KTL, industrij« papirja in embalaže Ljubljana, n.sol.o.
št.79
Ljubljana, december 1985
12
Zadnje leto tega srednjeročnega obdobja se glede na splošne pogoje sorazmerno uspešno izteka, zato smo vsi toliko bolj z mislimi pri vprašanju — kaj nam bo prineslo prihodnje.
Kakor velja za zadnje leto v KTL, Jako za vsa prihodnja velja še toliko bolj, da ne bomo mogli lagodno živeti. Še vedno ni prišlo v zavest vseh zaposlenih, da bodo problemi in naloge v naslednjem petletnem obodbju še večje, kot so bile do sedaj — toda ne samo zaradi ukrepov temveč tudi zaradi ciljev, ki smo si jih sami zadali z željo, da bo vsaka tozd in KTL kot celota bolj uspešna in da bo zato tudi vsakdo od nas bolje živel. Toda temu bomo kos le, če se bomo zanašali predvsem na lastne
moči — kar mora biti vodilo slehernega izmed nas. To pa tudi pomeni, da ne smemo dopustiti nikomur, ne organu in ne posamezniku, da se ne bi zavedal le pravic temveč tudi dolžnosti, ki mu jih nalaga njegovo delo v KTL. Ne dopuščajmo zato, da bi pridni in požrtvovalni člani kolektiva klecali pod težo obveznosti, drugi pa le čakali na njihovo opravljeno delo ter se celo okoriščali s sadovi opravljenega dela. Le s skupnimi močmi bomo dosegli poslovne cilje, lažje in uspešnejše.
Vsem vam dragi sodelavci in sodelavke, kot vašim družinam, pa tudi našim dragim upokojencem, želim v prihodnjem letu mnogo zdravja, družinske sreče in splošnega zadovoljstva.
Miran RIŽNER
Iz vsebine:	str.
—	Poslovodni odoor informira in
pojasnjuje	2,3,4,5
—	Odločili smo se za
gradnjo	6
—	Proizvodni rezultati
november 85	7
—	Klepet z Milanom
Se metom	7,8
—	O informacijskem
sistemu v KTL	8,11,12
—	Terminologija v pa-
pirno predelovalni industriji	9,10
—	Jubilanti KTL	13
—	Proslava 29. novembra
v Kuverti	14
Fotografije	Seme
Videmšek
t i		
Mli!	yv v'i	jjj.J
EFh		■
Pretekla huda zima se je poznala tudi pred našo tovarno
Okrogla miza — poslovodni odbor DO KTL informira in pojasnjuje
Delavci so zelo zainteresirani, kako bomo delali in poslovali v prihodnjem obdobju
Po približno pol leta smo 11. decembra ponovno realizirali našo sedaj že kar tradicionalno okroglo mizo, ki je bila sicer sklicana prvič že prejšnji mesec, pa nato preložena iz več upravičenih razlogov. Sprejeta odločitev o izgradnji nove tovarne in aktivnosti v zvezi z oblikovanjem letnega plana 1986 ter srednjeročnega načrta 1986— 90 DO KTL, so vzpodbudile številno udeležbo predstavnikov tozdov in delovne skupnosti skupnih služb, predvsem pa tudi utemeljila njihova številna vprašanja. Po uvodnem pozdravu prisotnih predstavnikov vseh družbenopolitičnih organizacij tozdov, DSSS in DO, članov uredniškega odbora in odbora za obveščanje pri delavskem svetu KTL ter tudi članov poslovodnega odbora Mirana Riž-ne rja — predsednika, Jožeta Novosela, Henrika Odlazka, Slavka Stankoviča in zaradi odsotnosti tovariša Janeza Modra — Draga Milino-viča, sem se jim v imenu uredniškega odbora zahvalil za njihov odziv. Po izreku opravičila zaradi zelo poznega preklica v prejšnjem mesecu sklicane okrogle mize, sem izrazil upanje, da bo današnja
okrogla miza prinesla prav tako dovolj možnosti za razna pojasnila in odgovore na zastavljena vprašanja. Razen mojega uvodnega vprašanja, sem zato prepustil iniciativo v vprašanjih našim delavcem in prepričan sem, da bodo vse okoliščine, kot uspešno izveden referendum o izgradnji nove tovarne, sprejemanje planskih aktov in s tem povezane bodoče perspektive razvoja in poslovanja tozdov ter spremembe v celotnem gospodarjenju tisto, kar bo narekovalo postavljanje mnogih vprašanj.
Milan Seme, glavni in odgovorni urednik Glasila KTL: Zadnja ocena devet mesečnega poslovanja za letošnje leto je tudi dejstvo, da na nekaterih področjih proizvodnje v temeljnih organizacijah poslujemo s težavami, ker dobimo- naročila vse težje ter da delamo pod pritiskom pomanjkanja naročil. Glede na zaključek leta in bližajoče se novo, zanima delavce, kako bodo v njega startali? Zaradi tega želim, da v kratkem navedete, kakšna je trenutna in bližnja perspektiva v nabavno-prodajni situaciji DO KTL?
kakor tudi, da se nismo razvojno najbolje usmerili in se niti angažirali do tiste meje, do katere bi na trgu lahko plasirali proizvode tozda Jelplast.
Zadnje čase smo sicer uspeli najti nekaj več naročil tako, da so v tozdu blizu — če že ne na planu proizvodnje. Izgledi vsaj za prva dva meseca prihodnjega leta pa kažejo, da dela nekako bo in tu mislim na vse temeljne organizacije. O drugih ne bi govoril, ker pri njih zaenkrat ni take problematike kot je v Jelplastu, kjer smo celo izvedli organizacijske premike v naši službi in določili posebnega delavca, ki dela samo po tem vprašanju — plasmaju proizvodov Jelplasta.
Milan Seme: Iz vašega odgovora bi torej sklepali, da imajo pravzaprav vse temeljne organizacije dovolj naročil za proizvodnjo ter da zato v prvih mesecih prihodnjega leta po tem vprašanju ne bo problemov?
D. Milinovič: Koliko poznam situacijo smatram, da lahko dam tako oceno. Naj na primer navedem,da smo morali v tozdu Kartonažna del proizvodnje za domači trg prestaviti celo na januar in to cca 150 do 200 ton predvsem s težnjo, da izboljšamo odnos izvoz — uvoz, ki naj gre predvsem v prid izvoza.
Milan Berčič iz tozda Jelplast:
Kot je meni znano, je dejansko v našem tozdu naročil za proizvodnjo še samo za kakšen teden, potem pa je konec z njimi! Torej je trenutno dejansko pomanjkanje naročil čeprav delamo v dveh izmenah.
D. Milinovič: Dejansko delate sedaj v več izmenah ker je resnično taka potreba s strani naročnika glede njihovega izvoza. Toda kot nam je rečeno, se bo naročilo dejansko še ponovilo. Po zagotovilih, ki smo jih dobili pri kupcih se dogovarjamo, da se bo tudi v januarju mesecu nadaljevala ta proizvodnja.
ZA PRVE MESECE PRIHODNJEGA LETA IMAMO ZAENKRAT ZA VSE TOZDE DOGOVORJENIH DOVOLJ NAROČIL ZA PROIZVODNJO IN PRI TEM MORDA TUDI ZA JELPLAST
člani poslovodnega odbora odgovarjajo
D. Milinovič: Dejansko se nam je resnično dogajalo, da za nekatere tozde ni bilo, predvsem v poletnih mesecih, dovolj naročil. Tak primer je bil v tozdu Valkarton, kjer smo proizvodnjo celo za nekaj dni ustavili oziroma v tozdu Jelplast iz Kamne gorice, za katerega se skozi vse leto borimo za naročila. Pri tem naj omenim, da se je proizvodnja v tozdu Jelplast do konca
lanskega leta pretežno odvijala za potrebe same KTL, zaradi česar je nekoč tudi bila vanjo vključena. Že delno v lanskem letu predvsem pa letos, se je ta situacija popolnoma preobrnila. Poslovna politika se je preusmerila tako, da delamo sedaj ravno nasprotno 60—70% za druge naročnike in le 30 za naše tozde. Dejstvo pa je, da gre pri iskanju novih izdelkov zelo počasi
Z zadnje okrogle mize: delavci sprašujejo —
POVPRAŠEVANJE NA DOMAČEM TRGU SE BISTVENO ZMANJŠU-
JE
H. Odlazek: Moram povdariti, da je povpraševanje na domačem trgu bistveno manjše, kot pa v preteklih letih. To je dejstvo, ki se tudi pri nas izkazuje z manjšim obsegom proizvodnje, ne glede na to, da smo del izpada povpraševanja nadomestili s proizvodnjo za izvoz. Že do sedaj smo namreč izvozili 7.234 ton proizvodov napram lanskim 5.082 tonami. Kljub temu pa je skupni fizični obseg še vedno za 2% manjši od lanskega, kar pomeni, da domače tržišče celotni delovni organizaciji ni omogočilo
polno koriščenje naših proizvodnih kapacitet. Smatram, da se bo-
mo s tem problemom srečevali še tudi v prihodnjem letu. Povpraševanje pada — sicer v nekaterih panogah hitreje — drugje pa počasneje. Naj za primer navedem situacijo na včerajšnji seji poslovodnega odbora sovlagateljev v Papirnici Količevo, ko so vsi nekako pesimistično uveljavljali svoje potrebe po kartonih. Naša potreba je bila sicer nekoliko višja kot lani, toda vsi smo bili zaskrbljeni, še zlasti zaradi novih deviznih predpisov — kako bo dejansko potekal izvoz v prvih treh mesecih prihodnjega leta ter ob dejstvu, da v nekaterih panogah povpraševanje izrazito pada.
VIŠJE OSEBNE DOHODKE ZA BOLJŠO PRODUKTIVNOST BO LAHKO IZPLAČEVALA LE TISTA TOZD, KI JE SPREJELA USTREZEN PRAVILNIK
M. Rižner: V izdelanem grafikonu, ki ga mesečno vodimo je predvsem značilna črta, ki nam kaže, da smo letos meseca marca dosegli rekordno mesečno proizvodnjo
pri 8.689 tonah, ter da smo nasprotno v mesecu novembru dosegli najnižjo točko s 6.853 tonami izdelanih proizvodov. Seveda je v tem zadnjem mesecu delno za to
znižanje vzrok tudi v našem dolgem veselem praznovanju in drugem, zaradi česar je samo v enem mesecu bila proizvodnja manjša za * skoraj 2.000 ton. Že na začetku leta smo vas opozarjali, da fizični kazalci poslovanja padajo, kakor da ni več nobenega veselja do dela. Nasprotno pa finančni kazalci rastejo in težko je razumeti tako stanje. Delno se to opravičuje z dejstvom, da izdelujemo kvalitetnejše izdelke z manj porabljenega papirja in kartona toda z višjo stopnjo obdelave, kar je napr. najbolj očitno prikazano v tozdu Kuverta, toda to ni vse in tako ne bo šlo v nedogled. In v kontekstu tega je dejstvo, da se nam do sedaj z resolucijami in družbeni usmeritvami daje določena možnost, kako z boljšim gospodarjenjem — če bi se znižali stroški za določen procent
DELAVCE ZELO ZANIMA, KAKO NJENI SITUACIJI, ZARADI NOVIH TUJINO
Ivo Vulič — Dermota tozd Karto-nažna: Žejim postaviti nekoliko vprašanj. Že v mesecu decembru bomo sprejemali planske dokumente tako za prihodnje leto, kot tudi za srednjeročno obdobje 1986—1990. Vprašujem, kako bo prizadeta naša delovna organizacija z novim zakonskim sistemom o deviznem poslovanju? Kako bo delovna organizacija preskrbljena z devizami za repromaterial in rezervne dele, ko vemo, da so skoraj vsi stroji iz uvoza ter da je potrebno na rezervne dele čakati tudi do šest mesecev? Kako se bodo lahko stroji obnavljali ob takem tempu dela kot je v našem tozdu, ko stroji tečejo neprekinjeno v treh izmenah za izvozne posle? Kako je z nadaljevanjem uvajanja dohodkovnih odnosov s Papirnico Količevo, o katerih že nekaj let govorimo, ker vemo da se moramo
— lahko nasprotno ustrezno povišamo osebne dohodke. Pri tem pa je bistveno, da bo to možnost lahko izkoristila le tista temeljna organizacija, ki ima to predvideno v svojem splošnem aktu o nagrajevanju, kar pa je pri nas izvedeno z novo sprejetim pravilnikom le pri nekaterih. Že dve letna naša opozorila, da je nujno potrebno preiti na kvalitetnejši sistem nagrajevanja po rezultatih dela niso bila upoštevana — toda sedaj je to že prisila. To pa pomeni, da bo potrebno prav povsod pristopiti k varčnemu poslovanju, ker se nam bo to obrestovalo pri osebnih dohodkih. Sicer si bomo del družbeno priznane "pogače" za osebne dohodke pridobili tudi še naprej z dobrimi rezultati v izvozu, toda drugi del, žaradi večje produktivnosti pa nam ne bo pripadal.
BOMO POSLOVALI V SPREME-PREDPISOV V POSLOVANJU S
še vedno boriti in čakati na kvali-’ tetni material, kljub našim sovlaganjem v njihovo modernizacijo? Ali bo KTL v časih te močne potrebe po zbiranju denarnih sredstev za proračunske potrebe federacije prizadeta z večjimi dajatvami, zaradi česar naj bi se zmanjšal naš dohodek. Vsi namreč vemo, da se tako potreben denar lahko dobi le v delovnih organizacijah — to je tam kjer se proizvaja in ustvarja dohodek in nikjer drugje! In moje zadnje vprašanje, ki je vezano z vprašanjem novoizgradnje naše tovarne. Vsi vemo, da je to nujno in za kar smo se tudi pozitivno odločili na referendumu, tako, da je izgradnja tik pred tem da zasadimo lopato — toda ali je finančna konstrukcija izgradnje v današnjem dnevu že obstoječa ter ali je banka dala vsa soglasja, kar se tiče kreditiranja?
DOKLER SE NOV DEVIZNI SISTEM NE BO VPELJAL BO PAČ NEKAJ TEŽAV, TODA PRIPRAVLJAMO SE ŽE NA TO DA NAM BO ČIM LAŽJE
H. Odlazek: Skušal bom odgovoriti na vaša vprašanja, kolikor lahko - toda mislim, da ste le večino vprašanj sami postavili direktno zveznemu izvršnemu svetu in zato na njih ne morem odgovoriti. Predvsem tu mislim, kako bo deloval naš devizni sistem v prihodnjem letu? Prepričan sem, da je zelo malo takih, ki to sigurno vedo, ker vrsta operativnih stvari še vedno ni znanih. Če pa nekako ugibam, potem bo morda zadeva tekla tako, kot že pred leti, da se bo za prve tri mesece oziroma dokler se vse ne sprejme, dobilo določene avanse. S temi bomo pač morali izpeljati naše devizno poslovanje, dokler nam sam nov devizni sistem, ne bo tega omogočil. Vsi pa se že sedaj zavedamo, tako od tistih, ki so ta nov sistem pripravljali, ga usklajevali in sprejamali, pa do nas, ki ga naj izvajamo, da je rešitev vseh naših težav samo v večji izvozni angažiranosti, ter da se zato tako uvoz kot izvoz ne bosta zaustavila s 1. januarjem prihodnjega
leta. Seveda bodo na nek način določene težave, toda sigurno je tudi, da se že sedaj pripravljamo in po možnostih tudi oskrbujemo s potrebnim, vsaj drugače se ne bi obnašali, kot dobri gospodarji.
M. Rižner: V zvezi s problematiko poslovanja v zunanji trgovini bi še dodal, da je bilo vodstvo delovne organizacije stalno prepričano, da slovenski predlog v tej zadevi ne bo uveljavljen ter da smo pričakovali, da bo zvezna administracija zmagala. Zaradi tega smo tudi našo poslovno politiko že vse leto prilagajali temu konkretnemu urejanju zunanjetrgovinske dejavnosti ter poslovali tako, da nam bo to že kmalu predvsem pa v letu 1987 tudi koristilo. To pa pomeni, da nas ta zakon ni ravno našel nepripravljene, ker smo že sedaj sprejemali tekoče ukrepe, ki naj nam omogočijo, da bomo kasneje lažje poslovali. Ker nismo vezani na devize za uvoz surovin, bomo prihodnje prve tri mesece nekako že
rešili problem deviz za nakup re-	meru, če bi nas presenetila kaka
zervnih delov, razen seveda v pri-	večja okvara stroja.
V PAPIRNICI KOLIČEVO SO ZASKRBLJENI KAM PLASIRATI SVOJE PROIZVODE?
H. Odlazek: Glede vprašanja vzpostavitve dohodkovnega odnosa s Papirnico Količevo smatram, da je bila vložitev sredstev KTL v to investicijo pozitivna stvar, ne glede na vse težave. V Papirnici Količevo je prišlo do masovne proizvodnje materialov in s tem do večje ponudbe, ki pa jih mi ne bomo potrebovali, čeravno je v preteklih letih bilo pomanjkanje le-teh. Večkrat se je tudi postavljalo vprašanje ustrezne kvalitete — toda sedaj v spremenjenih tržnih razmerah in zaradi padanja povpraševanja pa se Količevo sorazmerno dovolj hitro prilagaja zahte-
vam in potrebam kupcev, tako v količinah kot kvaliteti. Celo nasprotno, v Količevem so zaskrbljeni kam bodo plasirali svojo proizvodnjo in se zelo trudijo za izboljšanje kvalitete, kar boste vi, ki delate s temi kartoni najbolje sami ocenili. Dejstvo je, da s slabo ali povprečno kvaliteto ne bi mogli več dalje uspevati, ker jim le-ta ostaja doma. Sigurno bodo šele sedaj nastopile razmere, v katerih bodo pri Papirnici Količevo prišle do izraza te nove kapacitete in s tem povečane možnosti zadovoljevanja kupcev, zato ne vidim nekih problemov za to reševanje.
Proizvodnja papirja v Lepenki Tržič
UPAMO, DA BOMO PRVO LOPATO ZA MP-3 ZASADILI ENKRAT MESECA APRILA PRIHODNJEGA LETA
H. Odlazek: Glede vprašanja finansiranja vaše investicije, ki je seveda sedaj tudi naša skupna — preselitev na MP-3, moram reči, da je ta v postopku odobravanja vseh predvidenih virov financiranja ter, da je konstrukcija le-te v tem momentu še vedno dovolj realna in jo je možno zaključiti.
Vsi postopki seveda še niso končani in sicer tako znotraj delovne organizacije, ker še niso vsi sklepali kakor tudi ne z banko s katero se še dogovarjamo o obliki investiranja itn. V najboljšem slučaju pa bomo zakopali lopato tam enkrat meseca marca oziroma aprila. Medtem pa bo potrebno vse te zadeve rešiti.
M. Rižner: Prepričan sem, če prejšnji navedbi še dodam, da se še nikoli nismo tako približali realnosti začetka te investicije, kot smo se sedaj. Dejansko imamo lokacijsko dovoljenje in pripravljen akt o ustanovitvi posebne delovne organizacije v ustanavljanju s soglasjem
vseh drugih — razen dveh tozdov, ki pa o tem še nista sklepala. Sicer imamo še odprto vprašanje združitve sredstev, tozdov, ki gredo v dohodkovni odnos z vašim tozdom, ker imamo na ta način zagotovljena tudi lastna obratna sredstva.
Glede bančnega kredita, pa je ta po obsegu sorazmerno tako majhen, da dejansko skoraj ni vprašljivo, ali ga bo banka dala — ali ne! Republiška komisija je že dala pozitivno soglasje na predinvesticijs-ko študijo, kakor tudi vsi pristojni izvršni sveti občin, SOZD Slovenija papir in Splošno združenje papirno — predelovalne industrije Slovenije. Skratka, stvari se ugodno razvijajo, seveda sem ter tja tudi z določenimi mukami, toda na dobrem tiru za upanje, da bomo resnično lahko aprila pričeli z gradnjo. To nam bi lahko preprečilo le, če nas preseneti zopet kakšna nova zakonska ovira, kar pa bi bilo le-višja sila.
DOLOČENI REZERVNI DELI ZA UVOŽENE GRAFIČNE STROJE, SE ŽE DAJO NABAVITI NA DOMAČEM TRŽIŠČU
D. Milinovič: Naj v zvezi z vprašanjem glede preskrbe z rezervnimi deli iz uvoza, dodam še naslednjo
informacijo: pri Grafoimpexu — katerega član je tudi naš tozd Kar-tonažna, je formirana komisija
strokovnjakov, ki naj pripravi pre- rezervne dele za uvožene grafične gled, kateri jugoslovanski proizva- stroje in se jih tako da nabaviti na jalci baje že proizvajajo določene domačem tržišču.
DELAVCI KARTONAŽE RAKEK ŽELE JASEN ODGOVOR, KAKŠNA JE NJIHOVA NADALJNA POT
Anita Albreht tozd Katonaža: Želim natančno informacijo na vprašanje, kakšna je v očeh poslovodnega odbora KTL razvojna perspektiva tozda Kartonaže Rakek?
Tu mislim predvsem: na dejstvo, da se iz srednjeročnega plana 1980 — 1985 ni realizirala postavka, ki je bila za Kartonažo iz Rakeka, lahko rečem življenjskega pomena in sicer postavitev karton-
skega stroja za mikroval; na razloge zakaj ta investicija ni bila realizirana; na razloge kaj preprečuje, da bi le-ta bila vključena v srednjeročni plan 1986—1990 — v kolikor pa bo, kaj je z odgovorom na vprašanje glede podvajanja kapacitet; glede našega sovlaganja v že sprejeto odločitev da gremo v izgradnjo MP-3 in ali so tukaj tudi realne možnosti za realizacijo našega investicijskega programa?
V IZTEKAJOČEM SE SREDNJEROČNEM OBDOBJU DO KTL JE PRIŠLO DO MINIMALNE REALIZACIJE NJEGOVEGA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA V KTL
J. Novosel: Na zastavljeno vprašanje bom skušal le delno odgovoriti, ker celotne zgodovine glede možnega investiranja v podrobnostih za preteklo obdobje ne poznam. Res je, da je za Kartonažo Rakek bila predvidena postavitev valovito-kartonskega stroja, toda ne bi mogel definirati, zakaj točno do izpeljavitve te investicije ni prišlo.
Kolikor je vsem nam znano, pa je v tem srednjeročnem razdobju prišlo do minimalne realizacije njegove vsebine. Sami veste, da je poleg zunanjih, bilo v kolektivu DO KTL tudi veliko notranjih faktorjev, zaradi katerih se v zadnjem srednjeročnem razdobju — razen investicije v Lepenki, ni pristopilo k večjim investicijam. Bito je le nekaj nakupovanja posameznih strojev, ali pa še celo tega ne. V naslednjem srednjeročnem načrtu
je predvidena postavitev novega kartonskega stroja v vašem tozdu. Zato mislim, da za realizacijo te investicije tudi iz finančnega vidika ni problem. Glede podvajanja kapacitet pa smatram, da je z raznovrstnostjo sedanjih že obstoječih programov in še bodočih, taka bojazen brez potrebe, seveda ob dejstvu resnično dobre kvalitete proizvodov.
Popravek:
V usklajevalnem'postopku priprav predloga srednjeročnega plana KTL je prišlo do končne odločitve in tudi soglasja tozda Kartonaže Rakek, da se odstopi od predvidene postavitve kartonskega stroja, s tem, da se namesto tega predvidi nabava polavtomatske kaširne naprave.
Jože Novosel
ANALIZA O REALIZACIJI SREDNJEROČNEGA PROGRAMA DO KTL V OBDOBJU 1981-1985 BO DANA DELAVCEM V OBRAVNAVO
A. Albreht: Navadno po izteku določenega obdobja oziroma če si nekaj planiramo, naredimo na koncu tudi prerez, kaj smo od tega uresničili. V pripravah na nove planske dokumente srednjeročnega obdobja, pa zelo pogrešam analizo realizacije zastavljenih ciljev v preteklem srednjeročnem obdobju KTL 1981-1985. Ne vem ali lahko zahtevam — ali pa
samo apeliram na to, da se pristopi k izdelavi analize realizacije tega plana.
J. Novosel: Taka zahteva je že bila postavljena v vaši temeljni organizaciji na Rakeku ob priliki seje konference osnovnih organizacij sindikata DO KTL, zato naj navedem, da bo analiza pripravljena in posredovana vsem kolektivom temeljnih organizacij in DSSS.
KOLEKTIV KARTONAŽNE IZ RAKEKA NI TAKO MAJHEN, DA GA NE BI UPOŠTEVALI PRI NJEGOVEM RAZVOJU
M. Rižner: K prejšnjemu odgovoru bi želel povdariti, da bo izdelana analiza le formalnejšega značaja, kajti prav vsi skupaj se moramo zavedati, da ko smo v letih 1979— 80 snovali srednjeročni petletni plan, smo vsi le seštevali imaginarne lepe želje, ki jih bomo uresničili v tem srednjeročnem obdobju. Potem pa je že koncem 1979 in v letu 1980 prišlo do depresije in globokih streznitev, ki jih še danes doživljamo in ki še niso dosegla
najvišje točke. Zato sedaj govoriti, kako v Jugoslaviji in povezano tudi pri nas, nismo dosegli tistih poslovnih ciljev, ki smo si jih v transu seštevanja nekoč zadali, je brez pomena ter tudi izgubljati čas za to. Pametneje je, da naredimo črto pod tem, ter raje pričnemo na teh novih temeljih, pri katerih vemo — ali pa zopet tudi ne — kaj nas čaka jutrišnji dan. Zato bi za Kartonažo Rakek dejal, da se sedaj ni treba sekirati, kajti v četr-
tek smo na koordinacijskem sestanku poslovodnega odbora in direktorjev tozdov sprejeli jasne predloge, katere naj za dokončno odločitev potrdi še vaš delavski svet. S tem se vsi zavzemamo, da bodo naložbe take, ki jih boste lahko pričeli že s prihodnjim letom v prvih potezah izvajati. Tedaj se bo tudi videlo kaj vse se dela in kaj dogaja. Nato bomo vključili še nove stroje, toda v katerih letih pa je odvisno od prejema dovoljenja in ali bo takrat že gotova tudi hala za njihovo montažo itn.
Za vaš tozd je po načrtu za prihodnje obdobje predvidenih 770 milijonov (77 starih milijard) dinarjev investicij po sedanjih cenah, če
upoštevamo, da imate predvideno milijardo ostanka dohodka plus amortizacijo. Tako tudi ni nobene velike bojazni če bi kaj manjkalo saj bi tudi v tem primeru po potrebi še združevali sredstva, kot v drugih primerih. Tako, naj ne bi bili v skrbeh za bodočnost in zato tudi ne slabe volje, kajti vaš kolektiv je dobil v KTL "svoje mesto pod soncem", pa čeprav imate občutek, da se vas poriva v stran ter obljublja nekaj zato, da se vas pomiri. Naj zato povdarim, da mislim resno, kajti potrebno je nekaj narediti, saj vaš kolektiv z 200 do 300 zaposlenimi delavci ni tako majhen, da ga ne bi upoštevali — pa tudi si ne želimo zardevati, kadar se zopet vidimo.
/z Kartonaže Rakek
PO PETI IZDELANI VERZIJI SREDNJEROČNEGA PLANA, SE NI POTREBNO NIKOMUR BATI ZA SVOJO SOCIALNO VARNOST
J. Novosel: Želel bi spregovoriti nekaj besed o prihajajočem se obdobju novega srednjeročnega plana, ker smatram, da je ta za celoto in s tem tudi za Kartonažo Rakek, koncipiran tako gibljivo, da lahko pravzaprav v vsakem trenutku, glede na realno situacijo, ki bo trenutno dana, uresničimo določene investicije, navedene v tem planu. Seveda pa ga nikakor ne moremo gledati, kot nekaj zacementiranega
kot "to pa mora biti ravno v tem trenutku"! Če bi se tako obnašali pa ne vidim realne situacije — ker je le-ta dejansko nepredvidljiva. Smatram namreč, da je v tej peti pripravljeni verziji, ki jo boste dobili, izdelano v njej vse tako, da se nikomur v tem prihodnjem srednjeročnem obdobju ni potrebno bati za svojo socialno varnost, niti za kakršnokoli drugo.
NAČRT SOVLAGANJ ZA INVESTICIJE JE SESTAVNI DEL SREDNJEROČNEGA PLANA
Boško Šučur iz tozda Kartonaža Rakek: Vemo, da je težko uresničiti določene investicije brez sovlaganj drugih tozdov. Zato me zanima koliko naj bi vsaka tozd sovlagala v take večje investicije ter ali se da izdelati določeno listino o sovlaganjih, da bi vsaka tozd vedela kdaj bo prišla na vrsto glede svojih investicij?
H. Odlazek: Taka analiza je sestavni del našega srednjeročnega plana
DO KTL, v katerem je prikazan predračun investicij v posameznih tozdih in pa tudi finančna konstrukcija tega finansiranja. Vse to mora biti po srednjeročnem planu prikazano — kolikor se pač le da!
B. Šučur: Ali to sedaj v teh trenutkih še ni znano?
H. Odlazek: Zaenkrat so osnutki izdelani ter bodo kmalu šli v razpravo in nato tudi v sprejemanje.
ALI BO PRODAJA LAHKO SLEDILA NAPORU DELAVCEV PRI POVEČANI PROIZVODNJI?
B. Sučur: V vseh tozdih nekako načrtujemo po planskih ciljih za prihodnje leto povečanje proizvodnje in tudi obnavljanje strojnih kapacitet. Na drugi strani pa ve-
mo, da situacija na tržišču ni ravno rožnata. Kako tedaj uskladiti to našo povečano proizvodnjo z njeno prodajno tako, da bi le-ta kolikor toliko nemoteno tekla.
Delavci se zelo trudimo za povečanje proizvodnje, kar je tudi normalno, zato smatram, da je potrebno, da bi se določen pritisk naredil tudi na prodajno službo in raziskavo trga z namenom prodati
D. Milinovič: V kolikor gre konkretno za tozd Kartonažo Rakek, po tem po mojih podatkih dejansko pri vas odstopate od letnega načrta proizvodnje le za procent ali dva. Prav tako pa pri vas tudi nisem zapazil kakih večjih problemov, da ne bi na tržišče plasirali tistega, kar je bilo pri vas proizvedeno. Sicer se resnično dogaja, da se tržišče pri izvozu za določen čas ne odpira, toda tako v tem trenutku, kakor za naprej ni videti kakega pomanjkanja naročil za vaš tozd. Sem pa prepričan, da se tudi v vašem tozdu dogaja nekaj drugega in sicer, da prihaja do nekega razkoraka v sami gramaturi porabljenega materiala glede na pretekla leta. Tako sicer izkazujemo ta odnos kot da gre dejansko za večji izpad proizvodnje, čeprav smo dejansko le uporabljali v proizvodnji lažje materiale. Zato bo potrebno v prihodnjem letu, tudi te stvari nekako uskladiti, da ne bo prišlo do takega nejasnega prikazovanja realizacije proizvodnje.
Milena Brecelj—Kleva tozd Karto-naža Rakek: Zanima me, kakšen bo postopek v zvezi z nadaljnim potekom informiranja glede vsebine bodočih srednjeročnih planov, kajti v Kartonaži Rakek še nismo imeli nobenega zbora delavcev po tej temi, ker je bil zadnji odpovedan?
Delavci namreč mnogo sprašujejo o vseh teh stvareh-, predvsem ker je bila tukaj že namreč sprejeta pozitivna odločitev o gradnji, do-čim pri nas v Rakeku še nismo bili o ničemer informirani. Prav tako bi želela vedeti, kakšen je pravzaprav celoten postopek sprejemanja teh aktov, da bi bilo tudi v Glasilu podrobno objavljeno, ker nas delavce to zelo zanima? Prav tako me zanima koliko je realno ocenjena investicija MP-3?
H. Odlazek: Sedaj izdelani predračun investicije MP-3 je dejansko zelo realen zato, ker smo že zbrali interne ponudbe raznih izvajalcev gradbenih del in so vse te ponudbe znotraj naše predvidene predračunske vrednosti — tudi tiste najvišje. To pa pomeni, da so te stvari v tem trenutku usklajene, toda kako bo v naprej in do konca pa je druga stvar. V teh ponudbah so cene sicer že predvidene z določenimi podražitvami, toda prej ko bomo začeli — bolj bomo do konca realni — dalj ko bomo odlašali, več bo seveda podražitev, saj se v takih primerih podražitvam ne da izogniti.
naše proizvode, ki jih izdelamo in ne da ostajajo v skladiščih. Prav tako pa imamo večkrat tudi malo naročil, zaradi česar je ustrezno manjša tudi izkoriščenost naših proizvodnih kapacitet!
M. Rižner: Se strinjam, da je del našega prikaza zmanjšane količinske proizvodnje, rezultat dejstva, da smo dejansko šli na določeno prestruktuiranje pri proizvodih, ker se je njihov program spremenil ter da zato naš proizvodni prikaz tudi ni tako katastrofalno slab. Pri določenih proizvodih se je pač spremenila naša prodajna ura, kot recimo pri manjši teži vseh izdelanih kuvert, katerih število pa se je nasprotno povečalo. Žal pa nas zato vseeno v statističnih biltenih prikazujejo, kot da smo zmanjšali proizvodnjo, pa čeprav smo jo nasprotno v določenih primerih dejansko celo povečali. Zato je pri teh prikazih proizvodnje napram lanskemu letu, prisotnih nekaj nejasnosti, toda še vedno lahko trdim, da le naredimo nekoliko manj kot bi lahko. Sam še vedno menim, da smo preveč lagodni in tolerantni do nedela!
J. Novosel: Tudi sam smatram, da je investicija realno ocenjena ker smo to, kakor tudi ostale investicije, ki pridejo po planu v prihodnje leto — kot prvo leto srednjeročnega plana, dejansko vključili s številkami, ki odražajo našo pričakovano stopnjo inflacije in sicer približno tisto, ki se odraža v predvideni povečani stopnji
zveznega proračuna za prihodnje leto.
Glede informiranja delavca naj pojasnim, da je ravno v tem obdobju nastal nek interegnum — medvladje, ker še ni sprejet nov republiški zakon o planiranju. Sami smo se sicer delno držali starega zakona, toda ker se tude ve:, kakšen je predlog novega, smo upoštevali tudi njega. Nikakor pa nismo ničesar v zamudi tako, da kmalu predvidevamo izdajo dokončne verzije temeljev srednjeročnega plana, ki bo dana v javno obravnavo ter sprejetje, nakar bomo pristopili k sprejemu srednjeročnega plana za obdobje 1986 —1990. Realno gledano mislim, da bo tako celoten postopek sprejemanja teh aktov, zaključen v dveh mesecih.
Jožica ŽABKAR tozd Kuverta. Vsako leto smo proti koncu leta povabili naše upokojence na njihovo srečanje, kar pa smo letos že storili, z njihovim povabilom na proslavo DO KTL v mesecu juniju. Vprašujemo, kako je letos glede denarnega prispevka, ki smo jim ga sicer resnično v skromni obliki — toda vedno vsa leta — podelili ob koncu leta? Delavci se o tem pogovarjajo in so tudi mnenja, da to ne bi smelo biti samo 1.000,— din, predvsem pa postavljajo vprašanje "da" ali "ne"?
H.	Odlazek: Ko smo pripravljali plane skupne porabe za letošnje leto je bilo sklenjeno, da so stroški za pogostitev upokojencev v sklopu stroškov za DAN KTL, dočim drugih sredstev za upokojence ni bilo planirano. Taka odločitev je bila letošnje leto že planirana ob sprejemu zaključnega računa za leto 1984. Sicer se spomnim, da je bilo tedaj obravnavano tudi vprašanje izplačila stalnega dosedanjega zneska din
I.	000,— z mnenjem, da ta znesek v tem času ne bi prišel v poštev, ker bi ga bilo potrebno stalno revalorizirati. Seveda pa bi taka od-
ločitev predstavljala potrebo po mnogo večjih sredstvih.
M. Rižner: Morda je to le bolj formalen odgovor, zato bi se pridružil obravnavi z mnenjgm, da je po-trebno vprašanje tovarišice Žab-karjeve upoštevati predvsem, kot resno pobudo za v naprej in zato pretehtati, ali ne bi ob tej težki socialni situaciji naših upokojencev, ki so toliko in toliko let delali v naši DO ter sedaj prejemajo borne pokojnine, le namenili enkrat na leto primeren znesek. Ne stojimo tako slabo in naši osebni dohodki so dejansko nad povprečjem, zato pošljimo apel temeljnim organizacijam, da le-te,ob obravnavi zaključnih računov za letošnje leto iz svojih sredstev sklada skupne porabe za naprej izdvojijo določena sredstva v ta namen.
PRIPIS UREDNIŠTVA: Odgovore na Vprašanje Jožice Žabkar iz tozda Kuverte o možnostih skupnega finansiranja predvidene investicije za njihov tozd, kakor tudi vse odgovore na več vprašanj v zvezi s problemom urejanja pravilnega nagrajevanja po delu in izdelavi ter sprejemanju pravilnikov o OD, bomo objavili v januarski številki Glasila.
Ob zaključku našega razgovora sem izrazil prepričanje, da so udeleženci dejansko dobili odgovore, predvsem na mnoga vprašanja o nejasnostih glede prihodnjega poslovanja temeljnih organizacij. Zato sem želel, da udeleženci takoj seznanijo svoje sodelavce s prejetimi odgovori pa čeprav jih bo objavilo tudi naše Glasilo. V prepričanju, da nam bo naš tozd TIKA Trbovlje le stiskala Glasilo, še do pričetka letošnjega daljšega praznovanja novoletnih praznikov, sem zaželel vsem bralcem Glasila KTL srečno novo 1986. leto — udeležencem ogrogle mize pa zahvalo za njihov številen odziv.
Razgovor vodil in pripravil za objavo Milan SEME
/z proizvodnega procesa v tozdu Kartonaža Rakek
KOLIČINSKO MANJŠA PROIZVODNJA KOT V PRETEKLEM LETU, JE KDAJ TUDI REZULTAT UPORABE LAŽJIH PROIZVODNIH MATERIALOV
SMO PRED POSTOPKOM SPREJEMANJA SREDNJEROČNIH PLANSKIH DOKUMENTOV DO KTL
> smmmiMt *
Vzpodbuda našim delavcem za pozitiven odziv na referendumu je bila vsekakor uspešna
Odločili smo se za gradnjo
Zavest in prepričanje kolektiva o potrebnosti našega nadaljnjega razvoja je rodila prve sadove z referendumom dne 9.12.1985, ko je kat dobre tri četrtine delavcev TOZD Kartonažna in TOZD Papirna konfekcija sprejelo svojo obvezo za gradnjo novih proizvodnih prostorov.
Dokazali smo, da nismo obremenjeni z negativnimi izkušnjami iz preteklosti, ko smo imeli boljše pogoje za gradnjo, pa se nismo znali ustrezno skupno dogovoriti, tako znotraj posameznih TOZD kot na nivoju DO KTL.
Zadovoljni smo, da nam je tokrat le uspelo pod okriljem DO KTL združiti moči in enotno nastopiti tako v organizacijskem kot finančnem smislu.
Na podlagi referendumske odločitve, sta delavska sveta obeh TOZD na svojem delavskem svetu že sprejela poseben "Akt o ustanovitvi delovne organizacije", ki bo delovala pod nazivom "Tovar-
na potiskane embalaže" v ustanavljanju.
Delovna organizacija v ustanavljanju bo v prvem prometu z drugimi samostojno sklepala vse posle, ki bodo v zvezi z ustanavljanjem in izgradnjo ter poizkusno proizvodnjo seveda s tem, da mora za vse večje naložbe predhodno pridobiti soglasje obeh ustanoviteljev.
Delovna organizacija v ustanavljanju ima svoj svet v katerem sta po 2 člana s strani obeh ustanoviteljev in 4 člani iz vrst delavcev delovne organizacije v ustanavljanju.
Svet delovne organizacije v ustanavljanju bo imel predvidene sledeče naloge:
—	odloča o uporabi in razpolaganju s sredstvi, namenjenimi za ustanovitev in začetek dela,
—	odloča o sklepanju delovnega razmerja z drugimi delavci,
—	odloča o sredstvih za osebne dohodke delavcev zaposlenih v delovni organizaciji v ustanavljanju.
—	ureja zadeve s področja medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev,
—	sprejema planske dokumente delovne organizacije v ustanavljanju,
—	obravnava in daje soglasje za predvidene investicijske naložbe,
—	sprejema določene samoupravne splošne akte,
—	odloča o zadevah po predlogu in zahtevi ustanovitelja,
—	odloča še o drugih zadevah v okviru samoupravnih aktov in zakona.
Poleg sveta ima delovna organizacija v ustanavljanju tudi svoje vodstvo tako imenovani začasni kolegijski poslovodni organ (ZKPO), ki šteje 5 članov, in jih imenujeta delavska sveta obeh ustanoviteljev. ZKPO vodi delo in skrbi za realizacijo sklepov sveta delovne organizacije v ustanavljanju in navodil obeh ustanoviteljev. Predsednik ZKPO zastopa delovno organizacijo v ustanavljanju. Delavska sveta ustanoviteljev sta za člana ZKPO imenovala sledeče strokovnjake:
1.	Rižner Miran — predsednik
2.	Moder Janez — član
3.	Od laze k Henrik — član
4.	Kondrič Jakob — član
5.	Bačnik Lado — član
Imenovani člani ZKPO bodo lahko pokrili vsa področja dela tako finančno, komercialno kot poslovno—organizacijsko.
Dokler ne bo možno organizirati oziroma izvoliti sveta delovne organizacije v ustanavljanju opravlja njegove naloge ZKPO.
Svet delovne organizacije v ustanavljanju pa bo možno izvoliti po izgradnji proizvodnih prostorov oziroma v začetku poizkusne proizvodnje.
Trenutno tečejo opravila v zvezi z vpisom delovne organizacije v ustanavljanju v sodni register.
S pričetkom pogodbenih del pa naj bi začeli v mesecu aprilu 1986.
To naj bi bilo le nekaj informacij za katere se je zadolžil Uredniški odbor Glasila KTL z namenom, da v vsaki številki glasila tekoče objavljamo vse informacije o aktivnostih, ki tečejo v zvezi z našo novogradnjo v Mostah.
Za uredniški odbor: Tone PRAŠNIKAR
Ob glasovanju na referendumu v tozdu Kartonažna
in v tozdu Papirna konfekcija
Prvi rezultati poslovanja v novembru in obdobju januar—november 1985
Ugodni rezultati pri izvozu na konvertibilno področje
Doseženi rezultati v novembru so slabši od načrtovanih — s tem mislimo na nižji fizični obseg, na nizko proizvodnjo in slab odjem plošč, na slabši izkoristek materiala in znižanje produktivnosti.
V novembru znaša fizični obseg 6.853 t izdelkov, to pa je za 8 % manj od dinamičnega plana in za
3	% manj kot lani v novembru. Največji delež izpada proizvodnje nosita Valkarton in Kartonažna.
S prodajo izdelkov na domačem in tujem trgu smo dosegli fakturirano realizacijo v višini din 1.847.929.000, kar predstavlja za
4	% višjo vrednost kot smo planirali z dinamičnim planom in 4 % višjo kot lani v novembru.
Proizvodnja plošča je bila zaradi manj naročil nižja za 12 % prav tako je bil nižji odjem po TOZD. Tudi nabave plošč izven DO KTL so se drastično zmanjšale.
Izkoristek materiala se je zmanjšal v primerjavi z lanskim za 2 % in sicer je manjši v vseh TOZD razen v Kartonaži.
Produktivnost dela znaša za november 21,88 kg/h, kar je 5 % manj od dosežene produktivnosti v novembru 1984 in 12 % manj od planirane produktivnosti.
V	preteklem mesecu smo izvozili manj kot smo predvidevali — le 648 t, od tega 463 t na konvertibilni trg v vrednosti 303.563 USA S. Klirinški izvoz pa znaša Cl S 225.635.
V	enajstih mesecih zaostajamo za dinamičnim planom za 5.965 t oziroma 7 %, največji zaostanek pa beležimo v Valkartonu 11 %), Kartonažni (9 %), Jelplastu in Embalažnem servisu (za 15 %) ter v Tiki (8 %). Nasprotno pa Kuverta skoraj za tretjino presega tako plan kot lanskoletno enajstmeseč-no proizvodnjo, prav tako pa povečujejo izvoz.
Za pretečeno obdobje znaša fakturirana realiz. 17.658.718.000 din in zaostaja 1 % za planom oziroma presega lanskoletno enajst-mesečno fakturirano realizacijo za 84 %. Večje presege fakturirane
realizacije beležimo v Lepenki (za 12 %), v Papirni konfekciji (za 5 %), v Kuverti (kar za 61 %), v Tiki (za 18 %) in v Sigmi (za 40 %).
Od začetka leta pa do konca novembra je bilo proizvedeno m2 59.579.552 plošč, to je za 3 % manj od lanskega leta in 14 % manj od planirane proizvodnje plošč. Nad planom so samo dobave drugim DO in pa izvoz, v naših TOZD pa je bil odjem manjši.
Izračunani izkoristek za enajstme-sečno obdobje znaša 87,1 % in je enak lanskoletnemu izkoristku v enakem obdobju in planiranemu izkoristku iz letošnjega plana.
V obdobju januar — november smo naredili 23,18 kg/h kar je v primerjavi z lanskoletno produk-
tivnostjo za enako obdobje za 1 % več; za planirano produktivnostjo zaostajamo za 7 % zaradi izpada fizičnega obsega proizvodnje.
Z izvozom na konvertibilno področje smo iztržili 3.468.225 USA $, kar je v primerjavi z dinamičnim planom izvoza, za 11 % več, če pa primerjamo z lanskoletnim enakim obdobjem pa je letošnji izvoz večji za 13 %. Najbolj so povečale izvoz TOZD Kartonaža, Valkarton, Kartonažna in Kuverta.
Klirinški izvoz za poročano obdobje znaša 1.782.794 Cl $ in se zmanjšuje, saj je manjši od plana za 15 %, od lanskega realiziranega klirinškega izvoza pa za 20 %.
B. J.
Klepet z Milanom Semetom
Zaupam tej generaciji
Lahkotno steče govor s človekom, ki ga vsakodnevno srečuješ. Sprego voriš dve, tri besede, če pa čas dopušča in prilika nanese pa se že zak lepetaš. In po takšnih priložnostnih izmenjavah besed imaš občutek, da sogovornika že dodobra poznaš. Vendar ta občutek kaj hitro postane lažen, ko imaš pred seboj taistega človeka, pogovor pa naj bi imel svoj namen. Namen, da človeka predstaviš bralcem Glasila.
Biti določen za vodenje pogovora z odgovornim urednikom našega Glasila je sicer lepa stvar, pogovor izpeljati in pripraviti za objavo pa je malo težje. Voditi pogovor z Milanom Semetom pa je sploh težka naloga, poznamo ga vsi, o njem vemo vse in nič, poleg tega pa se moraš opredeliti ali se boš pogovarjal z odgovornim urednikom, novoizvoljenim predsednikom osnovne organizacije sindikata delovne skupnosti, sodelavcem, s katerim se že leta srečujemo ali s človekom, ki je prejšnji mesec dopolnil 60 let.
Pred tremi leti je poprijel vajeti Glasila. Časopis mu je prirasel k srcu, vsak njegov izid pričakuje kot rojstvo otroka. Pričakovanje "poroda" nosi s seboj tudi tisto, za bodoče očete značilno predporodno nervozo, ki se mu poleže šele, ko je Glasilo razdeljeno med bralce.
"Sama pot, ki jo Glasilo prehodi od zamisli, zbiranja prispevkov, tiskanja do razdelitve med bralce je dolga. Potreboval bi več časa, da bi lahko v celoti opisal kaj vse se dogaja predno dobite Glasilo predse. Kdaj drugič bom o tem napisal kaj več. Osnovna zamisel, kaj naj naše Glasilo vsebuje je opredeljeno že v letnem načrtu vsebinske zasnove, za vsako številko posebej pa se podrobneje dogovorimo na uredniškem odboru. Odboru predlagam posamezne teme in sodelavce, ki bodo prispevke pripravili."
Če malo podrobneje pogledamo v Glasilo, lahko opazimo, da so pod prispevki, člani podpisani skorajda eni in isti dopisniki.
"Ne samo pri nas, tudi pri drugih tovarniških glasilih se srečujemo s težavami širšega kroga dopisnikov. Prispevkov, ki obravnavajo strokovna področja, kar imamo nekaj. Manjka nam prispevkov, ki bi jih delavci pisali samoiniciativno. Veste, tudi pri zbiranju strokovnih člankov, poročil itd. se moram osebno kar dovolj angažirati, da jih dobim pravočasno za objavo. Ocenjujem, da za vsak krog dopisnikov ni kriva višina honorarja, ki resda ni previsoka, ampak dejstvo, da jim zmanjkuje časa, ljudje so že veliko okupirani z delom v službi in doma."
Včasih smo krivični, želimo Glasilo v katerem bi prebrali kaj bolj polemičnega, nekaj o problemih in težavah, ki se dogajajo v naših sredinah. Vemo, da to obstoja, ampak tega nihče ne napiše. Tudi mi sami ne. Če hočemo kaj o tem prebirati, moramo tudi zbrati korajžo in članek poslati v uredništvo Glasila.
"Kritičnih prispevkov, ali pa če rečem, člankov s polemično vsebino ni, redkokdaj se zgodi, da kakšen tak'prispevek le pride. Pred časom sem dobil tak članek, bil sem ga vesel, tudi objavljen je bil. Toda na njegov izziv ni bilo odgovora. Kaže, da delavci nimajo želje ali korajže, da bi preko Glasila razreševali težave iz svojih sredin.
Ne, ni se še zgodilo, da bi sam kot odgovorni urednik ali pa uredniški odbor odklonil objavo "spotakljivega članka".
Torej, če se do sedaj nismo zavedli, vemo za vnaprej. Glasilo je odraz tistega, kar napišemo sami. Če pa tega ne storimo, bomo pač večji del prebirali prispevke v posameznih strokovnih področij. Malo v tolažbo, tudi večina drugih tovarniških glasil ni nič boljša.
"Na seminarju o urejanju glasil delovnih organizacij je bilo naše Glasilo ugodno ocenjeno. Tudi sam lahko rečem, da imamo kar dober časopis. Na mojo mizo prihajajo glasila drugih delovnih organizacij in lahko rečem, da je boljši od marsikaterega. V okviru naše SOZD dajem dobro oceno glasiloma Papirnice Vevče in Sladkogorske."
Res, da na vsebino lahko vplivamo sami, vizuelna podoba pa je bolj dolgočasna. Tisk je enoličen, pogosto se članki ne nadaljujejo tako, da bi jih lahko tekoče bral, preskakujejo v za oči nelogičnem vrstnem redu, pojavlja se veliko beline, ki bi bila lahko drugače popolnjena. Kaj mislite o tem?
"Tega da je vizuelna podoba slaba točka Glasila se zavedam. Težava ,e v tem, da temeljna organizacija Tika, kjer Glasilo tiskajo nima v zadostnem številu primernega
strokovnega kadra — oblikovalca, ki bi Glasilu dal primerno obliko. Nekaj krat je sicer že bila dana pobuda, da damo Glasilo v tisk v tiskarno, ki bi bila sposobna tudi vizuelno in grafično obogatiti časopis, vendar je stališče našega vodstva, da bomo naš časopis tiskali v naši tiskarni. Upam pa, da bomo kmalu rešili tudi problem vizuelne podobe Glasila. Glede preskakovanja in nadaljevanja člankov pa so napake že odpravljene."
Na zadnji seji Uredniškega odbora smo že obravnavali vsebinske zasnove Glasila za prihodnje leto, ob tem je urednik predlagal tudi nekaj novitet. Vseh še ne bi izdali — eno pa le!
"Že v januarski številki bomo pričeli s tako imenovanim "štafetnim intervjujem." Gre za intervju, pri katerem sogovornik ob koncu pogovora predlaga novega sogovornika in predlaga tudi temo o kateri bo tekel pogovor. Prvi sogovornik v naslednji številki bo novoizvoljeni predsednik konference sindikalnih organizacij delovne organizacije Franc Savnik."
Ne samo na nivoju delovne organizacije, tudi v delovni skupnosti imamo novega predsednika sindikalne organizacije Milana Semeta namreč.
"Ta funkcija je zame sicer obremenitev, vendar sem jo sprejel kot priznanje in z veseljem, da lahko tudi na tem področju dam svoj prispevek. Biti predsednik osnovne organizacije sindikata je veliko priznanje, kajti to je naša delavska organizacija, kjer lahko vsak najde možnost, da se izkaže in skupaj s sodelavci išče rešitve za boljše rezultate dela in boljše odnose v kolektivu. Moja želja je, da izboljšamo naše medsebojne odnose. Na eni strani sami med seboj, pa tudi z vodilnimi. V teh odnosih z vodilnimi je sedaj čutiti neko šibko vez. Eni in drugi bomo morali najti moč in voljo, da to izboljšamo.
Milan Seme in Drago Videmšek
Če to uspe, bom imel občutek, da sem s svojim delom v svojem mandatu nekaj doprinesel.
Delo v izvršnem odboru mora biti kolektivno, naloge smo si že razdelili. Vsak pokriva svoje področje — le tako bo vsak doprinesel svoj prispevek k dobremu delovanju osnovne organizacije."
Danes sindikat nima več tiste moči, kot jo je imel nekoč. Nima več nekdanje vsebine. To se ne odraža le v osnovni organizaciji, tudi na občinskem ali republiškem nivoju je tako. To pa preprečuje nadaljne izboljšanje osnovnega namena zaradi katerega imamo sindikalno organizacijo.
V delovni skupnosti se enkrat letno zberemo na športnem srečanju, pomerimo se v streljanju z zračno puško in v kegljanju. Res, da je poudarek bolj na srečanju kot na rezultatih, pa vseeno. Zmagovalec v kegljanju najboljši v delovni skupnosti za leto 1985 je — uganili ste Milan Seme. Boste rekli, nekdo pač mora biti prvi, že res, ampak v novembru je dopolnil 60 let. Ugnal je 10, 20, pa tudi 30 let mlajše, drugi dan
pa še "musklfibra" ni imel. Za zanimivost še tole, v kratkem se bo pomeril z Ladom Bačnikom, dve desetletji mlajšim direktorjem Papirne Konfekcije.
"Pri rezultatu kegljanja je bilo tudi malo sreče. Včasih sem več kegljal. S tekmovalnim športom kot takim se nisem ukvarjal, sem rekreativec. Držim se pravila aktivnega odmora. Kjerkoli sem, če mi le čas dopušča, se rekreiram, poleti na dopustu plavam, hodim na sprehode, tudi na kegljišče zavijem, če je kje v bližini, hodim tudi na planinske ture, pozimi pa smučam. Ne mirujem, stalno sem v gibanju. To me ohranja pri zdravju in tudi bolj sproščenega se počutim."
Naj bo človek pri teh letih še tako mladosten in zagnan za delo, upokojitev se bliža. Odhajajo še zadnji in povojne generacije delavcev, ki so delali v čisto drugačnih pogojih, najprej so gradili tovarne, da so potem lahko v njih delali.
Tovarne bodo ostale generaciji, ki je rastla v materialno ugodnejših razmerah. Ali nam zaupajo?
"Starejši delavci imamo več delovne zavesti, tudi mladi jo imajo, ampak ne vsi. Čutimo večjo pripadnost kolektivu. Sedanja kriza v gospodarstvu bo morala pripeljati do večje angažiranosti posameznika. Nimam bojazni, da generacija, ki nas bo zamenjala, ne bi bila sposobna premostiti nastalih težav. Zaupam tej generaciji. Nekaj pa me vseeno jezi. Kako to, da smo tako nemočni, ko hočemo iz svoje sredine izločiti človeka, ki mu je delo deveta briga. Tu nam ne pomagajo niti zunanje institucije, preje ravno obratno. Mogoče bo pa težavnejši položaj v gospodarstvu pripeljal do tega, da nedelavec ne bo popolnoma zaščiten za svoje nedel-lo."
Proti koncu se vračam na začetek, res je težko opisati tega našega šestdesetletnika, ki s svojo vitalnostjo daje vtis, da so starejši šele tisti, ki imajo vsak petnajst let več kot on.
Obljubil je, da bo to Glasilo izšlo še pravočasno, tako, da ga bomo brali v prednovoletnih dnevih. In k takšnemu vzdušju se poda tudi novoletna želja.
"Želim, da bi se vsi delavci KTL odločili za izgradnjo nove tovarne. Mislim, da zaostajamo za dosežki naše panoge in da bo KTL lahko napredovala in bila uspešna na domačem in tujem tržišču le če se bomo tehnično in kadrovsko usposobili. In to nam nova tovarna omogoča.
Srečno!"
Milan, želel sem napisati kolikor toliko dober intervju, saj bi ga še pilil, ampak zmanjkuje mi časa. Urednik je že nervozen, ker mu prispevka kljub opozorilu, da gre časopis že v tisk, še nisem oddal. Upajva, da ne bo imel dovolj časa in ga ne bo popravljal ali celo črtal kakšno tvojo besedo.
Razgovor vodil in pripravil za objavo:
Drago VIDEMŠEK
Nadaljevanje prispevka iz Glasila 11/85 — november
Tudi KTL gradi bodoči informacijski sistem na močni in razvejani terminalski mreži
NADALJNI RAZVOJ AOP
Tržne zahteve narekujejo fleksibilnost v vodenju proizvodnje. Ekzaktno vodenje proizvodnje, ki stremi k cilju, da se proizvodnja čim bolj prilagodi tržnim zahtevam in opravi ob minimalnih stroških, zahteva odločitve in ukrepe, ki so lahko zasnovani samo na podatkih informacijah. Še enkrat povda-rimo dejstvo, da je vodenje pro-
izvodnje lahko uspešno le, če je zasnovano na pravočasno in pravilno obdelanih podatkih, kajti metode vodenja in odločanja po intuiciji, na podlagi statistik in približnih ocen, spadajo v preteklost ali pa kvečjemu v obrtniške delavnice, v katerih lahko en sam človek še obdrži pregled na celoto dogajanj.
Človeštvo je v zadnjih sto letih z uporabo znanosti in delitve dela dvignilo storilnost na področju proizvodnje za približno 1400%, na področju obdelovanja podatkov pa samo za 40%. Seveda je to veliko nesorazmerje in posledica je dejstvo, da se v podjetjih v pisarnah vedno bolj kopičijo ljudje, ki seštevajo, odštevajo in sortirajo podatke. Vendar delajo to ponavadi z veliko zamudo in kaj je še hujše — dostikrat delamo z dolgotrajnimi in duhomornimi izračunavanji, namesto da bi svoje znanje koristno uporabili. Pravočasno in pravilno je podatke v količinah, s katerimi se srečujemo v sodobni industrijski proizvodnji, danes mogoče obdelati le s pomočjo računalnika.
V spoznanju, da so informacije poleg materialnih sredstev in energije temeljnik, na katerem je nadgrajen katerikoli produk-
cijski proces ter da je do pravočasnih in pravilnih informacij v današnjih razmerah možno priti le s pomočjo računalnika je AOP tudi v KTL dobila zeleno luč za pospešeni razvoj v naslednjih letih in podporo pri uresničevanju dveh ciljev, ki smo jih zastavili že v letu 1985:
—	bodoči informacijski sistem zgraditi na močni in razvejani terminalski mreži;
—	uvesti AOP na področju krmiljenja proizvodnje, ki predstavlja osnovo poslovnega sistema KTL kot proizvodne delovne organizacije.
Graditev informacijskega sistema na terminalski mreži je pogojena z nabavo in instalacijo lastne terminalske opreme (zaslonski terminali, tiskalniki, komunikacijska oprema, mode-ni, statistični multiplekserji) po
(nadaljev. na 11. str.)
PREDLOG TERMINOLOGIJE IZ PODROČJA PAPIRNO PREDELOVALNE INDUSTRIJE
(nadaljevanje objav priobčenih v številkah III., IV., V. in VI. 1984)
Splošno združenje celuloze, papirne in papirno predelovalne industrije Slovenije je naročilo pri Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti izdelavo Papirniškega terminološkega slovarja, v katerem je vključeno tudi izrazoslovje s področja mehanske predelave papirja, kartona, valovitega kartona in lepenke.
V	ta namen deluje posebna komisija, katere člani so tudi predstavniki tozdov Valkarton, Kartonaža, Kartonažna in Tika.
Vsakemu nazivu sledi najprej opis naziva, po potrebi skica in na koncu odgovarjajoč angleški, francoski in nemški izraz.
Bralce naprošamo, naj morebitne pripombe sporočijo Andreju Če-kadi - DSSS KTL.
A. ČEKADA
OZNAČEVANJE ŠKATLE
označuje se notranje mere v mm po sledečem redu:
D x Š x V kjer so D = večji tlorisni izmerek("dol-žina")
Š = manjši tlorisni izmerek ("širina")
V	= višina škatle
Škatla je postavljena "pokončno" kadar je odprtina za praznjenje zgoraj.
a. box designation f. designation de la botte n. Schachtelhczeicknung
SPREDNJA STRAN
Škatle je nasprotna od zadnje strani. Zadnja stran je ona, ki je spojena z bočno stran.
a. front of the box f. devant de la boTte n. Schachtelvorderseite
SMER ODPIRANJA POKROVA
normalno se zvezni pokrov odpira stran od sprednje strani škatle
a. opening of the box f. o uverture de la botte n. Oeffnung d er Schachtel
POKROVNA STRAN ŠKATLE
sin: zgornja stran
stran "pokončno" postavljene škatle, ki ima pokrov (za odprtino, skozi katero se prazni) zgoraj
a. top part f. dessus n. Deckelseite
DNENSKA STRAN ŠKATLE
sin: spodnja stran nasprotna stran od pokrovne
a. bottom part f. fond n. Bodenseite
POKROV
zapiralno — odpiralni del škatle: zvezni: je sestavni del ali pa neločljivo spojen s plaščem nezvezni: je samostojni del pri ne-pokrovni škatli.
a. Box lid; — cover f. couvercle n. Deckel; Oberteil
LINER (izgovori 'lajner')
vsaka ravna plast valovitega kartona, pa tudi zunanja ali lepša stran kompaktnega kartona
a. liner
f. couverture; doublure n. Deckenpapier; Deckschicht
KRAFT LINER (izg/kraft lajner')
predpisom kakovostno odgovarjajoč liner iz kraft sulfatne celuloze
a. kraft I in er f. couverture kraft n. Kraftdeckenpapier
TEST LINER (izg.'test lajner')
predpisom kakovostno odgovarjajoč liner povečane gramature, le delno sestoječ iz kraft sulfatne celuloze
a. test I in er f. couverture forte n. Testdeckenpapier
SIVI LINER (izg. 'lajner')
liner iz papirjevine z nestandardiziranimi mehanskimi lastnostmi
a. chip liner f. couverture papier gris n. Graudeckenpapier
KRAFT NALIČENI LINER (izg. 'lajner')
sivi liner s tanko nanešeno plastjo iz kraft sulfatne celuloze
a. one si ded kraft chip liner f. converture papier gris couche kraft une face n. kraftgedecktes gianes
POLKRAFT LINER (izg. 'lajner')
rjavo obarvani liner iz kraft sulfat-nih odpadkov v primerjavi s sivim poboljšane mehanske trdnosti
a. mixed kraft liner f. couverture simili kraft n. Kraftm ischdeckenpapier
PRINT LINER (izg. 'print lajner’)
liner s krovno belo snovjo predvideno predvsem za kakovosten tisk
a. vvhite lined liner
f. couverture couche blanc une face
n. vveissgedeck tes Deckenpapier
FLUTING
papir navadno iz polkemične celuloze in papirjevine standardizirane odpornosti proti porušitvi valov pri pritiskanju
a. Fluting papir f. papier pour cannelure n. vvellenpapier
SIVI FLUTING
papir iz papirjevine nestandizirane odpornosti proti porušitvi valov pri pritiskanju
a. bogus fluting papir f. papier gris pour cannelure n. Grauvvellenpapier
OVALOVLJENI PAPIR
papir po ovalovitvi med parom jeklenih rebrastih valjev; namenjen za blažilno embalažo in za izdelavo valovitega kartona
a. corrugated paper f. papier cannele; — ondule n. geriffeltes Papier; gevvelltes —
VALOVITI KARTON
sin: valkarton
karton zlepljen iz dveh ali več plasti, od katerih je vsaj ena ovalov-Ijena
a. corrugated board f. carton ondule n. VVellpappe
DVOPLASTNI VALOVITI KARTON
sin: dvoplastni valokarton embalažni, iz dveh plasti zlepljen karton, od katerih je ena ovalov-Ijena
a. single faced corrugated paper f. papier ondule simple face n. einseitige VVellpappe
TRIPLASTNI VALOVITI KARTON
sin: triplastni valokarton embalažni, iz treh plasti zlepljen karton, od katerih je ena ovalovlj-na
a. double faced corrugated board f. carton ondule^ouble face n. doppelseitige VVellpappe
PETPLASTNI VALOVITI KARTON
sin: petplastni valokarton embalažni, iz petih plasti zlepljen
a. double—double corrugated board
f. carton ondule double—double n. doppel— doppel—VVellpappe
VISOKA OVALOVITEV
sin: A ovalovitev
ovalovitev flutinga z višino valov okoli 4,8 mm
a. coarse flute; A flute f. grosse cannelure; A n. grobe Riffelung; A VVelle
NIZKA OVALOVITEV
sin: B ovalovitev
ovalovitev flutinga z višino valov okoli 3,2 mm
a. fine flute; B flute f. cannelure fine; — B n. feine Riffelung; B VVelle
SREDNJA OVALOVITEV
sin: C ovalovitev
ovalovitev flutinga z višino valov okrog 3,9 mm
a. intermediate flute; C flute f. cannelure moyenne; — C n. mittlere Riffelu ng; C VVelle
MAKRO OVALOVITEV
sin: D ovalovitev
ovalovitev flutinga z višino valov okrog 7,0 mm
a. macro flute; D flute f. macrocannelure;cannelure D n. ubergrosse Riffelung; D VVelle
MIKRO OVALOVITEV
sin: E ovalovitev
ovalovitev flutinga z višino valov okrog 1,2 mm
a. micro flute; E flute f. microcannelure, cannelure E n. mikrovvellige Riffelung E Riffelung
KROVNA PLAST VALOKARTO-NA
sin: zunanja plast
liner valovitega kartona, ki je na
zunanji strani škatle
a. cover liner f. couverture extdrieure n. Aussendeckenbahn
SPODNJA PLAST VALO KARTONA
sin: notranja plast
a. inside liner f. couverture interieure n. Innendeckenbahn
VMESNA RAVNA PLAST VALO KARTONA
sin: medložna plast medvalovna plast
liner valovitega kartona, ki je npr. srednji pri pet plastnem kartonu
a. intermediate liner f. feuille intermediaire n. Zvvischenbahn
RAVNA PLAST VALOKARTO-NA
neovalovljena plast valovitega kartona
a. fiat ply f. coucheplaine n. Flache Bahn
VALOVITA PLAST VALOKAR-TONA
ovalovljena plast valovitega kartona
a. corrugated ply f. couchecannel^e n. gevvelite Bahn
VALKARTONSKAPLOŠČA
pravokotno odrezan kos valovitega kartona
a. corrugated board sheet f. feuille de carton ondule n. VVellpappentafel; — bogen
VALKARTONSKI PRIREZ
na namensko mero prirezana plošča valovitega kartona
a. fiat blank
f. de'coupe de carton ondule n. flacher Zusehnitt; Zuschnitt
VALKARTONSKA PLOSKOVNI-CA
polizdelek med prirezom in izgotovljeno zloženko iz valovitega kartona
a. prepared blank f. decoupe preparee n. vorbereiteter Schachtelzu sch-nitt
SLOTER PLOSKOVNICA
vzdolžno žlebljena in z delnimi izrezi predpripravljena valkartons-ka ploskovnica namenjena za dodelavo na slotru
a. prepared blank from corru ga-ter
f. decoupe preparee du onduleur n. vorbereiteter Schachtelzu sch-nitt
RAZPRTA ZLOŽENKA
sin: nespojena ploskovnica še ne spojena (speta, zlepljena) ploskovnica
a. unjoint folding box f. boite pliante non assemblee n. zusammenungesetzte Falt — schachtel
ZLOŽENKA
vrsta škatle, ki se jo utelesi šele tik pred polnjenjem
a. folding box f. boite pliante n. Faltschachtel
ZLOŽENA ŠKATLA
škatla v sploščenem stanju tj. zloženka (naspr.: formirana - sestav-lejna)
a. in the fiat f. a plat n. flach
FORMIRANA ŠKATLA
sin: sestavljena škatla za uporabo oblikovana, npr. zloženka pripravljena za polnjenje
a. erected f. monte
n. fertig geformt; aufgerichte
RAZLOŽENA ŠKATLA
razstavljena prej že formirana (sestavljena) škatla v obliko razprte zloženke
a. exposed f. dement^; defait n. auseinandergesetzt
EMBALAŽA
skupnost pojmovanj za embalažni izdelek in za tehnologijo embalira-nja; v ožjem smislu le za embalažni izdelek
a. packaging f. emballage n. Verpackung
EMBALAŽNI IZDELEK
sin: embalaža
papirniški izdelek za ogrinjanje in
povezovanje embaliranega blaga, da postane sposobno za transport, skladiščenje, včasih tudi za prodajo.
a. packaging mean f. moyen d'emballage n. Packmittel
TRANSPORTNA EMBALAŽA
kartonska embalaža, ki odgovarja pogojem pri transportu
a. shippingcase f. emballage d'expedition n. Versandverpackung
VALOKARTONSKA EMBALAŽA
transportna embalaža iz valovitega kartona
a. corrugated fibreboard shipping čase
f. emballage d'expedition en carton ondule n. VVellpappenversandverpackung
MASIVNA KARTONSKA EMBALAŽA
transportna embalaža iz masivnega kartona
a. solid fiberboard čase f. caisse en carton compact n. Vollpappenversandkiste
AMERIKANKA
transportna škatla vrste loputnic z enako širino vseh loput, ki znaša od polovice do cele širine škatle
a. fiberboard čase
f. caisse americaine
n. Kartonkiste; Versendschacht
VRAČLJIVA EMBALAŽA
sin: enosmerna embalaža kartonska škatla, ki ni predvidena
za enakonamensko ponovno uporabo
a. one—way package; non—retur— nable—
f. emballage une fois n. Einvvegverpackung
VRAČLJIVA EMBALAŽA
kartonska škatla, ki je predvidena za večkratno enako—namensko uporabo
a. returnable package; multiway—
f. emballage repris .— consign^
n. Mehrvvegverpackung; Leihverpackung
ODTRŽNA EMBALAŽA
škatla s pripravljenim mestom za poenostavljeno odpiranje
a. tear-off box f. emballage d'arrachage n. Aufrei sschachtel
VGNEZDLJIVA EMBALAŽA
formiran embalažni izdelek, ki zaradi poševnosti stranic omogoča natikanje enakih izdelkov
a. nestable Container f. emballages qui s'embo1tent n. nest bares Packmittel
NASEDNA EMBALAŽA
škatla, pri kateri imata dnenski in pokrovni del enako dolž ino in širino, vodilo pa je lahko vstavljen vrat, vloga i. p.
a. capped box f. bottedecape n. Kappen schachtel
VLOGA
skupinski naziv za vse vrste škatelnih vstavkov za zaščito in ločitev blaga, za izpopolnitev praznih in za povečanje odpornosti na pritisk
a. insert f. insert
n. Schachteleinsatz
KRIŽNA VLOGA
vloga, sestoječa iz najmanj dveh delov za zaščito in ločitev enakih kosov embaliranega blaga
a. partition f. cassier n. Stegeinsatz
PREGRADA
vloga za ločitev vertikalnih ali horizontalnih enakih plasti blaga
a. intermediate insert f. insert intermediaire n. Zvvischenlage
VLOŽEK
vloga za izpopolnitev praznine v škatlah z blagom ali pa za povečanje odpornosti na pritisk
a. insert vvad f. coussin
n. Packmitteleinlage (nadaljev. v januarski številki Glasila)
Izdelava proizvodov iz navite embalaže — tozd Kartonažna
(nadaljev. z8. str.)
posameznih službah v TOZD-ih in delovni skupnosti skupnih služb. Z nabavo in instaliran-jem terminalske opreme smo pričeli že v letu 1984 in dosegli stanje razvidno iz slike 2 ter jo bomo postopno širili v skladu z dinamiko uvajanja AOP po posameznih področjih poslovanja.
Lastna terminalska mreža bo v prehodni fazi povezana preko telefonskih prenosnih linij z računalnikom v računalniških centrih "Mehanografski center" oziroma "Iskra — Delta". S katerima imamo sklenjen samoupravni sporazum oziroma pogodbo o koriščenju njihovih računalniških kapacitet. Ko pa bodo letni stroški storitev v zunanjih računalniških centrih dosegli rang velikosti investicije v lastni računalnik oziroma rang velikosti letnih stroškov lastnega računalniškega centra, bomo morali razmisliti o nabavi in instalaciji lastnega računalnika. To se bo zgodilo predvidoma v letu 1987.
Uvajanje terminalske mreže v KTL pa ni samo posledica nekih novih tehničnih in tehnoloških dosežkov, temveč v precej večji meri posledica drugačnega razumevanja vloge in pomena AOP v poslovanju delovne organizacije. Gre za prehod od preživele paketne na sodobno interaktivno tehnologijo obdelovanja podatkov, katerih principi so bili podrobneje obravnavani v predhodnem poglavju.
Po preživeli paketni tehnologiji, ki je trenutno prisotna v skoraj vseh obstoječih računalniških obdelavah, se dokumenti s podatki zbirajo tekom obračunskega obdobja in obdelajo po
preteku tega obdobja. Rezultat takšnega načina obdelovanja podatkov je kup nepreglednih računalniških tabel in pregledov, ki jih nihče v delovni organizaciji ne more niti pošteno pregledati, kaj šele podrobno obdelati in koristno uporabiti. Kar je še hujše, v njih dobimo v tekočem obračunskem obdobju kvečjemu informacije o poslovanju v preteklosti.
Edina pot, ki nas lahko reši opisane poplave zgodovinskih podatkov je interaktivna tehnologija obdelovanja podatkov s svojo zamislijo o samopostrežnem načinu informiranja vseh služb v delovni organizaciji. Po njej računalnik vsebuje vse elementarne podatke, potrebne za vodenje in izvajanje poslovanja v delovni organizaciji. Na zahtevo te ali one službe preko zaslonskega terminala računalnik zbere in razvrsti — z drugimi besedami povedano obdela — le zahtevane podatke po vsakokratnih zahtevah. Odgovore na postavljena vprašanja posreduje službi na zaslonskem terminalu ali pa na posebno zahtevo tudi izpiše na tiskalniku. Tako je zanesljivo možno odpraviti kupe standardiziranih tabel, ki jih ponavadi nihče ne more niti prav pogledati. Hkrati s tem pa se posamezniki in službe ne bodo mogli več pritoževati, da ne dobijo tistih informacij, ki jih potrebujejo in to takoj, ko so potrebne.
Odločitev, da bodoči informacijski sistem zgradimo na močni in razvejani terminalski mreži in s tem preidemo na sodobno interaktivno tehnologijo obdelovanja podatkov pomeni zahteven korak, saj je potrebno v temeljih spremeniti zasnovo vseh obstoječih obdelav, razvidnih iz slike 1.
Hkrati pa smo si kot drugi cilj zadali razširitev AOP s področja financ in računovodstva še na področje krmiljenja proizvodnje.
Pod pojmom krmiljenje proizvodnje razumemo sistemsko koordiniranje poslovanja na področju priprave proizvodnje v povezavi s prodajnim in nabavnim tržiščem, ki ga izvajamo s ciljem, da se ob izpolnjevanju zahtev trga v rokih, kvaliteti in ceni za optimalne ekonomske učinke zagotovi zadovoljiva priprava in izvajanje proizvodnje ter spremljanje izvajanja proizvodnega procesa in izvedba potrebnih sprememb.
Kakor je znano je osnovna naloga krmiljenja proizvodnje, da določi:
—	katere izdelke, polizdelke moramo izdelati v delovni organizaciji (seveda skladno z zahtevami tržišča oziroma služb, ki te zahteve posredujejo),
—	iz katerih materialov bomo izdelali zahtevane izdelke, polizdelke (kajpak v skladu s predpisanim tehnološkim postopkom),
—	kolikšne količine posameznih izdelkov, polizdelkov moramo izdelati,
—	do katerega časa in v kakšnem vrstnem redu moramo izdelati navedene izdelke, polizdelke,
—	po katerih (že za naprej predpisanih postopkih moramo delati v delovni organizaciji,
—	s katerimi sredstvi za delo (stroji, orodji) moramo delati,
—	s kolikšnim številom ur in s kakšnimi profili delavcev moramo izdelati potrebne izdelke, pol izd el ke.
Z drugimi besedami:
—	na podlagi znanih podatkov o potrebnih izdelkih, polizdelkih,
—	na podlagi podatkov o postopkih izdelave oziroma obdelave,
—	na podlagi podatkov o količini materialov, potrebnih za izdelavo zahtevane količine izdelkov, polizdelkov,
—	na podlagi podatkov o času, potrebnem za izdelavo posameznih predmetov dela,
—	na podlagi podatkov o številu delavcev, ki so potrebni za izdelavo posameznih izdelkov, polizdel kov,
—	na podlagi karakteristik o sredstvih za delo, s katerimi izdelujemo omenjene izdelke in polizdelke moramo v procesu krmiljenja proizvodnje določiti plan dela.
Le-ta pravzaprav ni nič drugega kot predračun vseh navedenih osnovnih podatkov za določeno zahtevano količino izdelkov in takšno uskladitev vseh materialnih (materiali, stroji, orodje) in človeških kapacitet, ki omogoča najbolj ekonomično izdelavo gotovih izdelkov.
Dogajanja in osnovne tokove informacij pri krmiljenju proizvodnje lahko poenostavljeno ponazorimo s shemo na sliki 3. Obseg informacij pri krmiljenju proizvodnje se z rastjo obsega in asortimentov proizvodnih elementov pospešeno veča. Rutinski administrativni postopki so vedno manj učinkoviti in bolj kot zaostajanje za dogodki sta problematična nedostopnost informacij in slabo komuniciranje s pravimi porabniki informacij (zbiralci informacij niso uporabniki!). Uporaba računalnika, ki podpira termi-
kupci
dobavitelji)
tržne
raziskave
napoved
povpraševanja
lansiranje
nabava
predlogi za nabavo
predlogi za proizvodnje
terminiranje
zbiranje
naročil
skladišče
izdelkov
i Skladišče l materialov
SLIKA j: Osnovni tokovi informacij pri krmiljenju proizvodnje
nalsko mrežo lahko te probleme v znatni meri odpravi. 0-mogoča pa predvsem zadovoljevanje novih potreb, ki jih brez njega sploh ni mogoče izvesti. To so naprimer izračuni planov proizvodnje v več variantah ali celo z uporabo simulacije, analize asortimentov po različnih kriterijih in vodenje proizvodnje z vrsto novih metod (ABC klasifikacija materialov, uporaba klasifikacij predmetov dela za optimiranje zaporedja v lansiranju proizvodnje ipd.). Pregled področij in funkcij informacijskega sistema krmiljenja proizvodnje, ki jih nameravamo podpreti z računalnikom je prikazan na sliki 4.
ZAKLJUČEK
Izgradnja bodočega informacijskega sistema na način in razvejani terminalski mreži in s tem prehod s preživele paketne na sodobno interaktivno tehnologijo obdelovanja podatkov s poudarkom na razširitev v AOP na področje krmiljenja proizvodnje bo omogočalo razpolaganje z ustreznimi, ažurnimi in selektivnimi informacijami, pravočasno dostopnimi na vseh ravneh odločanja, kar bo imelo za posledico povečano učinkovitost dela in s tem boljše poslovne rezultate. Zaradi boljše informiranosti pričakujemo najmanj naslednje rezultate:
.
Vnašanje podatkov na diskete
—	povečanje celotnega prihodka za najmanj 0,5% iz naslova prodaje,
—	prihranek 1% vrednosti pri nabavi,
—	zmanjšanje dnevov vezave sredstev v zalogah v povprečju za 3 dni,
—	prihranek vsaj 1% vrednosti porabljenih materialov v proizvodnji.
Uvedba računalnika na področju krmiljenja proizvodnje pa ne pomeni le pridobiti hitrejše in boljše informacije za poslovno in samoupravno odločanje, temveč tudi vnesti v celotno poslovno dogajanje organizacijski red in disciplino. Ravno tako pa imamo veliko rezerv, ki jih lahko izkoristimo in jih tudi moramo, če si hočemo ustvariti pogoje za stabilen razvoj.
Janez MIHELČIČ
SLIKA 4: Področja računalniško podprtega informacijskega sistema za krmiljenje proizvodnje
Ali nam bo novo leto prineslo tudi spremembe v porodniškem dopustu
Dolgo, če ne že predolgo čakamo spremembo porodniškega dopusta tudi v Sloveniji. Na žalost se kolesa realizacije javnega mnenja prepočasi obračajo. Tudi sedanji predlog novega porodniškega dopusta je povzročil burno in dolgo razpravo skupščine skupnosti otroškega varstva Slovenije, ko so sprejemali načrt skupnosti za petletno obdobje v prihodnosti.
Kaj nam prinaša nova sprememba? Porodniški dopust v Sloveniji naj bi se podaljšal na leto dni že s 1. januarjem 1986. Mati (oče, oziroma tisti, ki otroka neguje) naj dobi za ves čas porodniškega dopusta polno, to je 100 odstotno nadomestilo osebnega dohodka.
Delegati vseh občin, sindikatov in mladine so na seji skupščine skupnosti otroškega varstva Slovenije opozorili, da se ne morejo strinjati s ponujenim predlogom, po katerem naj bi bilo v prvih dveh letih prihodnjega srednjeročnega obdobja (za podaljšani del porodniškega dopusta, 119 dodatnih dni) zagotovljeno nadomestilo osebnega dohodka le v višini 75 oziroma "najmanj" 75 odstotkov.
Poudarili so, da je sprememba zakona o delovnih razmerjih poglavitna ovira za uresničevanje pobude za podaljšanje porodniškega dopusta, in da naj odgovorni delavci poskrbijo za pravočasno spremembo zakona o delovnih razmerjih tako, da bi novost lahko uveljavili že s 1. januarjem 1986.
Pričakovani porodniški dopust, bo marsikateri materi olajšal tudi problem urejanja otroškega varstva še v najnežnejšem obdobju otrokovega razvoja.
A.STOJŠIN
Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne 6.6.1979, je Glasilo Kartonažne tovarne Ljubljana, na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov.
Delavci, ki so letos dopolnili 10, 15, 20 ali 25 let skupne delovne dobe v KTL
JUBILANTI
TOZD LEPENKA TRŽIČ 10 LET
BEHEK Bernarda GAJIČ Milica GAJIČ llija GAŠPER Ivo GOMBOC Zofija LAPAJNA Miroslav ŠTUCIN Marija TORLAKOVIČ Borka TORLAKOVIČ Tomo BOROJEVIČ Miro SEREC Marjan
15 LET
KALAN Riko KOGOJ Danijela TOMAŽIČ Jože MEGLIČ Vinko
20 LET
KOSELJ Bogomila MRVAR Terezija KOGOJ Jože
25 LET
/
TOZD KARTONAŽA RAKEK 10 LET
BRECELJ KLEVA Milena LOVKO Olga MEVC Štefka MULEC Stanislav PETROVIČ Boja ŠLAJNAR Franc URBAS Mirko DEBEVC Marija GODEŠA Viktor JERNEJČIČ Anton SVRŽNJAK Zorka
15 LET
KOŠIR Marija MRŠEK Tončka SEČNIK Emil SVET Vincenc ŠTEFANČIČ Ivana UDOVIČ Marija URBAS Anica URBAS Franc MAROLT Vera ŠIVEC Antonija URBAS Andrej
20 LET
DUJMENOVIČ Angela
25 LET
/
TOZD VALKARTON LOGATEC 10 LET
GRDADOLNIK Jože NAGODE Štefan ALBREHT Janez GOSTIŠA Franc MODRIJAN Janez PETROVIČ Branko HODNIK Pavel
GORENC Janez I OTONIČAR Ludvik
15 LET
LENARČIČ Štefka
20 LET
/
25 LET
/
TOZD KARTONAŽNA LJUBLJANA
10 LET
BAZAJ Haslim KAŠTRUN Janez NOLIMAL Cveto ROJEC Nada
15 LET
CIBER Andrej DEJANOVIČ Milka DEOMIČ Behrija DROBEŽ Majda FILIPAŠIČ Marija GRDADOLNIK Anica HALILAGIČ Ibrahim HRASTNIK Jože
IVELJIČ Karolina JOVANOVIČ Branislavka KADUNC Štefka KRUHOBEREC Ivanka LEŠNJAK Stanislav LJUŠTAK Nasuf MEJAČ Darja
MIHELČIČ Ana MIŠURIČ Rosa PETRIČ Anica PRELESNIK Albin PUNGERČIČ Janez RATAREVIČ Ljubinka SMODEK Stanko SOLIČ Dušanka ŠABANOVIČ Hariz ŠINCEK Bariča ŠKRLJ Tomaž TIZAJ Irena TRDAN Mira VIDAKOVIČ Stana VLADIČ Dukica ZAJC Julijana ZGONC Milenko
20 LET
BONIFER Ana DOBROVOLJC Zmaga CUNDER Bogdan GRACELJ Janez KORPES Jože KOŠMRLJ Filip KRIŽAN Milena KUMAR Alojz KUŠAR Ana MAČEK Mitja LINDIČ Alojzija MAUSER Ciril MRAKUŽIČ Darinka NEMANIČ Jožefa SENČAR Ana SETNIKAR Anton
SETNIKAR Martina SMRKOLJ Jože SMOLE Frančiška ŠTEBIH Metod VDOVČ Alojz VIRANT Bernarda VRETIČ Anica ZBAČNIK Slavka
25 LET
BLATNIK Marija BOGOJEVIČ Smilja GRAMC Ivan JANČAR Anika JERMAN Dušan JERŠIN Franc KAŠ Ana—Marija KOREN Bernarda KOSMAČ Ivan KUNSTELJ Marija MRZLIKAR Anton PEZDIR Zofija PRAH Ana ROLIH Rudolf SKOBE Alojzija STOJKO Stejapan TUREK Marija TURK Ivan TUSIČ Slavka VOZELJ Marija ZUPANČIČ Ana
TOZD TIKA TRBOVLJE 10 LET
ČEŠNOVAR Metod OPLOTNIK Joža TOMELJ Ana VODIŠEK Janez
15 LET
VIDRIH Alojzija ZUPAN Ljudmila
20 LET
/
25 LET GORJUP Heda
TOZD PAPIRNA KONFEKCIJA 10 LET
JOSIPOVIČNikola LUKEŽ Niko MARKOVIČ Djordje SKELEDŽIČ Peter STANOJEVIČ Elizabeta
15 LET
ACIČ Milka BRATKOVIČ Zdenka GALE Marija GOMINŠEK Nada KOKALJ Hema—Marija PANJAN Peter POŠEBAL Ivanka STRITAR Marija TACAR Igor TRONTELJ Marija ZILIČ Kemal
20 LET
ZUPANČIČ Anton Rodeš Franjo ROŽMAN Cvetka ŠTEFANČIČ Albin
25 LET
BENČEK Julijana ČEPIN Rozalija DOBROTIČ Božena GALE Frančiška JERIČ Regina MATARUGIČ Gordana
PREBIL Marija SMOLIČ Cita TESIČ Nada ŽIŽEK Frančiška
TOZD JELPLAST KAMNA GORICA
10 LET
AHČIN Simona AŽMAN Stanislava DUBRAVAC Danka ŠOLAR Janez II
15 LET
SAVIČ Antonija
20 LET
/
25 LET
/
TOZD KUVERTA LJUBLJANA 10 LET
/
15 LET
/
20 LET
KOBAL Barbara ŽITKO Marjan
25 LET
ŠERUGA Jožefa NOVAK Dragica
TOZD EMBALAŽNI SERVIS KOPER
10 LET
/
15 LET
PEČARIČ Viljem
20 LET
/
25 LET
/
D S S S 10 LET
ČE KAD A Andrej KODELA Mira KOVANDŽIČ Radiša KRIŽAJ Tomaž ŠKERL Marko
15 LET
ANDRIČ Zorica BIJELIČ llija
VLADIMIROVIČ Ljubivojka
20 LET
FAJDIGA Marija HUTER Milan MRZLIKAR Andreja MULH Anton ROŽMAN Bogomir STRGAR Kristina TIKVIČ Marjan ŽAKELJ Dominik
25 LET
BUČAN Milan JANČIGAJ Viktor KOPAČ Janez SLOBEC Stanislav
N. M.
Ob proslavi Dneva republike v tozdu Kuverta
Uspešno sodelovanje nekdanjih borcev in kolektiva Kuverte
—	Dne 27. julija 1944. leta je bil pod cerkvico Sv. Duh v bližini Zavrha ustanovljen jurišni bataljon 18. divizije kot prvi bataljon te vrste v naši vojski. Vanj so se vključili prostovoljci iz enot 18. divizije, brez izjeme najboljši borci, po večini člani Partije, kandidati in člani SKOJ-a. V začetku je bataljon kljub naporom divizijskega štaba, da preskrbi potrebno opremo in orožje, vsega tega je še primanjkovalo. Toda kljub temu se je bataljon bojeval in opravljal svoje naloge.
—	Ognjeni krst je bataljon doživel 10. septembra 1944 prav na kraju, kjer je bila leta 1943 ustanovljena Loška, kasneje Bračičeva brigada. V bliskovitem jurišu je bataljon napadel mnogo močnejšo kolono Nemcev in domobrancev ter jo zapodil v divji beg, tako, da je pustila na bojišču več mrtvih in ranjenih. Pri tem je bataljon zaplenil precej orožja in več voz takrat dragocenega streliva, ne da bi sam utrpel večje izgube.
—	V tem boju je jurišni bataljon 18. divizije potrdil svoje ime, poveljniki pa so si pridobili zaupanje borcev, bataljon je zaslovel v diviziji in vsem 7. korpusu, kot zanesljiva in udarna enota najboljša v svoji zvrsti.
—	Vojno je bataljon končal tako, da je prvi vstopil v osvobojeno Ljubljano.
—	Vmes je bataljon prehodil na stotine kilometrov in prestal nešteto spopadov. Imena krajev slavnih bojev, kot so Knežja njiva, Štampetov most. Sveti Vid, Mokre, Vinkov vrh, Mala gora, Muljava, Koprivnik, Polom — kjer je junaško padel bataljonski komandant Franc Uršič, bodo za vedno ostala ne le v spominu nekdanjih borcev bataljona, ampak tudi v slovenski vojaški zgodovini. Lahko bi našteli še mnogo drugih krajev in navedli bitke, kjer so svojo kri lili pripadniki več evropskih narodov — borci bataljona in zmagovali. Lahko bi našteli imena vseh tistih, ki so na tej poti ostali za vedno, da bi s svojo krvjo potrdili svojo zavest in zvestobo ciljem, za katere so šli v boj. Ti mrtvi tovariši so zdaj mrtva straža naše svobode in opomin vsem tistim, ki bi morda znova hoteli poseči po naši zemlji in nam vsiljevati svojo voljo. Ohranili jih bomo v trdnem spominu !
Vsakoletna tradicionalna proslava praznovanja 29. novembra Dneva Republike v naši temeljni organizaciji Kuverta je v letošnjem jubilejnem letu ob 40. obletnici razglasitve Nove Jugoslavije imela še poseben povdarek s svečanostjo, ki so jo pripravili nekdanji borci jurišnega bataljona 18. divizije. Današnji proslavi je namreč prisostvovala tričlanska delegacija skupnosti borcev jurišnega bataljona 18. divizije VII. korpusa v sestavi Dušana Marinška — Silnega, predsednika, Ivana Jelena, podpredsednika in Andreja Šturma, člana tega odbora in nekdanjega dolgoletnega komisarja jurišnega bataljona z namenom podeliti kolektivu tozda Kuverta posebno priznanje.
Za uvod v proslavo, ki je bila 26. novembra v proizvodnih prostorih tozda Kuverte, je zbranim delavcem in gostom spregovoril Miha Celarc, predsednik delavskega sve-
ta tozda, učenci pionirskega odreda pomožne osnovne šole Laze pri Logatcu, nad katerim ima pokroviteljstvo Kuverta, pa so zapeli državno himno in izvedli krajši kulturni program posvečen dogodkom iz naše narodnoosvobodilne borbe.
Nato je spregovoril v imenu odbora tega bataljona Ivan Jelen (do odhoda v pokoj naš dolgoletni direktor tozda Tika Trbovlje) ter dejal, da si je le-ta v letošnjem letu zadal določene naloge posvečene 40-ti obletnici osvoboditve. Te naloge je s pomočjo tudi naše delovne organizacije in nekaterih drugih uspešno realiziral. S pomočjo materialnih sredstev, ki smo mu jih namenili je dal izdelati posebne spominske medalje za vse člane jurišnega bataljona, dočim so za padle borce in umrle borce po osvoboditvi medalje vročili njihovim svojcem.
Ko seznanitvi udeležencev s kratko zgodovino jurišnega bataljona je Ivan Jelen dejal, da so se danes zbrali v tej sredini ob proslavi dneva Republike zato, da k njej prispevajo delček tudi s tem, da temeljni organizaciji Kuverta podelijo "Zlato spominsko medaljo in plaketo jurišnega bataljona". To podelitev je utemeljil z naslednjim:
Spominske medalje in plakete se podeljuje vsem borcem jurišnega bataljona 18. divizije 7. korpusa NOV in POS; ostalim, ki so sodelovali v času vojne z enoto jurišnega bataljona; družbenopolitičnim skupnostim, kjer ima naša enota dani cilj in delovnim organizacijam preko katerih prenašamo tradicijo narodnoosvobodilnega boja na širše in nadaljne rodove. Ker je vaša temeljna organizacija omogo-
čila izvajanje našega programa in nalog, ki smo si jih zadali, je odbor jurišnega bataljona sklenil v skladu s svojim statutom in pravili, podeliti vam zlato spominsko medaljo.
Nato je zbranim delavcem čestital k dodeljeni medalji in obenem izrazil željo, da bi se njihovo dosedanje plodno sodelovanje odvijalo še naprej enako uspešno, ter zaprosil predstavnika tozda Kuverte, da prejme to njihovo spominsko listino in medaljo.
Direktor tozda Marjan Žitko se je v imenu delavcev zahvalil članom odbora za podeljeno priznanje, učencem osnovne šole pa za izvajani kulturni program ter vsem skupaj čestital k Dnevu Republike.
M. S.
IZ ZGODOVINE JURIŠNEGA BATALJONA
—	Leta 1944 so samostojne akcije čet, bataljonov, brigad in divizij vedno bolj preraščale v boje širokega obsega na več ali manj ustaljenih območjih in bojnih črtah. Vojaški posegi so se vedno bolj stopnjevali, saj je ravno prek Slovenije potekalo tudi več zaporednih nemških obrambnih črt za primer vdora naše vojske in Rdeče armade, vse pa so zahtevale varno zaledje. Razen tega je prek Slovenije potekalo tudi nekaj strateških prometnih žil, ki jih je okupator skrbno varoval z velikimi silami.
—	Zaradi vedno večjega sovražnikovega pritiska in prehoda naših enot v boje večjega obsega se je pri nas v Sloveniji pokazala potreba po ustanovitvi manjših, toda močno oboroženih gibljivih enot, ki bi se bojevale po potrebi tudi na partizanski način, oziroma služile kot udarne pri večjih bojih. Zato je glavni štab NOV in PO Slovenije sklenil ustanoviti pri štabih divizij jurišne bataljone.
Iz glasil drugih delovnih organizacij
Kukurukuku Paloma ...
Zgodilo se je v neki ljubljanski delovni organizaciji, ki letos praznuje tridesetletnico obstoja. V organizaciji, ki se resnično trudi, da zadovolji svoje ustanovitelje in komitente, pa tudi svoje delavce.
Delavci, ki spadajo že k inventarju, se še dobro spomnijo časov, ko je "oblast" skrbela za njihovo delovno garderobo. Mini krila in dekolteji niso bili zaželjeni, še manj pa ženske v dolgih hlačah. Stabilizacija je krepko posegla v življenje omenjene delovne organizacije in dodala svoje ukrepe. Zmanjšali so prostorske kapacitete, pregradili pisarne, nakupili nekaj starih poslovnih prostorov, dali v uporabo dva starinska mo-
dela ur za evidentiranje delovnega časa, vse to, da jim ne bi kdo očital potratnosti. Dobro so okrnili bifeje. Končno pa, saj je res bolj domače, če imaš malico na mizi med dokumentacijo in obrazci, pa še vso svojo gostoljubnost lahko izkažeš, če se pojavi stranka.
Z vzgojo so nadaljevali. Poskrbeli pa so tudi za delavsko higieno. Ugotovljeno je bilo, da so Paloma brisače predrage. Zato so jim podarili brisače. Da ne bo pomote, ne kopalne, pa tudi ne Svilanito-ve. Pa tudi ne za "kuhanje", čeprav so namenjene brisanju rok,ker mavrične barve niso obstojne. In te brisače so jim podarili v trajno
last. Milo sicer še imajo, je pa brez vonja in pene, peni se samo uporabnik.
Preskrba s toaletnim papirjem je bila dokaj zadovoljiva. Sčasoma pa tega nepogrešljivega artikla ni bilo več dovolj. Verjetno je na slabo založenost vplivalo vprašanje sindikalnih delegatov — koliko delavcev prejema povprečni OD. U-gotovili so, da je poraba prevelika.
Našli so briljantno rešitev — vsak delavec je prejel dva zavitka toaletnega papirja. En zavitek vsebuje 150 lističev kvalitetnega izdelka Kartonažne tovarne, ki je precej podoben pakt papirju, kot smo ga včasih imenovali.
Ubogi delavci, presenečeni nad tem razkošjem, so se znašli pred vrsto vprašanj, na katero ne vedo odgovora:
- kako bo s količino papirja v primeru odsotnosti, ali se bo to
upoštevalo oziroma odtegovalo pri delitvi v naslednjem mesecu,
—	kaj storiti v primeru višje sile, torej tudi večje porabe,
—	kaj storiti s papirjem, ki je bil dodeljen delavki, ki je na porodniškem dopustu, ali se razdeli med prisotne, ali se mora vrniti,
—	kako, oziroma iz katerih virov postreči strankam, če bodo slučajno potrebovale tovrstne usluge.
Na takšna in podobna vprašanja so naleteli delavci, ki so z vsem srcem za stabilizacijo. Delavci že predlagajo znižanje zneska, namenjenega za prehrano, v korist toaletnega papirja. To naj bi bil nov, konkreten prispevek delavcev k stabilizaciji.
Kakršnakoli podobnost z našo delovno organizacijo je povsem slučajna.
Andreja Pavlin
ROJENI V ZNAMENJU REŽIJSKEGA DELAVCA
Bodi previden, proti tebi se dvigujejo roke rojenih v znamenju neposredne proizvodnje. Dokazati boš moral, da si enakopraven član delavskega razreda. To ne bo lahka naloga. Uspelo ti bo le če se boš razmnoževal, kajti le z novorojenimi glasovi boš preglasoval tiste, ki te ogrožajo. Če si rojen celo pod nesrečno zvezdo skupnih služb nikar ne misli, da si zaključil s polnjenjem glasovalnih skrinjic.
Pa še nekaj, nič dobrega se ti ne piše—sem že videl nove cene kofe-ta.
PAROLA ZA LETO 1986: POZNAL SEM ČLOVEKA, KI JE USPEŠNO SPREMINJAL SVOJE SUBJEKTIVNE NAPAKE V OBJEKTIVNE TEŽAVE.
ROJENI V ZNAMENJU NEPOSREDNE PROIZVODNJE
Bodi zdrav, kajti le zdrava krava daje dobro mleko. Veliko priznanj in hvale boš požel preko sredstev javnega obveščanja. Vendar bodi pošten, če na televiziji prikazanemu funkcionarju ne verjameš, da imaš dober standard in da se življenje draži le za 0,03%. Potem tudi ne verjemi, ■ ko šimfa rojene v znamenju režije. Pazi, tudi on je rojen v tem znamenju,samo s to razliko, da pod drugačno zvezdo.
Pa še nekaj, ko prideš domov te resda bolijo sklepi, noge, roke itd. ampak priznaj kako uživaš v misli, da svojemu šefu ne daš spati, ker si mu po samoupravni poti zastavil nekaj vprašanj.
PAROLA ZA LETO 1986: NEKATERI MENIJO, DA SO ŽE DOVOLJ SAMOKRITIČNI, ČE SAMO KRITIZIRAJO.
Horoskop za leto 1986
ROJENI V ZNAMENJU KOLEKTIVNEGA VODENJA
Celo leto boš preživel v upanju, da ti bodo dopolnitve Zakona o združenem delu dale več moči. To ti privoščimo, toda če se to zgodi bodi pravičen. Ne smeš pozabiti, da izhajaš iz rodu rojenih v znamenju režije in pregovor ti govori, da vrana vrani ne izkljuje oči. S padanjem števila ovac pada tudi število pastirjev.
Pa še nekaj, ne počuti se tako ogrožen, če zablebeta ovca ali dve. Daj jim vedeti, da si pastir, ne pa volk, pa bo marsikaj lepše.
Tvoja nesrečna številka je člen 7 in 13, srečna zvezda pa leži na koordinati med 4.60 in 5.70.
PAROLA ZA LETO 1986: LAČEN SISTEMU NE VERJAME, SIT LAČNEMU NE ZAUPA.
ROJENI V ZNAMENJU DELEGATSKEGA SISTEMA
ŠKRTALO
POGOVOR "PRI JEŽKU"
delavec TOZD Kartonažna: "Jaz sem tu le redko kdaj".
delavec DSSS: "Tudi jaz sem redek gost".
delavec TOZD PAKO: "Jaz vaju pa redno videvam".
PREGLEDNICA I. OSNUTKA PLANA DO KTL za leto 1986 (Glasilo št. 78/str. 5)
V preglednici je pri vseh temeljnih organizacijah številčno prikazana
proizvodnja v tonah - le pri DSSS tega podatka ni. Prosim za popravek. Vpišite vsaj tona ali dve papirja, nekaj pa že nakracamo, ali ne?
VPRAŠANJE
DG družbeni standard se je pred letom preselil iz Resljeve 14 v pro-vizorij v Kotnikovi. Zadnje čase jih ponovno videvam na Resljevi 14. Ali se selijo nazaj?
Ne, le nekoliko več opravila imajo na Sodišču združenega dela, ki je vlil. nadstropju omenjene stavbe.
NAGRADNA KRIŽANKA
Za izžrebane pravilne rešitve novoletne nagradne križanke v Glasilu KTL št. 12/85 bodo reševalci prejeli naslednje nagrade:
1.	nagrada
2.	nagrada
3.	nagrada
4.	nagrada
5.	nagrada
1.600 d in 1.000 din 800 din 600 din 400 din
Rešitev križanke oddajte osebno ali pošljite po pošti z oznako "Nagradna križanka" na nalov:
KTL — DG samoupravne zadeve in informiranje 61000 Ljubljana,
Čufarjeva 16, najkasneje do 14. januarja 1986.
Uredništvo
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE V GLASILU KTL št. 11/85
VODORAVNO:
DRUGO ZASEDANJE, ZO, AV-NOJ, DOMINIKANEC, ADLA-TUS, SIN, EVE, NS, IT, AKTIVNOST, JELEN, PRAVNIK, ETAN, MARI, EU, RUM, TA-RIM, KREMA, SLAPOVI PLIVE, AT, R, JAJCE, NA, NEROD-NEŽ, R, JEZA, RED, ARA,
KELA, OLGA, UNA, MAE, ACA, KOŽA, JUAN, GIRLANDA, Rl, SALOMON, ITA, VONJ, TLA, OSAKA, TOT, OA, VANDAL, ONKOLOG, OB, ORA, PAKLE-NICA, NA, CEVKA, ISOLDA, O, RE, ILOK, JEMEN, VRAN, JENA, ANIS, ETAT/ERIKA, EJ, TO, KAMELA, EM, NATO, OLE, JB, AJD, SOBOTA, ORGLE, L, ESTRIH, LESONIT, CLUJ, PARIZ, NA, AIS, K, PA, PTAH, ZV, PARTIZAN, IHAN, DAN REPUBLIKE, TARA, ROVTAR, ANAM, OTTO.
Javno žrebanje križanke smo iz vedli 13. decembra 1985 v tehno loškem oddelku DE-10 tozda Kar tonažne. Izmed 102 prispelih re šitev je bil žreb naklonjen nasled njim reševalcem s pravilnimi rešit vami.
1. nagrada Novak Lojze 1600 din Kartonažna DE-10
2. nagrada 1000 din
Mihelčič Janez DSSS
3. nagrada 800 din
Končan Sonja DSSS
4. nagrada 600 din
Jerič Marjan Kartonaža Rakek
5. nagrada 400 din
Jeršin Rudi Kartonažna DE-10
Teci, plavaj, kolesari; ohrani svojo vitalnost. Bodi gibčen in ne obremenjuj glave in srca. Če ti letos poteče mandat bodi vesel; če boš mandat šele nastopil, vedi, da še nobenemu ni uspelo dobiti razreš-nice. Loči kaj je lastno in kaj javno mnenje. Javno mnenje nekatere spominja na javno hišo. Delegatsko gradivo čuvaj, zaradi njega so bila podrta tri drevesa.
Pa še nekaj: ne postavljaj delegatskih vprašanj samo zato ker si vstal na levo nogo.
PAROLA ZA LETO 1986: TUDI JAZ SEM ZA IZGRADNJO SOCIALIZMA, SAMO ZA VSAK SLUČAJ BI RAD PREJE VIDEL NAČRTE.
(Parole prispeval Žarko PETAN)
Pri zadnjem žrebanju je več reševalcev kljub sreči pri žrebu izpadlo zaradi nepravilne rešitve in nekateri tudi zato, ker niso pogledali v naš ugankarski slovarček in sicer: Anton Pogačar DSSS, Breda Javornik DSSS, Slavi Simnov-čič TIKA, Marjan Korič Kartonaža in Zorica Andrič DSSS.
Srečnim nagrajencem naše iskrene čestitke!
UGANKARSKI SLOVARČEK:
EKVINOKCIJ — enakonočje, dan in noč sta enako dolga (12 ur)
IALOMITA — reka v Romuniji, pritok Donave
KAABA - kockasta stavba v Meki, glavno svetišče in cilj verskih romanj
KVARGELJ — vrsta sira
NJASA — 30800 km2 veliko jezero v Afriki
0'CASEY - Sean, 1984 - 1964, angloirski dramatik (Senca pravega moža)
OSORNO — aktiven vulkan na jugu Čila, visok 260 m
SOMERSET — ime angl. pisatelja VVilliama Maughama (1874—1965)
Praznične
la križanKa

M GLASILO KTL - INDUSTRIJE PAPIRJA IN EMBALAŽE LJUBLJANA, IZDAJA DELAVSKI SVET DO KTL V NAKLADI 2500 IZVODOV; IZHAJA MESEČNO; UREJA UREDNIŠKI ODBOR: DARKO DENIŠA - PREDSEDNIK, ANITA ALBREHT NAM. PREDSEDNIKA IN ČLANI: TONE PRAŠNIKAR, MARTIN JELNIKAR, JOŽICA BERNARD, DRAGO VIDEMŠEK TER GLAVNI, ODGOVORNI UREDNIK MILAN SEME, TISK KTL - TOZD TIKA TRBOVLJE, UREDNIŠTVO: INFORMIRANJE DELAVCEV KTL LJUBLJANA, ČUFARJEVA 16, TELEFON: 316 -922 INT.208