^ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 . 3 . 335—348 • * 335 
+ > * ? ' * ••-. 
' I . , , . . . • , - ,. • , - . «• ,.H' r - ; fc -
' . ' ' ' • ' - , • ' • » ' • . • . " • • ' . 
•t !•• P r e d r a g B e l i c - % <• ',••*• 
PRVA TRI DESETLETJA DRUŽBE JEZUSOVE 
IN SLOVENCI (1546—1569) ' r 
- • • • i - . • ' • • v . » • • . - ' - • • - » 
'. •• ? nL .-« .. - ' ' (2. del ) ' w ' - ' - " ' • ' '• ' . 
i 
ŠKOF TEXTOR IMA VELIKE TE2AVE S SVOJIMI GOJENCI 
VGERMANIKU 
* . s. i. 
Drugi gojenci, ki jih je škof Urban Textor poslal v Germanik, se niso v to­
liki meri »proslavili« kot Skalić. Urbanov priporočenec Bartol Philiuslaufer (iz 
Gornjega grada) je bil starejši od svojega tovariša Ivana Kobenzla. Zaradi tega 
si je Ignacij prizadeval, da Bartol prej dokonča študij. Vendar je za oba menil, 
naj ostaneta v Rimu vsaj eno celo šolsko leto, če se že škofu zdi predolgo, da bi 
ostala celotno dveletno dobo. Tâko je pisal 27. februarja 1554 škofu.91 Po dveh 
tednih — 14. 3. 1554 — je pisal zanju v Ignacijevem imenu Polanco Kaniziju na 
Dunaj, da sta Textor jeva "gojenca najslabša med svojimi sošolci bogoslovci in 
dodal »tolažimo« besedo: »Menda sta katoličana«/!/. Želela bi oditi domov, ker 
ju je tako pregovorildr. Pavel in tisti drugi (magister Anton). Naj bi jima ljub­
ljanski škof pisal, toda naj ne bi pokazal ha noben način, da je o stvari ob­
veščen od Ignacija —- naj se umirita, se rie' vračata in naj bosta vzornega ve­
denja, tako'bi lahko dobila pohvalo od predstojnikov Družbe Jezusove, ker 
drugače ne bo zadovoljen z njima.92 * 
Tri tedne pozneje, 3. aprila istega leta, se sv. Ignacij spet pritožuje nad obe­
ma, da' sta premalo katoliška. Poleg tega doda še dva nasveta, da bi lahko Ka-
nizij sam odločil o'celòtni stvari: prvi je v zvezi z Ivanom Kobenzlom, drugi 
z Bartolom Philiuslauferjem.93 Na'žalost izdajatelji MHSÌ teh nasvetov niso ob-
javili, verjetno za tone , ker se nista ohranila. Vendar se iz naslednjih Ignaci-
jevih vrstic lahko razbere, za kaj gre: »Sama želja, da bi odšla odtod, potem 
odpor do sv. Tomaža in pohvalne besede o heretikih ter znamenje k nebrzda-
nosti nagnjenega duha pa .povečuje sum.' Sicer sta se na začetku odrekla vsem 
herezijam, vendar dvomim,'če niso v'njiju ostale kake korenine, ki še polagoma 
razraščajo in toliko'nevarneje poganjajo v njunih dušah, kolikor bolj, jih pri­
krivata.«94 Ignacij se je pritoževal nad njunim vedenjem: ugovarjata, godrnjata, 
sta nehvaležna,' ne* držita se zavodskih pravil, tudi najpomembnejših.- Slabo go­
vorita o vzgojiteljih in o profesorjih, pa tudi ó samem Ignaciju, skrivaj sta po­
skušala po tajnih pismih sejati razdor in hešporazumevanje med škofom Téx-
torjem in jezuiti.95 * "' ••<••• . , i • 
Ignacij je bil razočaran in hudo prizadet zaradi takšne nehvaležnosti, saj 
se jezuiti popolnoma nesebično žrtvujejo za gojence, da bi jih vzgojili v vsem 
na splošno dobro Germanije in njih samih »v naravnem in nadnaravnem poT 
gledu«. Loyòla in njegovi so začenjali »sumiti v pomanjkljivi katoliški čut in 
preveliko željo po nebrzdanosti« glede obeh gojencev.96 Prav nič jima ne pri­
manjkuje v hrani, obleki in podobnih stvareh: dvakrat na teden gresta na kraj­
ši izlet, imata tudi drugo primerno razvedrilo, lahko obiskujeta1 slovesnosti in 
8 1 MHSI, Mon. Ign., series I, VI. del, Madrid 1907, dok. 4216, str. 402. 
8 2 Prav tam, dok. 4262, str. 462—463. 
P Prav tam, str. 557. 
8 4 Prav tam. 
8 5 Prav tam, str. 557—559. 
и Prav tam, str. 558. 
336 p - BELIC : DRU2BA JEZUSOVA IN, SLOVENCI 1546—1569 
rimske znamenitosti. Tudi drugače se z njima ravna kot s fanti plemenitega 
rodu. Najbolj učeni možje jima predavajo iz Magistra sentencij, sv. pisma in 
sv. Tomaža. Ta gojenca trdita, da nista prišla zato v Rim, ker bi želela študirati 
teologijo, temveč da si ogledata mesto, običaje in temu podobno. Na zadnje sta 
se vendar strinjala z jezuiti, da se bosta o tem, ali bosta ostala ali odšla, pod­
redila odločitvi ljubljanskega, škof a.97j\[' i ';-*'• 
Ignacij je svetoval'Kaniziju; kaj bi!bilo dobro podvzeti pri škofu, da bi 
fanta ozdravela od svojih duhovnih bolezni. Naj ju škof graja zaradi nepotrpež-
ljivosti in nezadovoljstva. Ne sme jima priti na misel, da bi se iz Germanika 
vrnila, preden bosta popolnoma dokončala bienij (dvoletje), t. j . preden znan­
stveno in moralno ne dozorita:. »... sicer /Urban/ sumljivima človekoma ne bo 
mogel izročiti skrbi za ovce, da jih ne bi morda z besedo ali zgledom pogu­
bila.«98 Končno naj ju škof pismeno pouči: »... naj skrbita, da se izogneta, ne le 
sami heretični kugi, ampak, tudi načinu govorjenja, kot ga imajo heretiki, in 
naj. si prizadevata, 'da bosta svojim predstojnikom v preprostosti srca poslušna, 
ter, naj'se v Vsej skromnosti, in pravi.ponižnosti bogatita ž dobrimi delilne le 
pred Bogom, ampak,tudi pred vsemi ljudmi, v nasprotnem primeru ne bo njun 
zaščitnik, ampak najhujši tožnik itd.«99 Ignacij je prepustil Kanizi j evi razsod­
nosti in izvedenosti ' kaj in koliko in kako bo to sporočil škofu. f 
i r; »-V tem primeru je-bila problematika obeh, gojencev in Ignacijeva »pedago­
ška diplomacija« podobna kakor v primeru Skalića in magistra Antona. Vendar 
so bili rezultati vsaj deloma drugačni. Škof je oba v juniju leta 1554 poklical iz 
Rima.100 Ni nam znana nadaljnja usoda Philiuslauferja. Kobenzl ni postal du­
hovnik, vendar ni zapustil Cerkve kakqr rSkalić, temveč jo je z vsemi silami 
branil in ji pomagal..Postal je, član nemškega viteškega reda in kot svetovalec 
nadvojvode Karla v. Gradcu je bil odločen,nasprotnik protestantizma.101. ;л»/ ; 
V Germaniku sta ostala od prvih šestih Urbanovih gojencev samo še dva', 
in^to oba njegova nečaka: Marko Textor in Jurija Bogateč. Kmalu so ju morali 
— zaradi' pomanjkanja Iv Germaniku za vladanja protihabsburškega in proti-
jezuitskega papeža.Pavla IV. (1555—1559) — namestiti v drugih jezuitskih ko­
legijih v Toskani, Siciliji tin drugod v Italiji.
102 Ignacij se je ob tem zelo. za­
vzemal za nju in zbujala sta opravičeno upanje. Škofov nečak Marko Textor. je 
bil poslan v Firence v,novembru 1555.103 Ali zaradi obolelosti roke, ki je •bila 
ranjena v nekem pretepu, še preden je prišel v Germanik — tvor. na rani sé ni 
mogel zaceliti. leta in leta — Marko ni mogel uspešno napredovati v študiju. 
Ignacij je to evfemistično sporočil Urbanu: »... Toda dobri mladenič bolj na­
preduje v, krepostnosti kot v učenosti.« Morda bo še najbolj primerno, da se 
vrne,v domovino, kjer bo laže ozdravel.104 " . -\ 
Urban,je sprejel nasvet in poklical nečaka domov. To škofovo>odločitev je 
sporočil Ignacij v s zelo prisrčnem pismu Marku v Firence.,, Napisano je bilo v 
Rimu, 29: aprila 1556. Svetnik s svojimi molitvami in molitvami rimskih jezu­
itov spremlja bogoslovca: »Vsi bomo prosili božjo dobroto in usmiljenje, da te 
ohrani v naravnem in nadnaravnem pogledu...« Vsi so ga prosili, da bi po na­
vadi molil, opravljal spraševanje vesti, pogosto spoved in obhajilo; naj prija­
teljuje7 in se posvetuje s pobožnimi možmi in naj se zaveda; dâ mu je naklo­
njena vsa Družba Jezusova . . .105 Ignacij ga je poslal preko Loreta, kjer naj bi 
- — ' " • У . . . , ri .- т . x , , . . 
,: "* <". Prav tam, str. 559. . , s— , . ' , 
8 8 Prav tam. " , 
• ' " Prav tam, str. 559—560. ' u i : .. . [• 
' 1 M MHSI, Mon. Ign., series prima, VU. del, Madrid 1908: dok. 4570, str. 172; dok. 4572, str. 179— 
1 8 0 . - • _ ' - • '-
1 0 1 J. GRUDEN, Zgodovina slovenskega naroda, Celovec 1912—1916, str. 623. Primorski sloven­
ski biografski leksikon 3, Gorica 1976, str. 191. 
102 STEINHUBER I., 34. ' 
1 0 3 MHSI, Mon. Ign., series prima, X. del, Madrid 1910, dok. 5892, str. 108. 
1 0 4 Sporočilo škofu Urbanu po p. Lanoju (Delanoy, De Lanoy) 21. 3. 1556. MHSI, Mon. Ign., 
series prima, XI. del, Madrid 1911, dok. 6311, str. 160—161. 
Ioä Prav tam, dok. 6410, str. 309—310. ""\ 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 -.3 337 
se pridružil pred. kratkim promoviranemu jezuitu doktorju p. Petru Scho-
richu,106 ki je,na poti na Dunaj.1 0 7 
Marko je bil kmalu posvečen v duhovnika in Ignacij mu je za to osem dni 
pred smrtjo, to se pravi 22. julija 1556 v pismu preko strica škofa prisrčno če­
stital: »/166/ Ko sem to napisal, sem dobil pismo, napisano v Trstu 8. julija, 
v katerem me /167/ vaše prevzvišeno gospostvo obvešča, da je naš Marko du­
hovnik. Naj ga božja,dobrota sprejme, da bo res njegov in Cerkvi koristen slu­
žabnik!«108 Pozneje ni več poročil o duhovniku, bivšem gojencu Germanika 
t& -•"V !.*»' 
5 Hi:\ : . - " i ' . r* 
" » * 
V. : - , W> 
Slika 4: Žig in lastnoročni podpis ljubljanskega škofa Urbana Textor ja 
i ' ' (original v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani) ' 
108 v duhovnika Je bil posvečen najpozneje leta 1553 (prlm. MARIO SCADUTO, Catalogo del 
Gesuiti d'Italia 1540—1565, Roma 1968, str. 136). Sedaj so ga poslali na Dunaj za profesorja. Nje­
govo ime se pogosto pojavlja v Urbanovi* korespondenci z Ignacijem in drugimi člani Družbe 
Jezusove, vendar bi napačno sodil, kdor bi iz tega, da je bil Schorlen ljubljenec Urbana Tex-
torja, da je delal v Ljubljani in se mu priimek končuje na ich, hotel iz njega narediti Slovenca 
Skoriča. Kajti Peter Schorich je bil po poreklu iz Avstrije, in to iz Kremsa ob Donavi. V pismu 
iz Rima 5. junija 1548 p. Leonardu Kesselu s. I. se podpisuje: »Petrus Schorichius Crembserius«. 
— Citira Braunsberger v CEA I 277, kjer v 7. opombi Schorichevo poreklo takole razlaga: »Crem-
sa, Cremsium, Krems, avstrijsko mesto ob Donavi, nedaleč od Bavarske.« Resnično, zelo težko 
bi našli v Sloveniji kraj, za katerega bi veljal latinski pridevnik »Crembserius«. Njegovo nem­
ško poreklo potrjuje v nekem pomenu njegov rodni brat. Peter je pozneje izstopil iz Družbe 
Jezusove, medtem ko je k jezuitom vstopil njegov brat Jurij, za katerega je Peter zaprosil sv. Ig­
nacija, naj ga sprejme v Družbo (MHSI, POLANCI, Chron. 1551 seu Ign. vita П, Madrid 1899, str. 
581). iz odgovora Jurija na vprašanje p. Hieronima Nadala je očitno, da brata Schorich nista 
Slovenca. Jurij pravi zase, da ni samo Avstrijec, temveč Nemec. »1. Imenujem se Georgius Scho­
richius . . . 3. sem Nemec in Avstrijec . . . 6. razen.enega brata nimam nikogar. Ta je bil nekoč 
član Družbe . . . « (MHSI, • Epistolae P. Hieronymi Nadal, П. del /1562—1565/ Madrid 1899, str. 553). 
Čeprav beseda »Germanus« ne pomeni v takratnih zgodovinskih tekstih vedno etničnega Nemca, 
lahko pomeni tudi preprosto državljana cesarstva, a etničnega Slovenca, Nizozemca, Flamca, po­
zneje Belgijca- itd. (Prim. MHSI, Epistolae Nadal II, str. 546, 547, 552, 553, 554, 561, 584, 585 . . . ) 
»Germani« so tudi »Brabantinus«, »Mechliniensis«, pa tudi »Geldrius«, »Novomagus«, »Leodien-
sis« . . . v primeru Schoricha zaradi rojstnega mesta Kremsa ni dvomov. 
ш MHSI, MI ser. prima, XI. del, dok. 6415, str. 315. 
1 0 8 MHSI, MI ser. prima, ХП. del, dok. 6711, str. 166—167. 
338 P . BELIC : D R U 2 B A JEZUSOVA I N SLOVENCI 1546—1569 
Marku Textorju, pa ne vemo, če so se svetnikove želje in molitve uresničile, 
oziroma če je in koliko je delal za katoliško edinost med Slovenci. 
' Znano je, da je Ignacij 20. septembra 1555 zelo priporočal Jurija Bogatca, 
Urbanovega nečaka iz tržaške škofije p. Hieronimu Doménechu ob priložnosti 
odhoda gojencev Gérmanika v Neapelj in na Sicilijo v času ekonomske krize 
zavoda pod papežem Pavlom IV.109 V enakem smislu je Ignacij pisal 6. januarja 
1556 messinskemu rektorju Antonu Vincku (Vinckius); obenem je želel, da se 
Juriju in drugim germani čar jem, ki so tam, vsakemu posebej, omogočijo du­
hovne vaje, in je še omenil, morda zaradi skušenj ob Skalićevem primeru: 
»Vendar naj z njimi obzirno ravnajo.«140 
Bogateč je v vsakem primeru dobro kazal. Ignacij ga v pismu 12. februarja 
1556 hvali škofu Urbanu, da je zelo talentiran: »-... zelo je sposoben za učenje 
in bo hitro napredoval.. . ш , posebno v latinščini, grščini in hebrejščini.112 Ker 
mu je sicilsko podnebje škodovalo, je ukazal sicilskemu provincialu Hieronimu 
Doménechu, naj ga pošlje nazaj v Rim, a ne v Germanik, ki se duši v dolgovih, 
temveč se bo že našlo kakšno mesto1 1 3 v kakem drugem kolegiju. Tam bo na­
daljeval višji študij.114 
Medtem se je Jurij Bogateč v duhovnih vajah odločil za Družbo Jezusovo,115 
v katero je vstopil še v času življenja sv. Ignacija. Nekaj let je deloval v Ger-
maniku.11* V duhovnika je bil posvečen v Rimu 20. 10. 1560, a je zapustil je­
zuite, oziroma so ga odpustili, tri leta pozneje.117 
Med gojenci Germanika najdemo v času Ignacijevega življenja še enega 
Ljubljančana, Gašperja Krigerja.118 Ni ga poslal v zavod ljubljanski škof, tem­
več jezuit Peter Kanizij, ki je poslal Krigerja s še enim kandidatom v Rim iz 
Kölna.119 Kriger je 14. aprila 1555 v Rimu delal prve zaobljube Družbe Jezu­
sove. Iz Družbe so ga odpustili v Pragi leta 1559.120 
Škof Urban Textor je imel resnično smolo s svojimi gojenci. Od šestih eden 
gotovo ni bil posvečen v duhovnika (Kobenzl), za drugega ne vemo glede tega 
nič (Philiuslaufer), od štirih ostalih je eden zapustil katoliško Cerkev in jo na­
padal v spisih, a zdi se tudi z materialno propagando (Skalić) ; za dva Urbanova 
škofijska duhovnika ni znano, ali sta se močneje zavzemala za krepitev kato­
liške cerkvene edinosti v slovenskem ljudstvu (magister Anton in Marko Tex­
tor); a tisti, ki je v učenosti in vedenju zbujal največ upanja, je vstopil k je­
zuitom (Bogateč). 
Kar je naredil ta zadnji, samo po sebi ne pomeni tragedije za katoliško 
Cerkev v Sloveniji. Ce upoštevamo veliko vdanost in spoštovanje, ki ga je imel 
ustanovitelj Družbe Jezusove do ljubljanskega škofa, je bilo lahko pričakovati, 
da mu bo jezuitski red dal na razpolago samega Bogatca ali koga drugega. Igna­
cij je, čeprav je sam.čutil pomanjkanje delavcev za nove kolegije, v resnici dal 
dva. Tragično je bilo — glede na katoliško stališče — seveda to, da so skoraj vsi 
prvi jezuiti, ki so delovali v Sloveniji, pozneje sami zapustili Družbo in celo 
katoliško Cerkev. 
11,8 MHSI, MI ser. p r i m a , X. del, dok. 5827, s t r . 10. 
1 1 0 P r a v t a m , d o k . 6802, s t r . 479. 
1 1 1 P r a v t a m , dok. 6207, s t r . 702. 
ш T a k o j e p i sa l Ignaci j L a n o y u n a D u n a j 21. m a r c a 1556. MHSI, MI, ser . p r i m a , XI. del, 
dok. 6311, s t r . 161. 
na P r a v t a m > d o k - 6242, str . 53 i n d o k . 6253, s t r . 71. 
1 1 4 Glej o p o m b o 112. 
1 1 5 MHSI, MI ser. p r i m a , XI . del, d o k . 6389, s t r . 283 i n MHSL M I ser . p r i m a , Х П . del, dok. 
6606, s tr . 16 i n dok. 6622, str . 39. 
"8 STEINHUBER, n. d. I, 39. 
i " MARIO SCADUTO, Catalogo dei Gesuiti d'Italia 1540—1565, Roma 1968, str. 18. 
» a v t a k š n e m p ravop i su j e s a m podpisa l svoj p r i i m e k Liber iuramentorum : »... /1554/ . . . 
Caspa rus Kr iger Labacens i s .. .-< — STEINHUBER, n. d. I, s t r . 42. 
ii» CEA I, 458. 
120 SCADUTO, Catalogo . . . , str. 79. 
• • • • ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • Î , * 339 
PRVI JEZUITI V SLOVENIJI 
Prvi jezuit, ki je pastoralno deloval v slovenskih deželah, je bil Nemec 
Jona Adler, in to spomladi leta 1556.ш \ ' . 
Magister Jona Adler je bil sin protestantskih staršev iz Münchna. K je-
zuitom je bil sprejet na Dunaju leta 1553.ш Ze tri leta pozneje so ga poslali v 
Ljubljano, naj tam pridiga. Imel je šele 21 let. Škof Urban je zanj zaprosil re­
ktorja dunajskega kolegija. Urban je namreč pogosto zaradi škofovskih opravil 
obiskoval Dunaj, kjer je bil mladi magister zelo priljubljen pridigar. Tudi v 
Ljubljani so bili z njegovim pridiganjem zelo zadovoljni, tako plemiči kakor 
meščani, ne samo katoličani ampak, presenetljivo, tudi nekatoličani, kakor je 
zapisal v svojem Kronikonu Polanco, zelo verjetno na osnovi samih Adlerjevih 
pisem. Kanoniki in drugi poslušalci so se pozneje s težkim srcem od njega poT 
slavij ali, ko je odhajal na Dunaj.1 2 3 
V kakšnem jeziku je pridigal magister Jona? Ali se je naučil slovenščine 
ali je govoril samo v nemščini? Zanimivo, da si je podobna vprašanja postavljal 
sam Ignacij, ki je bil sicer zelo zadovoljen z .uspehi mladega pridigarja, kakor 
lahko razberemo iz njegovega pisma Lànoyu: » . . . da se je Bog naš Gospod, 
obilno poslužil z njim.«124 Gotovo je Ignacij vedel, da je Ljubljana glavno me-
sto Kranjske, dežele, v kateri živijo Slovenci, zato je tudi vprašal Adlerja v 
pismu 22. julija 1556, torej osem dni pred smrtjo: »Ne Vemo, če vàs v Ljubljani 
ljudstvo razume v nemščini. Ce bi vas razumela samo škofova družina in ne­
kateri drugi posamezniki in ne vsi moški in ženske, bo dokaj malo sadu.«128 
To je zelo dragoceno pričevanje bilingvista — španskega Baska Loyole: 
najprej zato, ker kaže na spontano vprašanje renesančnega evropskega izobra­
ženca-o narodnosti ljubljanskega prebivalstva: prebivalstvo v glavnem ne zna 
nemščine! Nato je v to vključena želja, lahko bi rekli celo ukaz: v Sloveniji se 
mora jezuit, če,želi biti apostol, naučiti slovenščine! 
Škof je v juniju 1556 poklical magistra Adlerja v Gornji grad, kjer ga je 
povprašal, če želi biti posvečen v duhovnika.-Jona je odgovoril, da nima za­
dostne kanonične starosti in da to sploh ne želi iz drugih posebnih zdravstvenih 
razlogov. O.teh stvareh naj odloča Bog in sv. Ignacij.128 Kaže, da se Jona ni dal 
posvetiti v duhovnika. Ze v jeseni leta 1556 je v Pragi predaval.127 
Ali je v času Adlerjevih govorov prišlo do kakšnega spreobrnenja iz pro­
testantizma v katolištvo? Ni znano. Ce so bili; kakor je zapisal Polanco, tudi 
protestanti zadovoljni, z Adler j evimi govori,- tedaj lahko sklepamo, da je pri­
digal spravljivo in ne v duhu intransigentnega zelota Bobadille. ~ 
* Ce nam spreobrnenja niso znana, vseeno ne smemo govoriti, da se glede 
tega ni' kaj premaknilo, oziroma da se niso katoličani utrdili v veri, kolikor so 
v njej omahovali. V istem pismu 10. junija 1556, v katerem je Jona pisal, da 
121 Razen Jurija Bogatca je tedaj v Družbi Jezusovi živel še en Slovenec. Bil je to Ljub­
ljančan Gašper Konger, o katerem pravijo sodobni viri, da je bil »-Slovan«. Leta 1556 je deloval 
kot sholastik v novoustanovljenem praškem kolegiju, kjer je edini (!) med jezuiti znal toliko 
češko, da je lahko vodil najnižje razrede. Obenem je 120 otrok katehiziral. »-Gaspar Schlavus 
edini od vseh toliko razume češki jezik, da lahko poučuje najnižje deške razrede . . . « sporoča 
29. avgusta 1556 Fr. Petrus Silvius rimskim tovarišem. — CEA I 773. Junaško se je držal, ko je 
neki »-Boem-« v času maše sramotil mašnika p. Kornelija Brogelmanna. — Tako je Kanizij pisal 
iz Prage 17. maja 1556 Ignaciju v Rim. Prim. CEA I, 618—619. 
122 DUHR I, 545. 
ш Prav tam, prim, tudi MHSI, POLANCI Chronicon Vi/a 1556, Madrid 1898, št. 1414, str. 343 
in št. 1467, str. 354. 
124 MHSI, Mon. Ign., ser. prima, ХП. del, pismo 6606, str. 14. 
IM prav tam, pismo 6672, str. 167 : »Non sapiamo se in Lubiana sete inteso in tudescho dal 
populo: saria il frutto assai poco, se solamente la familia del vescovo et alchuni altri particu­
lar!, et non tutti homini et donne vi intendessero.« Ignacij si je veliko prizadeval, da bi mlađi 
jezuiti, katere je iz Rima pošiljal na Dunaj in v druge habsburške pokrajine, znali jezik, ki ga 
kraljevi podložnik! razumejo. Tako dobesedno v pismu Urbanu 12. 2. 1556. — MHSI — MI pismo 
10, 702. 
128 MHSI, Epistolae mixtae, v . del, Madrid 1901, pismo 1146, str. 352. 
1OT Prav tam, str. 471—477; POLANCO, Chron. VI, št. 1574, str. 374. 
340 p - BELIC: DKU2BA JEZUSOVA IN SLOVENCI 1546—1569 
škof želi, naj se da posvetiti, je javil Ignaciju o nekaterih posebnih sadovih svo­
jih pridig: »... Deželna gospoda ostane sedaj do duhovnikovega blagoslova v 
cerkvi, heretiki1 so začeli dvomiti v svoje krivoverstvo. Nekateri plemiči so me 
zaprosili, naj jih obiščem na njihovih gradovih. Eden komisarjev oglejskega 
patriarhata, fki stanuje nedaleč, me. je prav tako vneto prosil, naj ga obiščem, 
da bi se tako bolje seznanil s katoliško vero. Gospod naj pomnoži sadove svo­
jega evangelija na tej nerodovitni njivi Germanije!«128 
Adler je razen tega našel nekega kandidata za Družbo, Filipa, ki ga je po­
slal v Rim. Sv. Ignacij ga ni hotel sprejeti, čeprav ga je ta v solzah prosil. Raz­
log je bil — »il fallo suo« — morda apostazija? — Filip je menda nato stopil 
v neki drug red.129 <••'•' ' 
Sv. Ignacij je prav tako že leta 1555 odločno zavrnil dva slovanska kandi­
data za vstop v Družbo, od katerih je eden že štiri mesece nosil habit in kuto, 
toda ne kakšnega določenega reda.130 
Nekaj časa je deloval v Ljubljani p. Peter Schorich, še kot jezuit. Po na­
pisanih navodilih, ki mu jih je dal 5. maja 1556 Ignacij, je Peter na poti iz Rima 
na Dunaj lahko ostal nekaj dni y glavnem mestu Kranjske. To je lahko storil 
samo, če ga je škof želel zadržati: tèdaj se lahko z njim pogovori ih nato na-
daljuje potovanje v avstrijsko prestolnico. Ce škof želi imeti pri sebi »-magistra 
Martina« — za katerega menijo izdajatelji MHSI, da je bil Martin Eckl — ta 
lahko ostane.131 ' . 
Ali se je na svojem popotovanju^ na Dunaj Peter Schorich vsaj za kratek 
čas zadržal v Ljubljani, iz virov ne vemo, gotovo pa je, da je z Dunaja odšel še 
istega leta 1556 v prestolnico Kranjske. Zgodoviiiopisec avstrijske jezuitske pro­
vince iz 18. stoletja Anton Socher je za leto 1556 opisal apostolske obiske du­
najskih jezuitov. Takole pravi dobesedno za Petra Schoricha: »... /60/ Vendar 
se vnema patrov ni omejila samo na mesto. /Delali so tudi/ v bližnjih deželah 
Avstrije: v štajerskem mestu Bruck an der Mur Martin Stevardonius, v Ljub­
ljani, ki je glavno mesto Kranjske, dr. Peter Sćhorichius. Z nekaj mesečnim 
vztrajnim delom in š pogostim pridiganjem so poskrbeli za vse vrste ljudi. To 
je bil prvi prihod naših ljudi v one kra je . . . « ш 
Drugače sodi o Šchorichevem delovanju v Ljubljani — v resnici ne v letu 
1556, temveč naslednje leto — Peter Kanizij. Iz Regensburga je pisal na začetku 
leta 1557 generalovemu vikarju Lainezu, da je Schorich šel v Ljubljano brez 
njegove vednosti in da je tam, kakor se sliši, v službi škofa kot njegov vikar in 
pridigar. Svetnik se pritožuje, da bo Petra zelo težko od tam odpoklicati, ker ga 
bo škof zadrževal. Schorich bi bil zelo dobrodošel v obeh kolegijih, praškem in 
dunajskem. Kanizij zaradi tega prosi generalnega vikarja, da zahteva Schori-
chevo odvisnost od predstojnikov: »... da bi šlo vse urejeno, v edinosti duha in 
z večjim sadom v božjo slavo . . ^ 1 3 3 
uà MHSI, Epistolae mixtae, v . del, pismo 1146, str. 353. Težko bi se psihološko dalo združiti 
to pismo z dvomom, da je Jona Adler prav v Ljubljani bil »zapeljan v herezo«, če sploh tako 
lahko razumemo neko mesto v Polancovem Chroniconu iz leta 1556, VI. del, št. 1467. MHSI 11, 
Madrid 1898, str. 353—354 in še opomba 1. »In hoc sterili Germaniae agro,« se glasi konec besedila 
v originalu. 
1 2 8 MHSI, Ml, ser. prima, ХП. del, dok. 6714, str. 169. 
130 MHSI, Fontes narrativi de S I g n a t i o . . . I. zv., Romae 1943, št. 13, str. 623. Ne vemo, iz ka­
terega slovanskega naroda sta bila ta dva brata, za katera je posredoval »un mancebo esclavón«. 
v pismu 12. februarja 1556 na loretskega rektorja Olivera Manarea je pisal Ignacij o nekem Kri­
štof anu Slovanu : » . . . glede Slovana (Schiavone) Christof ana bomo videli, kako se bo vedel in 
temu primerno ukrenili glede njega.« — MHSI, MI ser. prima, X. del, pismo 6199, str. 680. Težko 
je ugotoviti, za koga gre: ali je to v resnici Slovan — morda nekdo od hrvaških kolonistov, ki 
so bili v loretskl pokrajini — ali je to samo priimek Schiavone, ali je naposled narobe bral, ker 
se v istem zvezku govori tudi o nekem Spancu Kristofanu. Najbolj verjetno bo, da je ta oseba 
identična s p. Kristoforom Krailnekom, ki je vstopil v Družbo kot duhovnik aprila 1555 in še 
istega meseca (12. dneva) delal preproste zaobljube, že v maju 1556 je bil odpuščen iz Družbe. 
Poreklom je bil iz »Slavonije« (prim. SCADUTO, Catalogo. . . , str. 79), kar bi lahko po priimku 
pomenilo, da je bil Slovenec, Hrvat ali Slovak. 
131 MHSI. MI, ser. prima, XI. del, pismo 6428, str. 334. 
132 SOCHER, Historia Provinciae A u s t r i a e . . . I, str. 60—61. 
1 3 3 CEA П, 45—46. 
r • ^ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 - 3 • ..— 34I 
2e naslednje leto je njegov poklic prišel v krizo, morda zaradi nepokorščine 
v zvezi z odhodom v Ljubljano.134 Ni samo leta 1559 zapustil Družbo, temveč se 
je obenem z Jono Adler jem, Ljubljančanom Gašperjem Griegerjem (»Kriger-
jem«) in še dvema drugima bivšima jezuitoma pridružil protestantom, kar se 
začuti že v pismu 8. 12. 1559, ki ga je Kanizij pisal Lainezu.135 
Po Adlerjevem izstopu iz Družbe Jezusove je minilo precej časa, preden so 
jezuiti znova prišli pastoralno delovat v Ljubljano. 
Medtem so vseeno v Družbo vstopali slovenski in hrvaški fantje, ki so štu­
dirali v tujini, v glavnem na Dunaju, pa tudi v Rimu in drugod. Tako je 21. in 
26. aprila 1559 Polanco pisal celotni Družbi, da so v rimskem kolegiju jezuiti 
vseh narodov, tudi iz »Sclavonije«.138 Iz znamenitega Nadalovega Examena in 
drugih dokumentov zvemo za Slovence šestdesetih let: Ljubljančan Tomaž Bu­
dina,137 Benedikt Gallus (on je »Illyricus« iz tržaške škofije, a ne »Carniolus«),138 
Nikolaj Koprivec (»Urtica«), »Kranjec iz Radeč«,139 redovni brat Jakob Grejan 
— 1563 zapisan kot »Germanus«, leta 1564 kot »Illyricus« — torej očitno Slo­
venec, ker »Germanus« pomeni tu samo državno in ne narodnostno pripad­
nost.140 Med drugimi so tudi Martin Strauss z Vrhnike141 in Mihael Tolminar iz 
Kranja.142 Sholastik Bernardin iz Kopra, za katerega ne vemo priimka in zato 
ne vemo, ali je bil Italijan ali Slovenec, je leta 1562 izstopil iz Družbe Jezusove, 
ko je bil v kolegiju v Ferrari.1 4 3 Ljubljančan magister Gašper Textor — morda 
brat ali sorodnik bivšega gojenca Germanika Marka Textorja — je bil leta 
1565, ko je bil v Dillingenu, od predstojnikov predviden za profesorja retorike 
v Innsbrucku.144 Lainez ga je že leta 1558 sprejel v Družbo v Rimu, a ga je Na-
dal odpustil leta 1566.145 Istega leta na god sv. Lovrenca je vstopil k jezuitom 
Slovenec Luka Perger, »Slavus Tifferiensis« iz ljubljanske škofije, glasbeno na­
darjen, pozneje so ga poslali študirat humaniora v Olomouc.146 
Med leti Ì553 in 1573 je vstopilo tako na Dunaju kakor v Pragi k jezuitom 
štirinajst mladih Hrvatov.147 Velik del teh, kakor tudi njihovih slovenskih so-
bratov, je prej ali pozneje zapustilo jezuitski red, medtem ko so vsi ostali de-
lovali zunaj Hrvatske, y Avstriji, na Češkem, Ogrskem, Slovaškem in v Erde-
lju. Toma Tkalčić je skupaj z jezuitom dr. Ivanom Seidlom — ki je bil pozneje 
odpuščen iz, Družbe — spomladi leta 1565 uspešno naredil »peregrinaci j o« (po­
potovanje) iz Trnavè v svoj rojstni kraj Samobor in nazaj.148 To je bilo menda 
prvo bivanje jezuitov v severni Hrvaški. Ali je Tkalčić na tem »eksperimentu« 
(preizkušnji) v Samoboru in drugod na Hrvatskem pridigal po takratnem Druž-
binem običaju — in to dve leti potem, ko je predikant iz Metlike Gregor Vla-
134 Nikolaj Lanoy je pisal 5. 2. 1558 Lainezu z.Dunaja, da je Schorlen, ki Je učitelj in vzgo­
jitelj fantov, gojencev ljubljanskega škofa, hudo prizadet, ker se dunajski rektor ni ustavil na 
poti v Avstrijo v Ljubljani: »V pismu zdlhuje, da se ga izogibamo kot ubežnika Iz Družbe...« 
MHSI 55, Lainil Monumenta VIII, suppl. Madrid 1917, pismo 23, str. 435. Glej tudi Pol. Chronicon 
1551, Ignatii vita П: MHSI, Madrid 1894, str. 581 in Epist. P. Hier. Nadal, zv. П. (1562—1565) : Madrid 
1899, str. 553. . . - . . . 
133 CEA II, str. 556. Z ozirom na opombo 3 na str. 61 istega zvezka je Jona sele leta 1562 iz­
stopil iz Družbe Jezusove. ' - " 
135 MHSI 52, Poland complementa I, pismo 67, str. 190: »... so tudi iz Grčije, Ogrske, Slove­
nije? (Sclavonia) ...« 
137 Fondo Gesuitico IV, fol. 504 r, 638. 
• 138 1566 na Dunaju, magister v novem kolegiju: ARSI — Germ 131 f, 211. 
i» FG 77, IV/1, 265 (308, 309) — 1563 na Dunaju: ARSI — Germ 131 f. 268 v. — 269 v. 
j« p r a v t a n l i f o l 2 1 1 l n Exam. p. N a a . . . , ш, str. 1 (20), 2—21 (22). 141 Leta 1563 je bil humanist, poleg imena se navaja »Nauportuensis Carniolus«. Germ. 131, 
fol. 268 v. — 269 v. 1564 je v Trnavi: LUKACS LADISLAUS, Monumenta antiquae Hungariae I, 
MHSI 101, dok. 87, str. 198 in opomba 10, z drugimi osebnimi podatki. 
142 »Sclavus Granburgensis« : FG 77," IV/1, 230, 231. . . 
143 MHSI 51, Lainil monumenta VI, Madrid 1915, pismo 1635, 229. 
144 CEA V, str. 111. . • • - , . 
? 143 MHSI 21, Epistolae p. Hieronymi Nadal . . . Ш, Madrid 1902, str. 765. (Pismo Teodorika 
Kanizija Borgiji 25. julija 1566.) . .i 
148 ARSI — Bohem. 89, fol. 30 v. 
147 M. VANINO, Isusovci i hrvatski narod (odslej kratica: IHN) I, Zagreb 1969, str. 3—8. Na­
šel je osem od štirih oziroma od štirinajstih, njegovi izdajatelji so dodali še pet (prav tam, op. 
2), lahko bi tudi šestega, dotičnega štirinajstega, t. j . Antuna Stefančića iz Kostela v Istri, ki Je 
leta 1567 postal jezuit — MAH I, 887. 
148 Prim, pismo rektorja trnavskega kolegija Hurtada Péreza 23. junija 1565 generalnemu 
vikarju DJ Frančišku Borgiji. — MAH I, dok. 110, str. 245—246. 
342 P. BELIC : DRUŽBA JEZUSOVA IN SLOVENCI 1546—1569 
Slika 5: Nagrobna plo­
šča ljubljanskega škofa 
"Urbana Textor ja v Gor­
ili njem gradu u-.i 
hovič pod Okićem in celo v samem Zagrebu, menda pred banom in škofom 
javno razlagal protestantski nauk?1 4 9 To nam iz virov ni znano. Njegov tovariš 
tega gotovo ni zmogel, ker ni znal jezika.150, To je bilo samo. kratkotrajno bi­
vanje, ki z idejo katoliške edinosti pri Južnih Slovanih — konkretno'pri Hrva­
tih — ni imelo nič skupnega, kakor ni imelo delo takratnih prvih hrvaških in 
slovenskih jezuitov v inozemstvu, razen če zaradi njihovega vpliva ni prestopil 
iz protestantizma v katoliško Cerkev kateri od študentov ali so ga utrdili v ka­
toliški veri. Viri nam o tem ne dovoljujejo več od praznega ugibanja.1 Prav tako 
bi bilo zelo primerno raziskati, kakšen konkreten vpliv je imela dunajska, uni­
verza in jezuitske študentske ustanove na Južne Slovane v letih 1550—1560! 
Okrog leta 1574 je namreč Grga Tkalčić zelo veliko spovedoval Hrvate na Du­
naju, ki so posebno v velikem tednu tam prihajali k zakramentom.151 
Upravičeno sklepamo, da se je kaj podobnega dogajalo tudi prejšnja leta. 
Možno je, ni pa gotovo, da je istrski Hrvat in profesor grščine Lovro Zadešić 
(Zadesius) pod vplivom dunajskih jezuitov zapustil protestantizem med leti 
1553 in 1560.152 • - < ' " > , : > . 
Sedmo in osmo desetletje 16. stoletja je bilo za katoliško vero na Sloven­
skem zelo težko. Ko je leta 1564 nadvojvoda Karel po smrti svojega očeta, kra-
1 4 9 J. GRUDEN, Zgodovina slovenskega naroda, Celovec 1912—1916, 738. 
1 5 0 Bil je pravzaprav Moravan: »D.Joannes Seidelius Olomucensis«, pravi zanj Instructio 
de personis iz leta 1565, ko so ga z Dunaja poslali v Trnavo. Prim. ARSI — Austr. 122, n. d. Na 
Slovaškem je pridigal v nemščini, prim. MAH I, str. 63, 79 in večkrat. 
1 5 1 Pismo rektorja dunajskega kolegija L. Maggio generalu Mercurianu 18. septembra 1574. 
Prim. MAH I, dok. 196, str. 443, št. 2 in opomba 4. Tkalčiča so na koncu ali na začetku nasled­
njega leta hoteli predstojniki poslati v švedsko misijo, ali že 16. februarja 1575 je ta krepostni 
mladi mož umrl. Prav tam, str. 483, opomba 6. 
152 p r i m . M H S I — LQ 1, 456 o t e m , p r a v t a m MI Epp 5, 308 (B) — M. MIRKOVIC, Matija 
Vlačić I l i r ik, Z a g r e b 1956, 445. 
• ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 • 3 7'.- '- 343 
lja;in cesarja Ferdinanda I. podedoval dežele v Notranji Avstriji (Štajersko, 
Koroško, Kranjsko in Goriško), katoliške vere — vsaj v deželah z nemškim go­
vornim jezikom — skoraj ni bilo. Stanovi so ob priložnosti njegovega nastopa 
delali prisego zvestobe v evangeličanskem obredu, med prebivalci njegove pre­
stolnice Gradca ni bilo več kot 200 katoličanov.153 Ivan Grafenauer meni, da je 
neposreden vzrok za takšno stanje v slovenskih deželah dejstvo, da je kato-
lištvu vdani škof Urban Textor zgodaj umrl, t. j . leta 1558, in da je nadvojvoda 
moral popuščati protestantskim stanovom zaradi vojn, nenehne turške nevar­
nosti in nujnih vojnih dajatev (kontribucij).154 K temu bi lahko dodali še en 
velik spodrsljaj glede samih življenjskih navad škofa Urbana. On je skoraj, ves 
čaš" bival zunaj škofije. Res je, da je to hotel nadomestiti per actionem in di-
stahs (z üpravljanjm iz daljave), to se pravi s prizadevanjem, da s številom in 
kakovostjo obnovi vrste domačih duhovnikov. Zato je pošiljal gojence v ravno­
kar odprti Germanik in klical mlade jezuite v Ljubljano (Adlerja, P. Schoricha) 
— »bodi prilično ali neprilično« (2 Tim 4, 2). Vsi ti poskusi, so se, kakor smo že 
videli, izjalovili. 
, Tako je velik del slovenskega duhovništva — s Primožem Trubarjem na 
čelu, pa čeprav iz emigracije, lahko tako učinkovito sodeloval z reformacijo in 
jo propagiral. • .' 
<':• Po Textor j evi smrti je bilo življenjsko pomembno vprašanje katoliške Cer­
kve na Slovenskem, kdo bo prišel na ljubljanski škofovski sedež. Ce se spom­
nimo, da so Habsburžani in Urban Textor štirikrat kandidirali jezuite za vod­
stvo, tržaške in ljubljanske škofije, potem tokrat ne bo popolnoma nemogoče 
odmevala vest o peti kandidaturi — tokrat ni bil to nihče drug kot sam sv. Pe­
ter Kanizij, ki naj bi bil naslednik že pokojnega Urbana. To zvemo iz nekega 
pisma, ki ga je štirideset let po teh dogodkih pisal Georgius Scherer S. I. iz Lin-
za Ferdinandu Alberu S. I., rektorju dunajskega kolegija. Gre za mladostne spo­
mine, ki so navadno bolj trajni in verodostojni. Po našem mnenju je stvar res 
verjetna. Kot novinec je bil sprejet Scherer v Družbo leta 1559. Scherer je svet­
niku pospravljal sobo. Nekega dne je naletel na nekatera njegova pisma in je 
menil, da ne gre za brezvestnost, zato jih je prebral: »... Našel sem tudi veliko 
pisem cesarja Ferdinanda, v katerih je bilo zapisano, da se je posvetoval v zelo 
pomembnih stvareh s Kanizijem, še več, ponujal mu je magna instantia (z naj­
višjo stopnjo-oblasti) dunajsko, a menim tudi ljubljansko škofijo.*-155 
• ' , ; ; , - . , , , ' • " - ' . . . . . • . • • • . ; - • 
DVA NEUSPELA POSKUSA USTANOVITVE KOLEGIJA 
Nič nani ni znano o kakršnemkoli delovanju jezuitov na področju Slovenije 
v obdobju četrt stoletja, t. j . 'od leta 1559, ko je izstopil iz Družbe Peter Scho-
rich, pa vse do apostolske vizitacije leta 1585. Od daleč se je le nekaj naredilo. 
Gre za'dva neuspela poskusa, da še na Slovenskem ustanovi jezuitski kolegij, 
in za Kanizijevo zavzemanje, da Rim imenuje ljubljanskega škofa. 
V času predzadnjega leta vladanja cesarja Ferdinanda L, t. j . leta 1563, je 
oglejski patriarh Daniel Barbaro (1550—1574) predložil vladarju, da se samo­
stan dominikank Studenice pri Poljčanah razpusti zaradi propadle discipline in 
da se namesto njega ustanovi jezuitski kolegij, ki naj bi se vzdrževal s samo­
stanskimi dohodki, ki so letno znašali 15.000 goldinarjev. Toda to se hi uresni-
1 M IVAN GRAFENAUER, Kratka zgodovina slovenskega slovstva, Ljubljana 1919, 32. 
155 Citira BRAUNSBERGER v CEA П, 825 in meni, da se tukaj Scherer ne spominja dobro, 
ker je bil že od 12. oktobra 1559 do 1571 ljubljanski škof -Petrus a Seebach« (Sepacher). Medtem 
Ima Gulik-Eubel 3 v 2. izdaji za' datum konzistorijalnega akta ne leto 1559, temveč 2 10.1560 (str. 
217) vendar je drugi Braunsbergerjev razlog nekaj močnejši, da namreč v sodobnih virih ni o 
tej kandidaturi nobenih sledi. Morebiti pa je o tem Ferdinand pisal samo Kanizi ju, posebno ko 
je ta verjetno tudi ljubljansko ponudbo zelo energično zavrnil, ^ o r J e M o t o v Ç ? „ m e r u đ u " 
najske škofije. — Glede na zanesljivost Schererjevega pričevanja prim. DUHR I, 798—820. 
344 P. BELIC : DRU2BA JEZUSOVA IN SLOVENCI 1546—1569 
čilo. Pred tem je bilo potrebno odstraniti dve predstojnici in ju celo zapreti:1 5 6 
po njunih zaslugah so patronatske župnije postale luteranske, ena od priorinj 
se je omožila. . . Na splošno, samostan je bil bogat v dohodkih, a šibak v nrav­
nosti in veri, kakor je to nekaj let pozneje pisal generalni vikar Maracco pa­
triarhu. V devetdesetih letih se je disciplina redovnic v samostanu zboljšala; 
o luteranstvu se ni več slišalo, zato je samostan ostal v rokah domiriikank.15? 
Drugi poskus, bolje rečeno sanjarjenje o ustanovitvi kolegija Družbe Je­
zusove v Ljubljani, sodi v leto 1569. Takrat so iskali novega škofa, ker je"" bil 
Peter von Seebach (1558—1568) pred mogočnimi deželnimi stanovi preveč po­
pustljiv in nemočen upreti se vse močnejšemu napredovanju reformacije v Slo­
veniji.158 Zato je nadvojvoda Karel istega leta ponudil passauskemu proštu Mar­
tinu Eisengreinu ljubljansko škofovstvo. Ker pa je bil Eisengrein obenem sve­
tovalec bavarskega vojvode Alberta V., ni imel upanja, da ga bo gospodar z ve­
seljem pustil na Kranjsko. Obenem je zelo verjetno dobro poznal religiozno 
politično situacijo v ponujeni škofiji, zato je dvomil, da bo imel več moči od 
Seebacha v odgovorni službi. Pismeno se je obrnil na Petra Kanizija za svet in 
mu navedel nekatere svoje načrte. Za nekaj časa naj bi sé preselil nà Štajersko 
in zaviral delo organiziranih protestantov, pomagal naj bi nadvojvodi Karlu in 
pripravljal naj bi pogoje, da se v Gradcu in Ljubljani ustanovi jezuitski kolegij, 
a obenem naj bi našel skrbnega škofa. Navedel je celo nekaj kandidatov, tako 
praškega metropolitanskega prosta Henrika Scriboniusa, .vroclavskega kano-
nika Martina Gerstmanna in prosta Hier onima Rozdraciewskega, prav tako-iz 
Wroclawa.159 Vpadljivo je dejstvo, da je Eisengrein ža Kranjsko predlagal po 
vrsti kandidate iz škofij nemško-slovanskega mejnega področja in ne iz popol­
noma nemške notranjosti. Kanizij se je v tej točki popolnoma strinjal z.njim 
in je v odgovoru iz Àugsburga 5. novembra 1569 vzkliknil: »Kako izredno po-
membno bi bilo, da se za ljubljansko škofijo izbere eden od navedenih, kandi-
datov, ki bi se hotel in mogel kot zid postaviti v obrambo Izraelove hiše. Poživil 
naj bi vero v tistih pokrajinah, ki potrebujejo veliko skrbnih delavcev.. .«m 
Kanizij je Eisengreina nagovarjal, naj ne sprejme ljubljanskega škofovstva — 
razen če mu to papež ukaže — ker je popolnoma negotovo, če bi v tej službi 
dajal več sadov kot v sedanji: »razen če bi bil popolnoma gotov, da ima dovolj 
moči in če je brez strahu pred mučeništvom.«161 Resnično je Eisengrein ostal v 
službi bavarskega vojvoda. Kanizij je v Rimu po kardinalu Otonu iz rodbine 
Truchseß von Waldburg, protektor j u Nemčije pri Sv. sedežu, začel delati na 
tem, da se v »Germaniji« popolnijo škofovski sedeži, med njimi tudi ljubljan­
ski.̂  Menil je, da je hudičevo delo, če se škofje takoj ne izvolijo in postavijo v 
službo, ko je to potrebno; tako se namreč slabi povezanost s papežem. V tako 
imenovane sedeš vacantes Cerkve vdira vsako zlo: »Naj se, prosim, zadela to 
okno, ki skozenj vdira vsakovrsten satanizem in potem pleni kleriške vrste, 
cerkvene pravice ter samostansko imetje. A kar je pobral pravemu Kristusu^ 
potem daje novemu Antikristu . . ,«162 .^ J 
Res je, da je šele po Seebachovi smrti leta 1571 nadvojvoda Karel imenoval 
Konrada (Adama?) Glušiča za ljubljanskega škofa (1571—1578).183 Tudi temu je 
primanjkovala Textor jeva odločnost, tako dà je v času škofovanja Seebacha in 
"» J. GRUDEN, Zgodovina slovenskega naroda, Celovec 1912—1916, 683. 
J" F. KOVACIC, Zgodovina lavantlnske škofije, Maribor 1928, 216. 
is» JAUH, Jezuiti med Slovenci, Bogenšperk 1962, i. 
-.>. , C E A _ 7 f Pismo 1692, str. 366—367. Braunsberger tukaj podaja samo vsebino po drugih vi­
rih, ker je originalno pismo izgubljeno (pisano v oktobru leta 1569). 
ni-nih iSEw У 1 ' ^ ? ? 1 6 9 4 ' s t, r- 3 7 2 : "•• • • ° d a b l z a ljubljanskega škofa izbrali koga izmed ome­
njenih, ki bi se hotel in mogel postaviti v bran za Izraelovo hišo in bi spet vzpostavil čisto vero 
tam, kjer se je zrušila, v pokrajinah, ki tako zelo pogrešajo preizkušenih delavcev.. « 
„ h J , Prav tam, str. 371: » . . . n a j ne zanemari sedanje ž e t v e . . . in se loti bodoče, Se bolj ne­obdelane in trde, razen če je res prepričan, da ima neustrašno srce in dovolj moči za mučeni-
T ^ ? P i z ^ e v o P l s m o !• decembra 1567 iz Augsburga kardinalu Otonu v Rim. CEA VI, pismo 
Ji Dì? i 9 5xl\ џоД 
1 8 3 GULIK — EUBEL 3, 217. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 . 1989 .^3 345 
wpx's*?-ihti ; , 4 f * ^ 
r â P ¥ v ICO- to V * f * j - ! ' 
Slika 6: PečatniK in pečat generala jezuitskega reda 
Glušiča protestantizem v Sloveniji dosegel svoj vrh: »Protestantje so skoraj 
brez ovir razširjali svoje . . . knjige in pisali še nove.«184 Ni jim šlo vsepovsod po 
sreči, toda po začetnih težavah so doživljali uspehe. Primož Trubar je leta 1564 
pisal: »Niti hrvaške (glagolske) in ćirilske, niti moje kranjske knjige se ne raz-
pečavajo. Zato sem sporočil Štefanu Konzulu, da bodeva morala iz svojih knjig 
zavitke delati in ribe vanje zavijati.« Osemnajst let pozneje se je lahko pohvalil, 
da njegove knjige berejo že kmetje in njihovi otroci.165 Protestantskim vodite­
ljem je veliko pomagala kranjska deželna gosposka, morda še bolj evangeličan­
ski mogotci iz cele Nemčije, posebno tisti v Württembergs 
PRIMOŽ TRUBAR SENIOR IN JEZUITI 
•r Primož Trubar senior ni imel veliko opravkov z jezuiti ne oni z njim. Ko­
maj kaj vemo. Franjo Bučar ni navedel dokazov za neverjetno trditev, da je 
Primož Trubar že leta 1546 moral bežati iz Ljubljane zaradi reakcije, ki je na­
stala pod vplivom jezuitov.^66 -. 
1 8 4 J. JA U H , n. m. 
1 6 5 J. GRUDEN, Zgodovina s lovenskega naroda, Celovec 1912—1916, 638. 
1 8 8 Glej opombo 14. 
346 p - BELIC: DRU2BA JEZUSOVA IN SLOVENCI 1546—1569 
Ni n a m znano, ali je z jezuit i d isput ira i v času svojega dolgega bivanja v 
Nemčiji. Marsikaj je o njih slišal, k a r n a m priča njegovo vedenje petnajst let 
pozneje, ko se je leta 1562 vrni l v Ljubljano in postal s u p e r i n t e n d e n t slovenske 
evangeličanske Cerkve. Njegovi nasprotnik i so po gost i lnah in n a pr ižnicah za­
čeli še bolj govoriti prot i novi veri, ki jo n a m r e č želijo po slovenskih in hrva­
ških kra j ih vpeljati, a k a t e r e n e bi smel noben svetni v ladar toler irat i . Zaradi 
tega se je govorilo, da prihajajo slabe letine, draginja, T u r k i in vsako zlo. Se­
veda se T r u b a r na novem položaju ni mogel počutit i gotovega. Njegovi zaščit­
niki niso odobrili načrta, da bi s svojimi privrženci zasedel f rančiškansko cer­
kev. 
T r u b a r se je bal jezuitov. Sluti l j e namreč, da bi j ih cesar lahko napot i l v 
Ljubljano, da sprožijo z nj im javno disputacijo. Pr imož T r u b a r ni bil zadosti 
poučen v teologiji, pa se je zaradi tega odločil, da, če se bo resnično pojavil je­
zuit, zaprosi učenega kanclerja dr . J a k o b a Andreae, s u p e r i n t e n d e n t a iz Göppin-
gena in univerzi tetnega kancler ja v Tübingenu (1528—1590), naj pr ide p r e ­
oblečen v Ljubljano v pomoč pri teološki razpravi. 1 6 7 Do razprave z jezuiti, in 
to pisne, je prišlo šele tr inajst let pozneje. 
Začetek osmega desetletja pomeni prelomnico v odnosih jezuitov do juž­
nih Slovanov. Družba Jezusova se za t o področje ni zanimala več kakor do 
tedaj samo od daleč, slučajno in pri ložnostno, temveč se sedaj bolj pogosto in 
s istematično javljajo posegi v s lovanskih deželah, čeprav do konca stoletja, bolj 
točno do leta 1597, jezuitom ni uspelo ustanovit i t ra jne rezidence in še manj 
kolegija. 
BIBLIOGRAFIJA 
I. Glavni viri 
A. NEOBJAVLJENI VIRI: I. ARCHIVUM COLLEGII GERMANICI — ROMA, 
Liber iuramentorum. — .II. ARCHIVUM ROMANUM S. I. (ARSI) — ROMA, Catalogue 
I. Provinciarum Germanise 1559—1576 — Germ 131 — Catalogue brevis Provinciae 
Austriae, ann. 1565—1588 — Austr. 123. — III. BIBLIOTECA VITTORIO EMMANU­
ELE — ROMA, Fondo Gesuitico (Manoscritti Gesuiti) cod. 3514, 1385. — IV. ÖSTER­
REICHISCHE NATIONALBIBLIOTHEK (ÖNBW) — WIEN, Cod. 11993 (Handschrif­
tenabteilung). 
B. OBJAVLJENI VIRI: /OTTO BRAUNSBERGER/ Beati Petri Canisii Societatis 
lesu epistulae et acta. Collegit et adnotationibus i l lustravit . . . Friburgi Brisgoviaé 
/Herder/ w . 1—8 (1896—1923). — Epistoalae PP. Paschasii Broe'ti, Claudii Jaji, Joan-
nis Codurii et Simonis Rodericii Societatis lesu. /Edidit Fridericus CER VOS S. I./ 
MHSI 24, Matriti 1903. — Institutum Societatis lesu. Vv. 1—3, Florentiae 1892—1893. — 
Epistolae mixtae ex variis Europae locis ab anno 1537 ad 1556 scriptae. /Edidit Vicen-
tius AGUSTl S. I./ vv. 1—5, MHSI 12, 14, 17—18, 20. Matriti 1898—1901. — /COLETI/ 
FARLATI, Illyricum sacrum, t t 3—6, Venetiis 1765—1800. — Monumenta Ignatiana. 
Series prima. Sancti Ignatii de Loyola Societatis lesu fundatoris epistolae et instructio-
nes. /Ediderunt Marianus LECINA et Vicentius AGUSTl/, w . 1—12, MHSI 22—42, 
Matriti 1903—1911. — Monumenta Ignatiana. Ser. 4. a. Scripta de Sancto Ignatio Socie­
tatis lesu fondatore, edit. 2. a: Fontes narrativi d e . . . , vv. 1—4, MHSI 66, 73, 85, 93. Ro-
mae 1943—1965. — Lainii monumenta. Epistoalae et acta Patris Jacobi Lainii secundi 
praepositi Societatis lesu. Vol. 1—8, MHSI 44—55, Matriti 1912—1917. — Epistolae P 
Hieronymi Nadal Societatis lesu ab anno 1546 ad 1577. vol. 1—3. MHSI 13, 15, 21. Ma­
triti 1898—1902. — Vita Ignatii Loiolae et rerum Societatis lesu historia. Auetore Ioan-
ne Alphonso de POLANCO S. I. (navadno se navaja kot Chronicon S. I.) w . 2—6, MHSI 
3, 5, 7, 9, 11. Matriti 1894—1898. — Polanci Complementa. Epistoalae et commentaria 
P. loannis Alphonsi de Polanco e Societatis lesu. Addenda caeteris eiusdem scriptis 
dispersis in his monumentis, quibus accedunt nonnulla coaeva auctorum illis coniunc-
tissima. MHSI 52, 54. Matriti 1916—1917. — AUGUSTINUS THEINER, Vetera monu­
menta Slavorum meridionalium. Vol. II, Zagrabiae 1875. 
ш M. HUPEL, Primus Trüber, München 1965, 148. 
., ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 - 1989 • 3" 347 
. •..;: i „-' - '• II. P o m o ž n i v i r i , -
Dictionnaire de théologiae catholique. — Enciklopedija Jugoslavije I—VII, Zagreb 
1955—1968. — PIUS BONIFACIUS GAMS, Series episcoporum Ecclesiae catholicae, 
Ratisbonae 1873.'—-''GULIK-EUBEL, Hierarchie catholica Maedii et Recentioris aevi 
..., vol.III, Monasterii 1923 (ed.2.). — Lexikon für Theologie und Kirche, 1—10, Frei­
burg i. B. (Herder)2 1957—1968..— MARIO SCADUTO, Catalogo dei gesuiti d'Italia 
1540—1565.Roma' 1968.\ ", t , ' \t,-\ „. 
.•••;,»*" - III: Literatura •- " ;»-• , t. 
JOSIP BÖSENDORFER, Crtice iz slavonske povijesti š osobitim obzirom na pro­
šlost županija :'križevačke, virovitičke, požeške, cisdravske'baranjske, vukovske i sri­
jemske te kr. i slob. grada'Osijeka u srednjem i novom vijeku. Osijek 1910. — FRA­
NJO BUCAR, Primož Trubar (Primus Trüber), v: ST. STANOJEVlC, Narodna enciklo­
pedija srpsko-hrvatško-slovenačka, vol. IV, Zagreb'1929, str. 907—908. — THEODOR 
ELZE, Skalich, Paul,S., v: Allgemeine Deutsche Biographie 34, Leipzig 1892, 443—444. 
— IVAN GRAFENAUER, Kratka zgodovina slovenskega slovstva, Ljubljana 1919. — 
JOSIP GRUDEN, Zgodovina slovenskega naroda, Celovec 1912—1916. — JANEZ 
JAUH, Jezuiti med Slovenci, Prispevek k domači zgodovini, Bogenšperk 1962 (daktilo-
gram v nekaj izvodih). — ĐURO KÖRBLER, Skalić Pavao Dr, v: Narodna Enciklope­
dija SHS, IV. (Zagreb' 1929),"120—121.>^ FRANC KOVAClC, Zgodovina lavantinske 
škofije, Maribor 1928. — IVAN KUKUL'JEVIĆ-SAKCINSKI, Pavao Skalić, građanin 
zagrebački učenjak na glasu, svećenik katolički i protestantski prvi ministar pruski, 
pustolov smjeli, nazvan Cagliostro XVI. vijeka, Vienac (Zagreb 1875). — MIROSLAV 
KURELAC, Skalić (Scalichius, Scaliger) Pavao, v: Enciklopedija'Jugoslavije, 7, 205, 
Zagreb 1968. — MIJO MIRKOVlC, Matija Vlačić Ilirik, Zagreb 1956. — PAULI SCA-
LICHI DE LIKA — CommitisHunnorum et Baronie Zkradini, S. T. DOCT., Encyclo-
paeđiae.seu Orbis disciplinarnim tam sacrarum quam prophanarum Epistemon: Basi-
leae per Joanem Oporinum (1559). Reprint izdaje serije Scripta croatica II. zv. »samo 
za internu uporabu«. (Izdala: Hrvatska katol. Crkva, Hrvatska akademija sv. Andrija 
Jamometić,-Basel 1984). — MIRKO RUPEL, Reformacija, v: Zgodovina slovenskega 
slovstva I., 209 si., Ljubljana 1956. — FRANCISCUS SACCHINI, Historiae S. I. pars Ш 
sive Borgia, Romae 1640. — ANTONIUS SOCHER, Historia Provinciae Austriae S. I. — 
I., Wien 1740. — ANDREAS STEINHUBER, Geschichte des Collegium Germanicum 
Hungaricum in Rom, I., Freiburg i. Br. 1895. — MIROSLAV VANINO, Isusovci i hrvat­
ski narod, I., Zagreb 1969. ... Vi 
. IV. Kratice 
AHSI — ÀRCHIVUM HISTORICUM SOCIÊTATIS IEŠUf ARSI — ARCHIVUM 
ROMANUM SOCIETATIS IESU; CEA — O. BRAUNSBERGER, Beati Petri Canisii So-
cietatis lesu epistulaê et acta. . . ; DUHR I — Geschichte der Jesuiten in den Ländern 
deutscher Zunge, Band I.; DTC — Dictionnaire de théologie catholique...; GAMS — 
Gams Pius Bonif acius, Series episcoporum Ecclesiae catholicae, Ratisbonae 1873 ; LQ — 
Litterae Quadrimestres I.zv.; HNJ — Historija naroda Jugoslavije...; IHN — M. VA-
NINO, Isusovci i hrvatski narod; ILS — FARLATI - COLETI, Illyricum Sacrum; MAH 
— L. LUK ACS, Monumenta Antiquae Hungariae; MHSI — MONUMENTA HISTO-
RIC A SOCIETATIS IESU; MI — MONUMENTA IGNATIANA. 
R é s u m é 
RELATIONS DES SLOVENES AVEC L'ORDRE DES JESUITES PENDANT 
LES TROIS PREMIERES DECENNIES DE SON EXISTENCE (1546—1569) 
Predrag Belić S. I. 
II. 
Quant aux autres séminaristes de l'évêque Urbain, St. Ignace et ses compagnons 
prenaient soin d'eux et avertissaient le prélat sur leur santé et leur progrès. Mais les 
effets ne correspondaient pas à l'intention. Le destin d'un de six premiers élèves pro-
venant de la Slovénie est tout à fait inconnu, il est certain qu'un autre n'est pas de-
venu prêtre tandis que les autres ont été ordonnés. Et de ces quatre ordonnés, un est 
entré dans la Compagnie de Jésus, laquelle le congédia en 1563. Durant la vie de 
St. Ignace, encore un Slovène se trouvait au Germanicum: un certain Gaspar Kriger; 
mais il y était envoyé avec des camarades allemands par Pierre Canisius de Cologne 
348 *"• BELIC: DRüZBA JEZUSOVA IN SLOVENCI 1546—1569 
et non par Textor. Après avoir passé quatre ans chez les jésuites, ils l'ont congédié 
à Prague en 1559. . 
3. Les premiers jésuites engagé pastoralement en Slovénie 
étaient deux Allemands: Jonas Adler au printemps 1556 et Pierre Schorich à plu-
s i eu r s reprises entre 1556—1559. Les preuves qu'ils auraient appris la langue slovène 
n'existent pas. Mais une lettre de S t Ignace en ce sens est significative. Ce n'était que 
huit jours avant sa mort qu'il écrivait à Adler: » . . . Nous ne savons pas si les gens à 
Ljubljana comprennent l'allemand, car ce serait un fruit assez modeste, si vous étiez 
compris seulement par les cohabitants de l'évêque et par quelques individus et nulle-
ment par tous hommes et femmes.« Mais les deux Allemands, les premiers,»•ouvriers« 
spirituels jésuites en Slovénie, quittèrent à la suite et l'Ordre et l'Eglise catholique. 
4. Les premiers jésuites d'origine slovène ou nés en Slovénie » 
Au temps de Loyola, il y en avait deux, tandis que trois candidats n'y furent pas 
admis/Pendant la décennie qui suivait la mort du Fondateur, ils étaient déjà huit, 
dont quelques uns n'ont pas pu persévérer, et. un d'eux fut renvoyé. 
5. Deux tentatives '—mais vaines — de fonder des collèges de la Compagnie , ; 
de Jésus sur le territoire slovène 
Selon une tradition tardive de l'ordre, l'évêque Urbain devait s'engager pour la 
fondation de collèges pas seulement à Vienne • mais aussi à Ljubljana.. Les sources 
contemporaines toutefois s'en taisent. En 1563 le patriarche d'Aqùilée Daniel Barbaro 
propose à l'Empereur Ferdinand Гр d'abolir le monastère des' Soeurs dominicaines 
à Studenice près Poljčane (Styrie slovène), Vu le manque de discipline, et d'y fonder 
un collège des jésuites. Mais au cours du temps, les religieuses ont montré une amé-
lioration et le projet échoua. En 1569 le prévôt de Passau Martin Eisengrein, à qui 
l'archiduc de la Styrie avait proposé l'épiscopat de Ljubljana après la mort de l'évê-
que Pierre von Seebach (1558—1568), demande le conseil au Pierre Canisius S. I. Dans 
sa lettre, le prévôt exprime la doute qu'il ait les qualités nécessaires pour la dignité 
proposée. Il préférerait aider l'archiduc en fortifiant le catholicisme et-en préparant 
les fondations des collèges à Gràz et à Ljubljana. - ' . 
6. Le Réformateur slovène Primož Trubar père et les jésuites 
Devenu en 1562 le »superintendent« (ou »senior«) de la jeune Eglise Evangélique 
Slovène, il avait peur que l'Empereur puisse envoyer les jésuites à Ljubljana pour les 
faire participer à la discussion publique. Mais Trubar, ne s'estimant assez maître en 
théologie,, a prié l'érudit chancelier en Tubingue Dr. Jacques Andreae de lui venir à 
l'aide (travesti pour ne pas se faire reconnaître), si la discussion a lieu, ce qui ne s'est 
jamais passé. . . ., . * 
{....