f Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka l Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo In uprava, Strossmajerjev trg 1 Tel. št. 73. Leto XXI. St. 27. Kranj, 3. julija 1937. Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din, polletno 20.- Din, četrtletno 10 Din. Našega sivega vladike Dr. Jegliča ni več! Ko se je danes v petek zjutraj pripravljal k sv. maši, mu je naenkrat zastalo srce, ki je vedno tako ljubilo vse, kar je bilo našega. Modro je vodil slovenski narod od začetka njegovega preporoda do njegovega viška po vojni. Energično je branil njegove pravice, xe zanje boril med vojno. Velik lik si je skoval ob majski deklaraciji. Njegove zasluge so neprecenljive na verskem, kulturnem, narodnem, socialnem in karitativnem polju. Ko je govoril v torek v Celju možem in fantom kakor mladenič, pač nihče ni slutil, da se je s preroškimi besedami poslavljal za vedno od svojega ljubega naroda. Telesne ostanke te največje slovenske osebnosti v najtežjih letih, ko smo vstajali v novo dobo, bodo izročili slovenski zemlji v ponedeljek 5. t. m. ob 9. uri dopoldne. Ostanimo vedno zvesti njegovemu duhu! be je nasproti hiše korne ustanove na severni strani Jezerske ceste. Kdaj morajo posamezne skupine odkorakati v sprevod bodo določali za to odrejeni reditelji. Sv. maša in zborovanje na glavnem trgu: posamezne skupine bodo po prihodu na Glavni trg razvrščene od rediteljev na prostorih, ki so za nje določeni in katere v nobenem slučaju ne smejo zapustiti pred končanim zborovanjem. Tu se ravnajte točno po navodilih rediteljev, ki bodo potem tudi posamezne skupine odvedli z Glavnega trga za formiranje sprevoda v pozdrav gostom. Posamezne skupine morajo ostati popolnoma strnjene, da se ne bi katera skupina pri nastopu za sprevod pretrgala. Pevci posameznih prosvetnih društev se zberejo takoj na desni strani oltarja na pripravljenem odru. Oni ne bodo sodelovali v sprevodu. Ker bo pri sv. maši ljudsko petje, naj se vsi naučijo besedilo pesmi, katere se bodo pele in ki smo jih že sporočili v zadnjem Gorenjcu. Rešilne postaje bodo na Glavnem trgu in sicer: ena pri gostilni Mayr druga na Podriini v bližini gradnje novega hotela in tretja pri Kocbekovi hiši. Udeleženci, ki ne bi sodelovali v sprevodu, temveč se bodo takoj zbirali na Glavnem trgu, morajo pustiti cel prostor od Kreditne banke pa do gostilne Šifrer in do Podrtine prost. Za njih so za enkrat na razpolago samo pločniki na tem delu Glavnega trga. Prosimo vse, da se v tem pogledu pokoravajo rediteljem brez ugovorov. Sprevod v pozdrav gostom: Na znamenje po končanem zborovanju bodo reditelji posameznih skupin iste odpeljali za formiranje sprevoda v pozdrav gostom mimo Ljudskega doma po Cerkveni ulici. Kolesarji, konjeniki in vozovi se bodo formirali v Tavčarjevi ulici in na trgu pred Ljudskim domom. Ponovno opozarjamo vse udeležence, da se pri tem nastopu ravnajo samo po določilih rediteljev. Rediteljski zbor ima svoj sestanek ob pol 7. uri zjutraj v dvorani Ljudskega doma. Na tem sestanku se bodo določili reditelji za posamezne skupine in se točno poučili o delu reditelj-skega zbora. Slavnostni znak. Vsi udeleženci morajo imeti na prsih slavnostni znak, ki ga prejmete v začetku tedna pri svojih Prosvetnih društvih. Cena slavnostnega znaka je 3.— Din v pred-prodaji pri vašem domačem društvu, na prireditveni dan stane Din 4.—. Ako si ga kateri na bo mogel nabaviti doma, ga bo dobil v Kranju na zbirališču pred začetkom sprevoda. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu! Poslazite se nedeljskih polovičnih kart na železnici! Prosvetni dan v Kranju onemogsa jera ■ ■ W W mm mm ^tmmtmu m W m m* mmm IJM Radi kranjskih volitev se gotovi repki na- Naš prosvetni dan je vedno bližji. Še teden dni nas loči od dne, ko bomo javno pokazali vse naše delovanje in stremljenje. Zadnje priprave za ta veliki dan so v teku. Tiho so delovalu naša društva skozi 30 in 40 let za izobrazbo slovenskega naroda, za utrditev njegove vere in ljubezni do jezika svojegu imenu in vsega našega. Nikdar niso silila v ospredja, zato pa tem vestjene in z večjo silo zaorala v preporod in notranje izoblikovanje, v Jugoslaviji, pa se oklenila vladarja in objela širno in močno državo. Spoznavala so jo s predavanji, knjižnico in tudi z izleti, proslavljala ob svečanih nastopih vrhovnega šefu in vži-gala ljubezen do vsega bratskega. V fantih in dekletih, kateri so črpali in množili svojo izobrazbo in napredek za krščansko moralo po naših prosvetnih žariščih, je vstala silna zavest do vsega našega v ožji in širši domovini. Vedno so znala ceniti med dobrim in slabim, med pravim in hinavskim, vedno razlikovoja resnično in dejavno ljubezen od izumetničene, frazerske. Nikdar niso počivala, kar je mogla ugotoviti tudi davkarija, ki je od naših prireditev kasi-rala lepe tisočake. A naše idealno in plodonosno delo za narod in državo je bilo napoti farizejem, naša moč in poštenost jih je bolela, ustrašili so se nas. Pero v roke in naša društva so se morala 1932. in 1933. zatretil Grob je objel našo prosveto; Gorenjec, tako ponosen na svojo kulturno stopnjo, se ni smel izobraževati; ker je bil pošten, delaven in odkrit, so mu usta zavezali po srednjeveškem receptu, da je laže vladati z bičem neizobraženega kot kulturnega človeka. Tega državnega zločina je moralo biti konec! Vstalo je zopet sonce, moralo je zopet posijati in odpreti s silo zaprte izobraževalne domove, katerih bi moral biti vsak državnik vsaj vesel, če jih že ne znatno podpirati. Spet se zbirajo naši fantje in dekleta, da dvignejo naše slovensko ime in delo v vzor vsem drugim po naši državi. Naj bo 11. julij 1937. začetek novega poleta navzgor, naše navdušenje in ob razstavljenem doslej izvršenem delu naš pogum za bodoča leta. * Razstave katoliške prosvete, ki bo slovesno odprta na Prosvetni dan, bo vsakomur jasno pričala, da so vsi očitki, ki jih nekateri vpo-rabljajo v svojem boju proti naši Cerkvi, popolnoma neresnični in neutemeljeni. Oni na vsak način hočejo dokazati, da je naša katoliška Cerkev ona, ki ne sprosti duha, ki vedno za- vira kulturo naroda v njenem razvoju. Ničesar ji nočejo priznati. Odrekajo ji tudi vsako delovanje na pospeševanju umetnosti. Vse to nam bo razstava jasno pokazala, da je ravno Cerkev tista, ki je vedno bila prva pri šir^nju kulture našega naroda, ki je prva širila med našim narodom izobrazbo, ki je vedno stremela za za tem, da se lepa upodabljajoča umetnost razvija in širi. Tudi delovanje naših društev bo jasno prikazano. To nam bo pa še bolj pojasnila lična knjižica, ki jo bo nalušč za to priliko izdal dekanijski prosvetni odbor. Knjižica bo v lepih člankih poljudno prikazala položaj Cerkve do kulture, šolstva in umetnosti v posebnem oziru nu kranjsko dekanijo. Enako bo v knjižici tudi popisano življenje naših Prosvetnih društev od ustanovitve do danes. *' Zbirališče: Vsi udeleženci se morajo zbrati do pol 8. ure zjutraj na prostoru stavbišča novega šolskega poslopja za pokopališčem. Posamezne skupine se bodo takoj zbirale na mestih, ki so že določeni in od koder bodo lahko takoj vkorakale v sprevod. Na tih prostorih bodo za vsako skupino napisi, ki bodo takoj vsakemu pokazali določeni prostor. Vsi udeleženci pa se morajo brezpogojno pokoravati navodilom rediteljev. Sprevod: Sprevod gre po Jezerski cesti mimo gimnazije, hotela Stara pošta, po Prešernovi ulici na Glavni trg. Posamezne skupiue bodo v sprevodu korakale po sledečem redu: godba, 3 konjeniki z zastavami, na to kolesarji z okrašenimi kolesi. Za kolesarji sledijo konjeniki in vozovi z narodnimi nošami. Vozovom bo sledila godba, za njo zastave in prapori. Na to korakajo narodne noše, športniki, šolska mladina, moški, in ženske, člani Prosvetnih društev. Posamezne skupine se bodo zbirale na sledečih prostorih: Celo sprevoda na Jezerski cesti nasproti hiše korne ustanove. Konjeniki po 2 v vrsti na desni strani Jezerske ceste od hotela Kranjski dvor do mostu čez Kokro. Kolesarji ravnotako po 2, se bodo zbrali na Tyrševi cesti od korne ustanove proti pokopališču s čelom pri komi ustanovi. Vozovi z narodnimi nošami se Rttorajo zbrati v Komenskega ulici t. j. med korno ustanovo in stavbiščem nove šole. Dohod v to ulico je samo iz Cojzove ceste. Vse ostale skupine se morajo zbrati na stavhišču nove šole in sicer poleg Tyrševe ceste, kjer bodo ši> za vsako skupino posebej napisi. Zbirališče za god- Radi kranjskih volitev se gotovi repki naprednega časopisnega koncema še sedaj niso mogli pomiriti. Kako napačni pojmi vladajo pri teh krogih o ..naprednosti" Kranja se lahko čita v lističu, ki ga izdaja neki ljubljanski advokat, v lističu, ki ga pišejo ultranacionalisti. Milo tožijo, da je padla ..napredna" trdnjava in se hudujejo nad kranjskimi ..mogotci" češ, da so breznačelni. Listič pa pozablja da pravega napredka v Kranju ni bilo in ni biti moglo, dokler je imela krmilo vsega občinskega gospodarstva v rokah kliku, ki se na gospodarski napredek ali ni razumela ali pa razumeti ni hotela. Šele začasna uprava, ki je sledila prejšnjemu občinskemu odboru, je začela z delom, ki ga bo nadaljeval novi občinski odbor in katerega se bo moglo imenovati napredno. Smotrni gospodarski napredek ustvarja naslov naprednosti" Če bo novi občinski odbor tako vztrajno nadaljeval skozi vso svojo funkcijsko dobo, započeto delo, bo pač pridobil mestu Kranju naslov napredne trdnjave. Dosedanji odbori naprednosti niso pokazali. Klika je izključevala od sodelovanja ne samo delavca, trgovca. in obrtnika, ampak tudi tisto meščansko družbo, ki ni trobila v njen rog. Do sedaj še v nobenem občinskem odboru niso bili stanovi tako dobro zastopani kot so v sedanjem. Upoštevan je delavski stan celo po 7 zastopnikih iz vseh obstoječih skupin, upoštevani so celo gostilničarji, četudi je moških lastnikov gostilniških obrti zelo malo in bi z ozirom na obstoječo občinsko trošarino, ki bo verjetno tudi prišla v prihodnji proračun, itak ne mogli sodelovati pri sklepanju o proračunu. Saj nihče ne more biti sodnik v lastni stvari! Razumljivo je, da je ogromna večina Kranja in to brez izjeme stranke zadovoljna z novim občinskim odborom. Velika večina volilcev je to že itak izpričala s svojim glasovanjem. Priznavamo pa, da niso prišli na račun nekateri prena-peteži na skrajni levici in skrajni desnici, ki jim nikoli ni bilo za resno in smotrno občinsko gospodarstvo, temveč zgolj za osebne in strankarske interese. Novi občinski odbor bo lahko mirno in res napredno delal v korist občanov, ker uživa zaupanje oblasti in ga taka bevska-nja pritlikavčkov ne bodo motile. pit. t Fani Ahačič V četrtek v zgodnjih jutranjih urab se je razširila po Tržiču vest, da je v noči med sredo in četrtkom ugasnilo življenje blage ..gospe Kuje tanove" — Fani Ahačičeve. Bolezen jo je vso zimo in pomlad priklenila na postelj. Močno srce je dolgo kljubovalo, zdaj je utihnilo in počiva. Z rajno gospo se je poslovila z zoraije ena onih pristnih Tržičank, ki so vzgajale svoje družine v zavednem katoliškem in slovenskem duhu. Ko so se domala vsi odličnjaki tržiiki izdajali za Nemce in nemškutarje, v tistem času se ona ni strašila pokazati, da je slovenske krvi. Zvesto je stala ob strani blagopokojnega soprog« Franca, ki ga je zgodovina postavila za prvega slovenskega župana v Tržiču. To je bilo v težkih letih svetovne vojne od 1913. do i921. Svojega katoliškega prepričanja tudi ni nikoli zatajila. Bila je vedno v vrstah tistih, ki so nosili katoliško ime povsod s ponosom. To je pokojni«-« pokazala zlasti pred štiridesetimi leti, ko je njon umrli soprog z drugimi krščansko čutečimi možmi pod vodstvom sedanjega ljubljanskega prosta mil. g. Ignacija Nadraha pomagal ustanavljati kat. izobraževalno zdaj ..Prosvetno društvo sv. Jožefa". In ko je bila 1897. I. slo- vesno blagoslovljena njegova zastava s sliko Matere božje in Svetega Jožefa ji je stala zraven kot botriea rajna Kajetauova gospa. Z veseljem je pričakovala radi tega štiridesetletnico prosvetnega društva, ki smo jo slavili 20. junija, a žal je morala le v postelji sprejemati poročila kako tržiški mladi rod nadaljnje delo ustanoviteljev. Ko ona ni mogla stopati za zastavo ob jubileju društva, jo bo zastava zdaj spremila na njeni zadnji poti. Manjkalo pa bi še nekaj, če ne bi omenili tudi skrbi, ki jO je pokojfeiea imela s svoje družino in svojim podjetjem. Svojega sina dr. Kozrua Ahačiča je v »gojila strogo katoliško. V nič manjše zadovoljstvo pa ji je bilo, ko je gledala gospoda doktorja, t kakšno ljubeznijo se oklepa tovarne za kose, kako svoje podjetje širi in modernizira. To veselje dr. Kozme Ahačiča za tovarno ji je v dolgi bolezni lajšalo trpljenje. Vedela je, da njena ljubezen v njenem sinu naprej živi. Ta zavest ji je bila v veliko tolažbo. Rodbini spoštovanega «lr. Kozma Ahačiča ob' bridki izgubi naše iskreno sožaljel Duši rajne gospe Kajetanove pa bodi nebeški Oče dobrotni Plačnik! Naj v miru pačiva I STRAN 2 ~~*~*~>~~^<~~^^ Sitarska in žlmarska zadruga r. z. z o. z. v Stražišču Ob priliki praznovanja 30 letnice obstoja Sitarske in žimarske zadruge v Stražišču, je prav, če se spomnimo te zadruge, njenega namena in pomena za Stražišče. O njej je morda naša javnost izmed vseh obrtnih zadrug in podjetij najmanj poučena. Ribničani sicer prodajajo raznovrstna sita po vsej naši državi i« deloma tudi izven države, pa vendar noben kupec sit ne ve, da je žim-nato dno — sita — izdelek stražiških sitarjev in da je sitarska domača obrt v Stražišču najstarejša obrt te vrste v Evropi, saj ga omenjajo zgodovinarji že pred 300 leti. Naša zadruga je bila ustanovljena kot zatočišče sitarjev v letu 1907. z namenom, da na osnovi zadružne zamisli, ki jo je oznanjal naš Evangelist dr. Krek, pomaga našim revnim Sitarjem razppčavati njih izdelke. Z neumornim delom, ki ga je krepila zadružna zavest, je zadruga postopoma napredovala, doživljala in preživljala dobre in slabe čase in se kmalu uveljavila kot največje in najmočnejše podjetje te vrste v državi in menda v Evropi sploh. Če doma ni tako znana, je temu vzrok v tem, ker v državi razpečavajo še nekateri manjši trgovci izdelke v zadrugi neorganiziranih tukajšnjih sitarjev. Zato pa je sitarska zadruga na evropskem tržišču sit: na Saksonskem v Nemčiji, v Parizu za Francijo, v Neaplju za Italijo, v Belgiji, na Ho-landskem. na Danskem, v Španiji, v Bolgariji, na Grškem v Mali Aziji in na obali Sredozemskega morja od Aleksnndrije preko Tunisa in Tedensk IZ UREDNIŠTVA IN UPRAVE. Ker bo prihodnja številka našega lista posvečena Prosvetnemu dnevu v Kranja, bo izšla v povečani nakladi. Prosimo vse sotrndnike in dopisnike, da nam pošljejo svoje prispevke najkasneje do srede zjutraj. List bo izšel že v četrtek, zato prosimo vse. da to npoštevajo. Enako opozarjamo vse inserente, da porabijo to priliko za inseriranje ter nam pošljejo rokopise vsaj do srede zjutraj. KRANJ Za Prosvetni dan v Kranju dobe Kranjčani slavnostne znake v knjigarni Iliriji vse dni prihodnjega tedna. Tam si jih lahko nabavijo tudi •okoličani, v kolikor jih ne bodo mogli več do-ibiti pri svojem društvu. Javna produkcija gojencev ..nacionalne drža- Alžira do Atlanskega oceana, poznana/ zaradi njenih prvovrstnih sit, ki prednjačijo vsem konkurenčnim izdelkom Poljske, Avstrije in Madžarske. Kakor že zgoraj omenjeno, je pretežna večina izdelkov zadruge namenjena za izvoz, ki pa je danes zelo kompliciran in zato težak. Vedno se menjajoči devizni predpisi in plačilni sporazumi otežavajo, oziroma so že onemogočili izvoz sit v nekatere države, s katerimi trguje zadruga od svojega početka, pred njo pa stražiški trgovci že stoletja. Posebno plačilni sporazum z Nemčijo resno ogroža izvoz naših sit. Odločujoči faktorji doma pa nimajo smisla in ne razumevanja za eksportno trgovino specialnih izdelkov — kakor so naša sita. Nasprotno pa Nemčija in Poljska z izvoznimi premijami podpirata izvoz žimnatih sit. Čudno sc sliši, pa je le res. tla Nemčija podpira z izvoznimi premijami svoje (nemške) izvoznike žimnatih sit, ki pa izvažajo stražiška sita in da te premije taktično plača stražiški sitar. Tega noče sicer nihče razumeti, naš sitar pa to težko čuti, ker dobi za 1 RM namesto 17.60 din samo Ca 13.50 dinarjev. Trgovina z Italijo tudi počiva že od oktobra 1935. Tako torej tudi ta najstarejša obrt kranjskega okraja bije boj za svoj obstanek in mora v tem obupnem boju ugotoviti, da mu noče nihče [.omagati in zato se bo še naprej ravnal po pregovoru: ..Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal". e novice votvorne šole" v Kranju je bila pretekli praznik sv. Petra in Pavla ponoči. Iz Celja so se vračali skozi naše mesto Mani tržiškega fantovskega odseka s svojo zr. tavo. Ko so se fantje vračali na kolodvor jih jt- nadebudna ,.pofarija". ki jo sestavljajo večinoma pripadniki zelenega spola, počastila z žvižganjem in kamenjem iz ..Škrlovca". Ali je mogoče to kaj čudnega? Kaj še! Kakršen učitelj, tak učenec. „Zovi, same. zovi. ." Dr. Novoseljsky banovinski zdravnik v Kranju ne ordinira od 6. do 25. julija. Prosvetno društvo v Kranju vabi svoje člane in članice, da se to nedeljo 4. julija udeleže v čimvečjei številu tombole v Besnici. Dobiček je namenjen za zgradbo Prosvetnega doma. dom pa je v vsakem društvu najpotrebnejši! Zato na svidenje v Besnici! Protikomunistična izložba „Pro Deo" bo v Kranju v gimnazijskem poslopju (prizemlje desno) in sicer v soboto in nedeljo. Odprta bo zjutraj od 9. do 12 in popoldne od 13. do ¿0. ure. Na izložbi so neštete fotografije, ki nazorno prikazujejo delovanje komunizma in njegove posledice v Rusiji. Mehiki in Španiji. Z raznimi grafikoni so predstavljene hude posledice komunizma. Izložba je do sedaj bila že v 46. mestih naše države. Vstopnina znaša 2.— Din, dijaki 1.— Din, siromašni pa brezplačno. Ogled izložbe vsakomur toplo priporočamo. Novoizvoljeni občinski odbor bo imel svojo prvo sejo v soboto, dne 3. t. m., ko bo zaprisega celokupnega novoizvoljenega odbora. Potem bo tudi novoizvoljeni odbor prevzel občinske posle. ..Gorenjski rejec malih živali v Kranju" obvešča članstvo, da ima svoj redni mesečni sestanek, v nedeljo dne 4. julija ob 9. uri dop. v društvenem prostoru gostilne Lukež, Kranj Glavni trg. Vse člane vljudno vabimo, da se udeleže pol-noštevilno. Vsi ostali vljudno vabljeni. Odbor. Možje so včasih nepravični! Ali je res tako kakor trdijo žene? One sicer ne zahtevajo, da bi možje po napornem dnevnem delu opravljali še hišne posle, vendar bi jih razveselilo malo več razumevanja. Pred kratkim se je namreč dogodil v nekem gospodinjstvu sledeči slučaj: Po večerji je zahteval soprog knjigo gospodinjskih izdatkov. Morali bi ga videti, kako je pri pregledovanju pri nekih izdatkih gubančil čelo. Smehljaje odvrne na to žena: ..Ali bi Ti bilo mogoče ljubše, če bi moral pogosto kupovati srajce, nogavice, zasto-re, prte in posteljnino? Jaz varčujem na pravem mestu in ob pravem času. ker perem naše perilo samo z dobrim Schichtovim milom Jelen. Samo pri zajamčeno čistem jedrnatem milu. kakor je Schichtovo milo Jelen, za gotovo vem. da bo naše perilo dolgo trpelo." Razstava preprog kr. banske uprave Split. V hotel Staro pošto je po precej dolgi pavzi zopet prispela ta zanimiva razstava. Splitske preproge naši meščani že dobro poznajo, posebno po njihovih lepih motivih in barvah kakor tudi kvaliteti. Razstava je sedaj izpopolnjena z novimi vzorci. Nakup preprog je omogočen vsakemu vsled plačila na obroke. Razstava ho odprta od 1. julija do vštetega 5. Krajevni odbor, udruženjn vojnih invalidov v Kranju priredi svojo letno veselico, dne 1. »GORENJEC« avgusta t. 1. na vrtu gostilne g. Mihe Drakslerja na Laborah pri Kranju, v slučaju slabega vremena pa teden kasneje. Odbor naproša vsa društva okolice Kranja, da na ta dan ne prirejajo svojih veselic. Ker odbor čiste dohodke razdeli za božičnico vojnim žrtvam, pričakuje da bodo društva upoštevala njegovo prošnjo. Odbor. Kra.tjevska banska uprava sporoča, da se bodo delila ozimna semena iz sredstev bano-vinskega semenskega fonda. Delila bo seme le proti plačilu v gotovini in sicer od posevkov, ki bodo letos priznani od osrednje komisije za semenogojstvo. Kraljevska banska uprava se ne more vezati, katere množine semena bi mogla nabaviti prosilcem, ker ne more vnaprej vedeti za množino, ki jo bodo prosilci naročili, niti za množino, ki jo bodo ponudniki nudili. Naročniki bodo plačali za seme tržno ceno. ki se bo točno določila šele. ko bodo cene novemu žitu Ogotov-ljeno. Kdor bo zahteval originalno beltinsko seme. bo plačal 10% višjo ceno. Ona znašu za vsak kilogram 0.20 Din. Naročniki morajo podpisati prijavnico in obveznico. Posestniki, ki reflektirajo na to seme. naj se najpozneje do 15. julija 1937 /glasijo v občinski pisarni v Kranju. Nova vrsta cigaret ..Bled". Začetkom julija 195? pride v promet nova vrsta cigaret z imenom .,Bled". Po kvaliteti odgovarjajo te cigarete ..Moravi". Komad stane 35 para in se bodo dobile v originalnih zavojčkih po 10 komadov. Delodajalci - odtegovanje priznanične takse. Tlačevanje takse po l/2°/o iz tar. post. 33 taksnega zakona je obvezno za vse one, ki so zavarovani pri Pokojninskem zavodu. Dravska finančna direkcija je z naredbo od 25. 6. 1957 št. 12.673/V to pojasnila in še pripomnila, da se mora vodno uvesti kazensko postopanje, kadar se ugotovi, da se ni plačala omenjena taksa. Državni svet je namreč že večkrat odloči!, da se to takso mora plačati vselej, kadar obstoja pismena konštatacija o plačanih prispevkih. Med to pa se šteje tudi že knjižica uslužben-skega davka. Šoferski izpiti poklicnih šoferjev hi samovo-začev motornih vozil, se bodo vršili v četrtek dne 15. julija 1937 ob 8. uri zjutraj, pri sres-kem načelstvu v Kranju. Interesenti naj svoje prošnje pravočasno vložijo pri sreskem načelstvu v Kranju. Tombola in veselica v NAKLEM v nedeljo, dne 4. julija 1937 Skerbec Matija: Šenčurski dogodki (Dalje) Dr. Vladko Maček v Kustodiji. Osem mesecev smo bili kolegi v Kustodiji z voditeljem hrvaškega naroda dr. Vladkom Mačkom. Dne 24. aprila 1933. se je pričel pred državnim sodiščem za zaščito države proces proti dr. Mačku. Z zanimanjem je takrat spremljala vsa jugoslovanska, pa tudi evropska javnost potek tega procesa. Ves hrvaški narod je z veliko napetostjo čital poročila o razpravi, še nabolj pa smo se za proces morda zanimali vsi prebivalci Kusto-dije. ker smo pričakovali, da bo tudi dr. Maček prišel po obsodbi v našo sredo. Ne spada v obseg tega spisa, da bi razpravljal o proces« proti dr. Mačku. Ta proces je bil kar 9e tiče „krivde" precej podoben našemu „sloven-skemu" procesu. Novembra meseca 1. 1932. je imel dr. Maček v Zagrebu v privatnem stanovanju sestanek z devetimi vodilnimi osebnostmi hrvaških in srbskih prečanskih političnih strank, kjer so razpravljali o političnem položaju in skušali najti temelj za sporazum med Srbi in Hrvati. Po daljši debati so se vsi navzoči sporazumeli v petih točkah, ki naj bi tvorile podlago za spora/.ui.i med Hrvati in Srbi. To so lakozvane zagrebške punktncije. V isti dobi so bile objavljene tudi takozvane Koroščeve punk-tacije, radi katerih so nas zvali ..pnnktaše". V vseli teh punklacijah. pa naj bodo hrvaške ali slovenske, je bila resna volja, določiti podlago za sporazum med Hrvati. Srbi in Slovenci in ustvarili tako močno državno celino. Vlak človek z naravnim človeškim razumom, bi sodil, da bodo vsi oni. ki ljubijo Jugoslavijo, veseli, da sc resno dela na sporazumu in na tem. da postane Jugoslavija močna tudi na znotraj. I oda tedanji režim tega ni maral. Ravno vsled teli punktaci j je bil konlinirnn dr. Korošec in njegovi najožji sodelavci, isto-tako pa tudi dr. Maček z nekaterimi hrvaškimi politiki. Dr. Mačka so najprej internirali v malem mestu Bosne Čajnice. Toda kmalu so ga aretirali in odpeljali v zapore državnega sodišča za zaščito države. Dasi so bile punktacije dr. Korošca veliko bolj radikalne, kakor takozvane hrvaške punktacije, vendar dr. Korošca niso tirali pred sodišče, temveč so ga le internirali. Hrvaške punktacije je z dr. Mačkom podpisalo še 9 drugih vodilnih politikov Hrvatov in Srbov, ki so skupno z dr. Mačkom izdelali nekak zapisnik glede točk, v katerih so se zedinili. vendar je režim spravil pred sodišče in obsodil edino le dr. Mačka, nobeden drug izmed udeležencev ni prišel v preiskavo. Pa nikar ne mislite, da režim ni vedel za imena udeležencev dotičnega sestanka. Vsi drugi sopodpisniki so se sami javili sodišču in so izjavili, da so sodelovali in podpisali punktacije z dr. Mačkom, s katerim v vsem soglašajo. Toda nikogar izmed drugih podpisnikov niso obtožili in še manj obsodili. Dasi je bilo jasno dokazano s pričami, da ko bile dotične punkiacije le kot neka podlaga za na-daljne razgovore med Srbi in Hrvati, je bil vendar dr. Maček obsojen na tri leta strogega zapora. Ves kulturni svet se je takrat zgražal nad takim postopanjem. V Kustodijo smo po skrivnih potih dobivali francoske, angleške in italijanske liste, ki so pisuli o tem procesu. Mesto, da bi režim odlikoval vse sodelavce, ki se trudijo, da bi našli resno podlago za sporazum med Hrvati in Srhi, pa so zaprli na tri leta onega, ki se je resno trudil, da pride do mini v državi. Tak je takozvani „jugoslovanski nacionalizem". Dva dni 24. m 2"> aprila, je I rajal proces proti dr. Mačku, ki je koncem obravnave izjavil: ..Hrvaški narod želi svobodno Hrvaško. Kakor ste se gospodje sodniki mogli prepričati, je šlo vse moje politično delovanje za tem. da se težnje hrvaškega naroda zadovoljil jejo v mejah le Iržave. V tem stremljenju sem sodeloval in podpisal inkriminirane resolucije. Če smatrate, da je treba to obsoditi, izvolite obsoditi." In so obsodili. Z napetostjo smo pričakovali v Kustodiji, kdaj ga privedejo k nam. Dne 3. maja je nastal v sobi poleg naše velikanski vik: ..Zdravo, živijo naš predsednik, zdravo!" Hitro skoči eden izmed naših k okencu v vratih, pokuka na hodnik in zakliče: „Maček je prišel." Veselo in svečano razburjenje je prišlo tudi v slovensko sobo. Komaj čakamo, da nas ob 7. uri odpro. Na hodniku so se vršili ganljivi prizori: Hrvatje so se objemali kakor otroci s svojim očetom, ki je vsakega iskreno objel in poljubil. Tudi Slovenci smo prišli in smo se prisrčno z njim pozdravili. Kakšen je dr. Maček? Tako smo se prej izpra-ševali, oni, ki ga še nismo poznali; z Brodarjem sta si bila znana iz parlamenta in sta se pozdravila kot stara prijatelja.'Takoj, ko sem ga zagledal, se mi je prikupil s svojim naravnim, iskrenim in prijateljskim nastopom. Postali smo takoj domači. Ko se je razgleda! po Kustodiji in razgo-voril najprej s svojimi prijatelji, je prišel na to tudi še v slovensko ..republiko", se domače vsedel na slamnjačo, zvil si sam cigareto in kramljal z nami, kakor da hi se poznali že zdavnaj, vmes pa je zbijal prijetne šale, da ga je bilo res veselje poslušati. Dr. Maček je bolj majhne postave, a čvrste vojaške hoje. ki kaže odločnega človeka. Izgleda nekoliko starejši, kakor je v resnici, saj ni čudno, ko je v Jugoslaviji presedel že toliko let po raznih ječah. Govori prav dobro slovensko, sicer je pa tudi njegovo hrvaško narečje tako. da sc prav malo loči od govorice štajerskih obmejnih Slovencev. Po očetu je itak slovenskega rodu. Njegov oče je bil do smrti vedno zaveden Slovenec, dočim je bila njegova mali iz odlične hrvaške rodbine. Rojen je bil 20. julija 1S7',» \ Jastrebarskem, kjer je njegov oče služboval kot banski inženir. »GORENJEC« STRAN 3 Gospodinje! vkuhavajtc sadje v „WECK*4 ovih, kakor tudi v navadnih kozarcih, katere kupite z ostalo steklenino v Kovina 1l Kranj Občni zbor Krajevne kmečke zveze. V nedeljo, dne 4. julija se vrši ustanovni občni zbor Krajevne kmečke zveze za kranjsko župnijo ob 9. uri dopoldne v dvorani Ljudskega doma v Kranju. Dnevni red. 1. Sprejetje pravil. 2. Poročilo zastopnika zveze. 3. Volitve odbora. 4. Predlogi in slučajnosti. Kmetje, zavedajmo se svoje res stanovske organizacije, da je le v skupnosti moč! K obilni udeležbi vabi pripravljalni odbor. Sresko načelstvo v Kranju opozarja lastnike bičiklje^v. da je žandarmerijskim stani-cam izdalo nalog, da brezpogojno zaplenijo vsak bieikel. ki za promet ni prijavljen. Biciklist mora imeti na bicikhi plombirano evidenčno tablico in pri sebi prometno knjižico za dotično kolo. v kateri mora biti potrjeno, da je za leto 1937 prijavljeno. Vsak mesec od 3. do 10. tCClCH ostankov Svile, delenov, modno-volnenih kamgarna štofov, belega blaga, brisač, za rjuhe, oks-fordov itd. — Zelo ugodno znižane cene! Crobath Kranj Seznam o davčnih osnovah je od 1. do 12. julija 1937 v občinski pisarni od navadnih uradnih urah davčnim zavezancem na vpogled. Davčni odbor bo razpravljal: t) za industrijske obrate dne 14. julija t. 1. 2) za trgovske obrate dne 20. in 21. julija t. 1. 3) za gostilne dne 22. julija t. 1. 4. za obrtnike dne 27. julija. 8) za notarje 7) za lekarne 6) za odvetnike ' ">) za zdravnike dne 29. julija t. 1. Seje se pričnejo vsaki dan ob pol 8. uri in se bo razpravljalo po vrstnem redu, kakor so osnovno vpisane \ seznamu Vsak davčni zavezanec se sme. ko pride njegov predlog na vrsto, te seje udeleži in pri tej priliki davčnemu odboru predloži eventuelna dokazila. VELIKA DOBRODELNA LOTERIJA v korist Prosvetnega doma dne 4. julija v Zg. Besnici. Ravnateljstvo državne tekstilne šole v Kranju bo sprejemalo prijave kandidatov za I. letnik od 26 VIII. 1937 dalje. Prijavijo naj se kandidati z absolvirano nižjo srednjo ali meščansko šolo z dovršenim izpitom ali strojno delovod-sko šolo. Prednost imajo kandidati z daljšo prakso v tekstilnih tovarnah. Prijave se kole-kujejo s kolkom za 10.— din. Sprejemni izpiti se vršijo dne 1. septembra 1937 ob 8.30 uri. vpisovanje učencev dne 7. septembra ob 8. uri. V nedeljo 4. julija pop. ob 3. uri vsi k Graj-zarju, kjer se vrši ob zvokih Kranjske godbe velika delavska prireditev. Someščani, bližnji in- daljni okoličani podprite s svojim obiskom to našo prireditev! Postregli vas bomo z najboljšimi jedili in pijačo. Ker je čisti dobiček namenjen v socialne svrhe upamo, da ne bo nikogar manjkalo na tej delavski prireditvi. vabijo člani J.S.Z. Napredovanje v kmetijski stroki. Kakor povzamemo iz ..Slovenca" z dne 29. junija, je bivši zaslužni naš kmetijski svetnik Sustič Josip pri okr. načelstvu v Ptuju napredoval iz V. v IV. položajno skupino. Čestitamo, in g. svetniku želimo skorajšnje vrnitve v njegovo ljubljeno Gorenjsko! ŠMARTNO PRI KRANJU Prosvetno društvo \ Šmartnem obvešča vse člane društva, kakor tudi vse. ki jim je pri srcu katoliška prosveta, da se sigurno udeleže Prosvetnega- dne v Kranju, ki se vrši 11. I. m, Fantje naj skrbe. da bo čimveč narodnih noš. konjenikov in kolesarjev z okrašenimi kolesi. Dekleta pa naj skrbe za narodne noše. Zbirališče vseh ho v nedeljo II. t. m. točno ob 7.15 Url pred Srnin-finskim domom, odkoder bomo šli v sprevodu v Kranj. Odbor. NAKLO Tombola. 1'rostov. gasilska četa v Naklem je /anali slabega vremena preložila svojo tombolo in veselico na nedeljo, dne 4. julija t. 1. ob 3. uri popoldne, kakor doslej tako je tudi letos veliko k rudnih dobHkov. Torej, kdor hoče zadeti kolo. naj gotovo pride ponj. dobi ga za Din 2,-. KOKRA Pri nas je res zdravje doma. To se vidi najbolje v tem. da je dne 24. junija poteklo ravno leto dni. odkar ni bilo nobenega pogreba. PREDDVOR Te dni nas je obiskal naš rojak in veliki dobrotnik našega Prosvetnega društva čg. Matija Savs, dekan v Shakope v Minnesoti USA. V ponedeljek mu je naše Prosvetno društvo priredilo pozdravni večer s pevskimi, deklamncijskimi in telovadnimi točkami. Vsi člani so skušali na kakršenkoli način pokazati svojo hvaležnost čg. dekanu, ki je vedno kazal toliko razumevanja za naše delovanje. Ogledal si je tudi novi veliki zvon. ki smo ga mogli samo z njegovo pomočjo nabaviti. Na praznik sv. Petra in Pavla je imel čg. dekan slovesno sv. mašo, ki jo je daroval ob asistenci domačega g. župnika duhovnega svetnika g. Sitarja in pu g. župnika Dimnika. Pri sv. maši je imel pridigo tudi naš rojak čg. dr. Knific. Opoldne pa je g. dekan povabil na kosilo nad 100 Brežanov ter je vse lepo pogostil. Njegov brat, ki je trgovec na Tirolskem, je pa vse obdaroval. Smatramo za svojo dolžnost, da se č. g. Šavsu še enkrat javno zahvalimo za vse njegovo prizadevanje in pomoč ter mu kličemo na skorajšnje svidenje. BREZJE Kakor smo izvedeli iz dobro poučene >-trani. se je ..Zveza bojevnikov, osrednje društvo v Ljubljani" odločila, da bo ob priliki preureditve cerkvenega parka na Brezjah asfaltirala tudi cesto in sicer počenši pri odcepitvi od državne ceste pa vse do sredine Brezij. Badi uresničitve tega velepoteznega sklepa se bo regulirala in razširila zgoraj imenovana cesta. Zato je dolžnost vsakega Slovenca, posebno pa nas -domačinov, da podpremo to velekoristno napravo s primernimi prispevki in če je potreba, tudi s kulukom! IZ JAME IN PRAŠ Električno napeljavo iz deželnih elektraren smo dobili pri nas 1936. Hitro smo se domislili, kako bi bolj izkoristili tc važno napravo ter smo sklenili ustanoviti kmet.- društvo Jama-Praše. To se je uresničilo dne 28. 8 1936. Naše društvo je res požrtvovalno in delavno. Do sedaj smo si nabavili elektromotor z vozom in cirkularno žago, deteljni luščilec in slamoreznico. Zgradili smo dom za stroje v velikosti 10x8 m. Stroji stanejo 25.000 din. stavba je zidana in je vredna 20—23.000 din. Vse to smo člani žrtvovali brez vsake podpore. Zadruga še nima mlatilnice. katero bi sami gotovo ne zmogli. Zdaj bo tudi to vprašanje rešeno, ko nam je kr. banska uprava ugodno rešila prošnjo, katero smo vložili za potrebno podporo. Tem potom se vsi člani zbrani na občnem zboru dne 27. 6. 1937 najlepše zahvaljujemo banski upravi za velikodušni prispevek. Zahvaljujemo se tudi g. kmet. referentu iz Kranja DRAGOCENI DOBITKI v nedeljo dne 4. julija v Zg. Besnici in g. županu Jamniku iz Mavčič za priporočilo naše prošnje. STRA2IŠCE Navadno velja 1. april za tisti dan. ko so dovoljene vsake vrste potegavščine. Vidov dan pa nikakor ni primeren za take burke. Vendar so ga naši ..nacionalni ljudje" za to zlorabili. Z veliko vnemo so širili novico, da bo na Vidov dan vlada padla in da bo ban odstavljen. Vedeli so celo za dan, ko bodo prosvetni domovi zopet zaprti. Težko so čakali njihovi pristaši Vidovega dne, da bi se jim njihove srečne želje izpolnile, pa ni bilo nič. Zopet velika potegavščina, pa še celo neprimerna za tak dan. Ohraniti bodo morali torej ,smirno kri še kar dva meseca", kakor jim je priporočal n^k govornik dne 20. junija na onem „velikem sokol-skem shodu v Stražišču". na katerem se je zbralo iz cele Gorenjske in celo iz Novega mesta nič manj kot 400 sokolov, sokolic in sokoličev. — J litrov poročevalec jih je skozi svoja očala videl kar 2000. Kaj bo, če ta dva meseca mineta in vsem tem kri zavre? 30 letnico obstoja ..Sitarske in žimarske zadruge v Stražišču bomo proslavili sita ii-zadru-garji v nedeljo, dne 4. julija pri Sv. Joštu. Na predvečer v soboto bomo prižguli kres na gori, kjer je naš Evangelist lako rad v krogu svojih učencev bival in učil. V nedeljo bo ob 9. uri služba božja, nato zborovanje na prostem, potem pa skupno kosilo za povabljene goste in za prijavljene člane. ŠKOFJA LOKA Mestna ubožnica — adaptacija in reorganizacija. Ze na sestanku članstva JRZ na katerem se je obravnaval proračun mestne občine, se je omenilo, da je vsaj delna adaptacija poslopja mestne ubožnice — nujno potrebna. To je bilo neseno tudi v proračun. Ker sedaj stojimo, kakor se čuje. pred začetkom del bomo pokazali na nujnost adaptacije, ker se od druge strani zopet čujejo glasovi, ki ugovarjajo nujnosti! Naj pokažemo vsaj nekaj neodložljivih stvari! Najprvo zunanjost. Lahko rečemo, da je zidovje ubožnice. posebno kar se tiče drugega notranjega dela poslopja, eno najbolj umazanih in zanemarjenih. Zato bi bilo potrebno oba dela na zunaj temeljito prebeliti in očistiti, da bi imela vsaj malo bolj prijazno lice. Čez nekaj časa bo treba misliti na zvezo prvega in drugega dela poslopja s hodnikom, ker je jasno, da bo tudi prvi del kmalu služil v svr-ho ubožnice. Predvideva se tudi preureditev dvorišča itd. V notranjosti je toliko nujnih del. da človek sam ne ve kje bi začel. Oba hodnika sta potrebna, da se jih tlakuje s ploščicami že iz stališča higijene. ker se lažje umivajo. Po sobah, zlasti v drugem nadstropju je nujno pc trebno povečati okna, ki so sedaj absolutna premajhna in ne nudijo sobam dovolj svetlobe in zraka. To se vidi najbolj po vzdušnem ozračju v sobicah, ki nikdar popolnoma ne zgine, čeprav so okenca odprta noč in dan. Ena najbolj perečih in nujnih reči pa je gotovo gradnja balkona nad hodnikom, ki veže ubožnico s cerkvijo. Ta balkon naj bi služil za sončenje in zračenje bolnikov, ki nikdar ne morejo drugam na sonce in zrak. Danes ubožnica namreč nima primernega kraja za zračenje in sončenje. Če povemo še. da je ubožnica brez posteljnega perila, kakor tudi skoro brez perila za bolnike, ker je navezana skoro le na to kar "č. sestre naberejo pri dobrih ljudeh, mislimo, da je s te strani slika popolna. Vsa uprava ubožnice pa obstoja iz nekaj starih postelj in skrinj, ki jih ubožci prinesejo s seboj. Treba bo tudi stopiti v dogovor z župniščem glede stanovanja cerkovnika, ki nikakor ni hi-gienično. Tako ..verbšna" po JNS! Nujna potreba je tudi povečava obednice in gradnja kopalnice. Vsakemu mora biti torej jasno, da je ->dapta-cija res nujna, ravno tako pa tudi reorganizacija. Vemo, da je v to svrho napravljenih že nekaj načrtov. Pripomnimo samo to. da bi bilo prav. da se starejše strežniško osobje zamenja z mlajšim, ki bi bilo kos težki in trudapolni nalogi. V tem tiči marsikatero vprašanje, ki bi bilo na ta način kmalu zadovoljivo rešeno v korist bolnikov in vodstva. Težke naloge čakajo naše može. vendar nam njih požtvovalnost jamči, da se bo naša ubožnica dvignila, da bo v ponos našemu mestu. Narodna zabava. Neko tukajšnje društvo bo imelo v nedeljo svoj nastop. Člani dotičnega društva pa vedno in povsod zatrjujejo, da Slovenci nismo narod, ampak ..pleme". Na plakatih, s katerimi vabijo na prireditev pa je črno na belem, da bo po nastopu v vseh prostorih So- CERKLJANSKA GODBA v nedeljo dne 4. julija , v Zg. Besnici kolskega doma „narodna" zabava. Če smo Slovenci samo pleme in ne narod, ne moremo prirejati narodnih zabav, ampak samo plemenske in zato bo tudi tista zabava v nedeljo samo plemenska" zabava. Zopet tatvina. Tik pod Osojnikom leži kmetija pri „Brnku. ki spada pod Sv. Barbaro, Nad Brnkove so se spravili tatovi prejšnji četrtek. Ko so domači spravljali deteljo na njivi, so tatovi vdrli v hišo in odnesli očetu in sinu obleko, spodnje perilo, drugo perilo ter 4000 Din gotovine. Tatove orožniki zasledujejo. Res skrajni čas je, da se nekaj ukrene proti vlomilcem, ki sedaj resno ogrožajo tukajšnjo okolico. JRZ samo ne obljublja. Za t. julija je razpisana licitacija za gradnjo novega mostu pri Pu-štalu. Čez dober mesec se bo most žje gradil. Zadnjih t4 dni še je v notranjosti adaptirala mestna hiša št. 14 na Glavnem trgu, kjer stanuje Cestni odbor in Gremij trgovcev. Popolnoma nič nismo pričakofali. du se bo letos podaljšala škarpa v Fnjtv' predmestju, to je od nove * ' .-i škarpe do puštalskega mostu ob vrtu Janeza Oblaka v dolžini okoli 80 metrov. Vendar se bo našemu neumornemu Županu posrečilo tudi to izvesti. Sedaj delavci kopljejo temelje za škarpo. Gradi se tudi betonski temelj za škarpo pri Kap. mostu, ki bo letos v celi svoji dolžini naj-brže gotova. Zid med mlekarno in podom Mihe Kraševca, pa dobiva tudi lepo lice. Grajen je iz rezanega kamna. Tako se dela, JNSarji, da nimajo delavci kaj jesti! Od lepih besed ni bil še nikdo sit, še manj pa pendrekov. 99 B O H IV 6* strešna opeka v najhujši zimi ne odneha, tovarna jamči let petdeset, kri j z njo, varno streho češ imet Kovina o. z. Kranj CERKLJE Ta dva mlada Gorenjca v narodni noši sta tudi manifestirala ob priliki proslave majske deklaracije. To sta Francek Polajnar in Zofka Vombcrgar. Zofka je v Kranju tudi izročila g. ministru dr. Korošcu šopek cvetlic. TR2IC Pred praznikom sv. Rešnjega Telesa je g. sodni predstojnik stavil županstvu pogoj, da se udeleži procesije, le pod pogojem, če gre poleg župana tudi zastopnik sodišča. Gospod predstojnik je prejel odgovor, da gre na čelu občinskega odbora le župan, na čelu sodnegu osobja pa predstojnik sodišča. Vidov dan je potrdil, da je bil županov odgovor pravilen. K črni slovesni sv. maši je g. predstojnik poslal namreč sodnega slugo, da je zastopal sodišče. Radovedni smo, če bi tudi pri procesiji bilo enako. V takem B. Rangus zlatar in sodni cenilec v KRANJU Vpogled neobvezen I Ure, zlatnina, srebrnina, očala, jedilno orodje, nalivna peresa, kristal stekla itd. Vsa v to stroko spadajoča popravila se strokovno pod jamstvom toSno izvrže. - Kupujem staro zlato in srebro. Zahtevajte ceniki Pridite vsi na dobrodelno loterijo v nedeljo dne 4. julija v Zg. Besnico slučaju bi sluga sodišča korakal poleg župana. Takega omalovaževanja slovenskega in katoliškega prebivalstva Tržičani ne bomo trpeli. Današnji župan je izvoljen z ogromno večino tržiških volilcev in je pravi predstavnik Tržiča-nov. Gospod predstojnik sodišča bi mogel vedeti, da je ljudstvo država in da bi protidržavno delal tisti, ki bi delal in rovaril proti ljudstvu in njegovemu predstavništvu. Razni posamezniki prihajajo in odhajajo, ljudstvo pa ostane. 8. avgusta ho v Tržiču dan katoliške mladine. Dopoldne bo sprevod iz kolodvora in nato sv. maša. popoldne pa javni nastop. Vsa društva prosimo, da se tega našega dneva v velikem številu udeleže. GOLNIK Dobro se še spominjamo prire.diie\ krajevne protifuberkuloznc lige na Golniku iz zadnjih dveh let. Tudi letos se bo vršila poletna liginn prireditev na Golniku na običajnem prostoru v nedeljo. 4. julija. \ slučaju slabega vremenu pa naslednjo nedeljo. Progiiim je letos popolnoma nov in skrbno izbran. Prične se točno ob treh. Nalo s(- bo vi šilu prosi;, zabava, pri kateri sodeluje odlična tržiška godba. Vlake točke spored.i bodo prenašali zvočniki po vsem prostranem veseliMu, Pridimo im ta dan vsi na Golnik in podprimo plemenito delo protitiiberkiiloziio lige. Prtdftno še posebno /nio. ker so te prireditve splošno /nane po svoji pestrosti in pred- STKAN 4 »GORENJEC« vsem dostojnosti. Poštena zabava razvedri srce in dušo! Opozarjamo posetnike, da ni nobene vstopnine. Gorenjci, prihodnjo nedeljo na Golnik. LAHOV1CE PRI KOMENDI Ali boste, g. urednik vrgli moj dopis v koš, ako Vam povem, da pri nas še vedno tarnamo za denarjem in gruntamo, kje bi ga dobili. Iz posojilnic ne dobimo veliko, čeprav imamo precej, stroški so pa vsak dan veliki. Nekateri brihtni vaščani so pa dobro pogruntali: naredimo veselico, pa s plesom. To bo denarja več košev, vse potrebe bodo stokrat preplačane. «aj za vino in ples in podobno imamo še denarja dovolj. In tudi ljudje nas bodo hvalili daleč naokrog, kako pametni in moderni smo. Ta pohvala bo še več vredna kot ves denar. Rečeno, storjeno. Plakati so kmalu raznesli veselo novico o veselici in plesu daleč naokrog. V domači okolici si videl le malo plakatov. Nevoščljivi jeziki pravijo, da smo hoteli le tujcem pokazati, kaj znamo. Bolj modri pa so uganili: ne bi bilo prav, ako bi vsa domača fara vedela, kaj bo pri nas. Naj bo tako ali tako. Veselica bo in ples tudi, tako je napisano na plakatih. Takso smo tudi že p'ačali. Nekateri nemoderni vaščani so odsvetovali veselico s plesom, zlasti še ples. A kaj bodo ljudje, ki imajo v glavi le suho slamo, vedeli, kaj je prav. Pa tudi ko-mandirati si mi ne pustimo. Mi bomo svetu pokazali, da nismo tako za luno, kakor so druge vasi v naši fari. Prišla je že dolgo pričakovana nedelja. Muzika je vabila na veselico in ples. Iz bližnje in daljne okolice se je nabralo nekaj ljudi v veliko veselje prirediteljem. Sedaj se bo izpolnila želja: denar bo prišel za mnogovrstne stroške in tujci bodo spoznali, da v Lahovčah nismo tako nazadnjaški kot po drugih vaseh. Litri so romali na mizo in vino je ogrevalo iui/,!