Slovenski koroški učitelji in ,,Slovenecu. Pred par tedni smo Sitali v BSlovencu* članek, ki se je bavil z ustanovitvijo slovenskega učiteljskega društva za Koroško ter namignil, da naj to pristopi kot nekaj samoumevnega h klerikalni ..Slomškovi zvezi". Ž veliko nevoljo smo vzeli ta članek na znanje, ker nas ^Slovenec" tako nizko taksira, da bi bili nezmožni soditi, kdo je prijatelj in neprijatelj učiteljstva! Da ^Slovenee" in njegovi sodrugi, kakor n. pr. nDomoljub", BNaša straža", BSloyenski Gospodar" i. dr., niso prijatelji nčiteljstva in dobrega šolstva, nam pričajo na izobilje tozadevni članki teh listov. Najdelavnejši in za narodni blagor se najbo^j trudeči učitelji ne najdejo milosti pred njih forumom, če se dotični ne strinjajo y vseh točkah s klerikalnim programom. Oni žele zatreti vse napredno in moderno misleče učiteljstvo, da bi si potem lahko uredili šolstva po svojem kopitu, kakor so ga imeli v konkordatski dobi ter da bi med narodom nihče več ne bil, ki bi ga opozarjal na v marsičem prav grde napake klerikalne politike. In sedaj piše nekdo članček ter prigovarja nam slovenskim učiteljem tožnega Eorotana, da bi vstopili v kolo nSlomškove zveze", češ, tu bo nam dobro in toplo pri srcu in nič več! Zakaj v BSIov. učiteljski zavezi se nahajajo le liberalci — brezverci, ki so se s svojim modernim mišljenjem že davno odtujili narodu!!" Pa kaj če začne tudi narod moderno misliti? Toda pustimo danes o tem vprašanju razmišljevati! Eakor že zgoraj omenjeno, so klerikalci, osobito kranjski klerikalci, najbujši sovražniki naprednega učiteljstva in moderne šole. In ta tudi posvetno inteligenco zasužnjujoča klerikalna sila sega z vedno daljšimi kremplji na koroške Slovence v teb lastno škodo. To se kaže dovolj jasno v pisavi našega redinega" slovenskega koroškega lista BMira" — ,Eorošec" se kot tak ne priznava! — BMira" pravimo, ki po vzoru BSloyencau i. dr. vedno bolj robate strune udarja. Odganja vse liberalce pristaše BEorošca" od narodnega dela, češ, bomo že sami brez vas opravili! Pakaj? Take in slične napake je delal BMir" že od nekdaj ter opravljal dela za narod 8 tem, da je vrafial od sebe bolj svobodno misleče slovensko inteligenco. Seve je pribajal po določenih dobah zopet do pravega spoznanja ter začel z malo novim programom zopet zbirati razhajajoče ali že razišle v svoje prazno okrilje. Sedaj udriha neusmiljeno po velezaslužni Oiril - Metodovi družbi in bo BMiru s tem hujskanjem veliko škodoval narodni stvari. In kako tudi ne? Ali ne bo Ijudstvo zbegano gledalo, ko BMir" skoraj neposredno začenja bojkotirati družbo, katere delovanje je do sedaj hvalil in tu zanjo nabiral denarja? Hujska pa samo zaraditega, ker v eni točki niso edini voditelji naše slavne politiške stranke in družbini funkcionarji! To je škandal, ki bo delal našim narodnim nasprotnikom največje veselje! Da se mi slov. koroški učitelji, ki dobro znamo ceniti vzvišeno delo Ciril-Metodove družbe in ki je ravno v zadnji dobi posvetila na Eoroško veliko pozornost, ne strinjamo, s hujskanjem proti nji je umevno in tukaj javno povemo, da kdor družbo popira in preganja, tudi nam učiteljem mnogo škoduje. Ali to ni žalostno dejstvo, da se klerikalci že sedaj obračajo do struje, ki je še tako slaba in se šele polagoma in težavnim potom razvija, z vprašanjem, a ne s tem, ampak kar z vabilom v roki: Pojte no k nam, mi imamo glede šole dobro vest in najplemenitijše namene. A ne boš, Jaka! Edor pri nas učiteljih, ki že vsak po svojem poklicu dela le v blagor svojega naroda, tako natančno loči med liberalnim-brezvercem in nboljšim1' katoličanom, ta ne ljubi našega stanu kot takega, ampak le njili morebitno brezvoljno vdanost v klerikalno komando. Da mnogim duhovnikom ni všeč, da bi se učitelji za narodno obrambno delo brigali in za narod v naprednem smislu delali, je nam dobro znano! Najbolj klerikalni (zakaj tudi pri duhovnikih je stopnjo klerikalnosti razločevati!) duhovniki so pri nas na Eoroškem tudi najmanj narodni, umevno, ker se dvema gospodoma ne more enako služiti. A na Eoroškem je potrebno učiteljstvo, ki bo jasno gledalo v bodočnost, ki bo imelo napredno narodni šolski program, ki bo prosto verig glede svetovnega naziranja, ker le tako bo tudi irnponiralo sodeželnim nemškim tovarišem ! Ne liberalizem, ampak nestrpni klerikaJizem je ubil nekdaj malo pešiico slovenskih učiteljev na Eoroškem. To lahko dokažemo, če se zahteva! Eoroški učitelj. Vestnik. Po petindrajsetih letik smo se dne 11. in 12. t. m. zbrali t Narodnem domu v Mariboru sošolci, ki smo 1. 1884. skupno ostavili mariborsko učiteljisče. Na naše tozadevno povabilo smo se odzvali nastopni tovariši: Franc B r i n a r , nadučitelj v Gotovljah, Fran F e r 1 i n c , učitelj in župan šmarski, Anton G n u s , nadučitelj na Dolu, Anton E o s i, učitelj, veleposestnik itd. v Središču, Miško L e 8 n i k a , nadučitelj pri Sv. Ani na Erembergu, Earl M a r š i č , nadučitelj v Letušu, Simon S e k i r n i k , nadučitelj v Bogatcu. Anton S i v k a, nadužitelj v Sent Jurju ob j. ž , Fran S 1 a n c , veleposestnik in zupan litijski, Ivan S p r i e e j , nadučitelj pri Sv. Marjeti ob Pesnici, Vinko S t o k 1 a s , nadučitelj pri Sv. Andreju v Leskovcu, Earl V i z j a k , nadučitelj v Ljubečni, in Fran Z o p f, nadučitelj v Pristovi. Jako nas je razveselilo, da je pohitel v našo sredino tudi naš ljubljeni Francelj Slanc, ki so mu bile rojenice toli mile, da se je o priliki, ko se je vpregel v presladki zakonski jarem, lahko istočasno izpregel iz učiteljske službe. A pokazal je, da je njegovo srce še vedno naše. Nekateri izmed nas smo se celih po 25 letih šele na tem sestanku prrokrat zopet videli. Eako presrčno smo se smejali, ker zaradi tega nismo drug drugega precej spoznali. Sestanek je bil nad vse presrčen. Pomladili smo se takorekoč za celih petindvajset let, skrbi življenja smo za nekaj uric izpodili iz misli, ter smo se zazibali v zlata naša mladeniška leh. Spomin za sp:>minom, govoranca za govoranco dovtip za dortipom, srca so nam prekipevala razpo* sajenega veselja. Čisto naravno, da smo si o teh radostnih trenutkih dali besedo, da se koj prihodnje leto zopet snidemo, a k naši tridesetletnici pa privabimo še one naše sošolce, ki to pot niso prišli. Nabrali smo med seboj tudi vsotieo 26 K, katero smo sklenili izročiti g. prof. dr. Lj. Pivku, da jo blagoroli podariti enemu učiteljiščniku, ki je podpore najbolj vreden. Seveda smo se tudi dali skupno slikati in nam bodo te slike drag spomin. Bočni zapisnik je dotiekan in se že r a z p o š i 1 j a. Osebne resti. Jos. Kostanjevec, c. kr. vadniški učitelj v Ljubljani, ima zaradi bolezni dopust; njega nadomešča g. Josip P a v 6 i č, učitelj na I. mestni šoli, tega pa nagomešča na I. m. šoli izpr. učit. kandidat Fran Š k o f. Budolf P o 1 j a n e c , suplent na I. mestni šoli, je dobil službo y Šmartnem pri Litiji; na tega mesto je prideljen I. mestni šoli stalni suplent Anton S m e r d e l j. Ib šolske službe n* Eranjskem. Premeščena je provizorična učiteljica Pavla D e ž m a n iz Badomlja v Mengeš. Mesto izstopirše prov. užiteljice Fr. G e r b e c pride v Suhor učiteljska kandidatinja Emilija K a m e n š e k. Bivša suplentinja Zofija S u š a pride kot provizorična ueiteljica v Planino pri Jesenicah. Tovarlšem zamrlega nčitelja Antona Benga se liaznanja, da mu odkrije učiteljsko društvo za postojnski okraj nagrobni spomenik v nedelju, dne 3. oktobra t. 1, popoldne ob pol dveh na pokopališču na Gočah pri Vipavi. Usposobljenostne prelzknsnje za obče ljudske in za meščanske šole v jesenskem tr- minu se prično pri c. kr. izpraševalni komisiji t Ljubljani y petek, dne 5. novembra 1909 ob 8. uri na c. kr. učiteljišču. Pravilno opremljene prošnje za pripust k usposobljenostni preizkušnji je po predpisanem službenera potu pravočasno vložiti, da bodo 28. oktobra y rokab izpraševalne komisije. 0 pončnem socialnem tečajn, ki ga je priredila v Oelju rZveza nar. društev" s sodelovanjem socialnega odseka »Zveze sloy. štaj. učiteljev in učiteljie" in eksekutive nar. rad. dijaštva, priobfcimo pribodnjič obširno poročilo. Tečaj je vrlo uspel, udeležencev je bilo pri vsakem predavanju povprečno 60. Da je tečaj lepo uspel, kaže že zabavljanje klerikalcev po časopisju, ki jim tečaj ne da miru ter kaže, da je vrlo uspeli tečaj zbudil pri klerikalcih velik strah. Tolmlnsko učiteljsko drnštro je sklenilo pristopiti obrarnbnemu skladu z 200 E. Iz Eobarida smo prejeli: Odkritje spominske plošče in spomenika r. Volariča, kakor tudi tem povodom prirejena veselica, se je Tršila dne 8. sept. po določenem vzporedu. Podpisano učit. društvo in županstvo trga Eobarida izreka tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem slavuim društvom in posameznikom, ki so na katerikoli način pripomogli, da se je slavnost tako častno zvršila. Posebno zahvalo pa se izreka: Pevskemu društvu nSava" iz Jesenic; pevskemu in glasbenemu društvu ter Sokolom iz Gorief; zastopu pevskega društva rLadja" in županstvu v Devinu ; tolminskemu rokod. bral. društvu in čitalnici; zastopu Sokola v Cerknem; zastopu bovške čitalnice; zastopu tolminskih ogDJegascev; zastopu tržaškega in sežanskega učit. društva; goriškemu učit. društvu. Srčna hvala še posebe kobariškim ognjegascein za udeležbo pri vzporedu kakor tudi za vzdrževanje vzornega reda ves čas slavnosti in veselice. — Pri odkritju so položili na ^pomenik vence: Pevsko društvo ,,Sava", županatvo Devin, tolminski pevci in pevke, goriško učit. društvo. Čast jim! V Eobaridu 9. sept. 1909. Tolminsko učiteljsko drustvo in županstvo — Eobarid.