LISTEK. Soterija. {Ą• BMMikem isTirniku. — Po»e*t iz časoT preganjanja kristjanoT). (Konec.) Ko se je starček s spremstvom približal kapoli, so se jim l^udje s^oštljivo um.kali; oCi vsph so.bile obrnjene na starčka; ženske so stikale glave in iilio je Sejjetal ta ali oni svojemu sosedu kakšno opazko. Vsak iz množice ga je poznal, ves svet ga je častil. Pa temu ni bila vzrok njegova starost, plemenit rou in nekdanje njegovo dostoianstvo, ampak nefcaj 3rugega. Citatelj je pač že 9iavi.no uganil, kldo da je ta starček, Pol st }let,a je že preteklo, od kar je Arabrozij na isti dan pokopal v katakombah truplo sv, Soterije. Od takrat je redno vsako leto pnjiajal k njenemu grobu, v svoji pobožnosti okrasil kapelico, obdal zidovje z dragocenim mramorjem ter preskrbel 'dragoceno cerlcveno opravo in zagrinjala. Oskrbel je T-idi, da je bil vestno gojeni vrt pred kapelico po leti in po ziini poln bujnili cvetlic. Pred mnogimi leti je pokbpal Ambrozij v tej kapelici sv. Soterije svojega oteta, senatorja Avrelija Sempronija; tukaj si je tudi sam izbral svoj grob. tukaj so bili že pokopani njegovažena, sin in njegova sinahia, Njegova žena je bila sorodnica sv. Soterije. Marcelina je postala o Veliki noči preteklega leta. v baziliki prvaka apostolov redovnica. Danes je pri&Ia prviC v redovniški obleki k grobu deviške mufcenice. Na ta na&in je paB imel dana&nji praznik sv. Soterije za Marcelino poseben pomen, in starčku, bližajočemu se svetemu mestu, se je pozmalo, da čuti tudi on dan.es ptosebno, nenavadno notranje veselje. Ko so dospeli do vrat, je gnala Ambrozija neka tajna notranja sila, da poklekne ob grobu svetmoe in tam moli, Glo>boko ginjen je pritisnil svoje ustnice na mrzli marmor in tilie besede, ki so prihajale od časa do časa iz njegovih ust, so pričale o njegovi globoki pobožnosti. Dolgo je klečal in molil in še dalje bl bil, da ga ni Satirus v skrbeli za starčka opomnil, 3a se je treba loSiti od tega kraja. Solznih ofti je sledil Ambrozij svojcem. Na pragu se je Še enkrat ozrl nazaj, da se še z zadnjim po. gledom poslovi od dragega mu oltarja. ,,,Otroci moji", je rekel starSek z drlitečim glasom, »zaiLnjifcrat sem molil danes na grobu naše svetnice. Moje življenje se bliža koncu. Vi poznate mojo zadnjo željo: Pokopan hočem biti ob njerwh nogah, pri vseh svojilf dragih. Vem in za trdno upam, da mi bo sv. Soterija izkazala to milost. In prišla bo v moji zadnji uri ter me odpeljala v mirno in srečno večnost. . ." PremoSno ginjen starSek" ni mogel dalje govoriti. Molče je sledil svojim vnukom, ki so se vračali v mesto. Knialu se je izpolnilo to, kar ]e slutil. Že prihodnjo no6 je zbolel, lotila se ga je mrzlica in bilo se je bati najliuišega. Rojstni dan naše svetnice naj bi bil dan njegove' smrti. Ko je ležal vzadnjih zdihliejih sredi svojih dragih, ki so jokali ob smrtni postelji, se mu je naenkrat zasvetil obraz v nebeški milobi. 05i so se mu odprle in ustnice so šepetale: ,,Soterija, mo]a priprošnjica!" Se zadnji zdihljaj — in njegova duša je odplavala proti nebeškim pol]anam. » Po 2,5. letih je na praznik sv. Soterije zopet vomala množica od blizu in daleč na njegov grob. Na oltarju nad grolx>m je bral mašo škoi kre^ke postave, resnin, potez. Ko je končal sv, daritev, je pokleknil k grobnemu spomeniku pred kapelo, na katerem je bil kratek napis: Ambrosius Aurelius in pace. Ško! je prišel v družbi stare gos^e in mladega možav; ž njim je tudi odšel. ,,Kdo je ta škof in kdo sta njegova spremljevalca", ievprašal romar iz dal.nin dežel cerkvenega služabnika? ,,To je Ambrozij, veliki škol iz Milana", je dobil odgovor, ,,Mladi mož je slavni govorhik Avguštin, ki ga je Ambrozij iz;ireobrn,il, stara gospa je pa Avguštinova mati — Moiiika." Pomoč v stiski. (.'ove^t po r«-sii6>"in d gudku). I. Takega vpitja že dolgo n.i bilo pred mestno šo- 10, ldakor tisto popoldn.e. .,Sneg, sneg!" so kriSali šolarji in drli iz zaduhle šolske sobe pod milo nebo, Ou, to vam je bilo veselje! Ta je lovil izijod neb.a padajoCe snežinke, oni je grabil po suiiih tleli leže&i sr.eg, da bi zagnal prvo kepo v s\bjega součenca, tret^i ;e iiastavljal svoj klobuk, misleč, da ga bo kar v trenotKu sneg napolnil, drugi pa so zopet tekali sem ter tje, kakor bi bili cb pamet, — Ves mladi zarod v mestu je bil pokoncu saraega veselja nad tako nenadnim priUodom belega gosta. Snežilo je pa tudi kakor za stavo. Le 'Majerjeva lOletua Anica v siromašni hiši tam gori nad mestora ni bila vesela snega. Žalostna je gledala skozi okno in vpraSala mater, ki so bolni ležali na postelji: ,,JMama, kako bom pa Šla drevi po jiulio, ko tako močno sneži?" ,,Bom pa že enkrat brez }edi prebila, saj je ve6er." ,,La2ni ne smete biti. Kar obujem se, pa pojdem." ,,Kak"o boš hodila, sircta, v takem vremenu? Lahko bi se prehladila in zbolela. Kaj bi potem pofie- 11, ko bi bili obe bolni? Kdo bi nania stregel?" ,,Vaš veliki robec bom ogrnila, pa suknene no. gavice obula, da me ne do zeblo", misli si deklica. Mati se skloni v ppstel.i in pogleda skozi okrio: „1 no, Anioa, pa pojdi, če greš rada! Pot je danes Še siilia, in sneg še ni tako debel. A kaj Do jutri, ako ne neha snežiti, ker ui niti trohice drv pri hiši?" Rekši se skloni nazaj in utiline. Deklica pa se zafine skrivaj solziti. Smilijo se ji bolna mati, ki morajo trpeti toliko pomaniEanja. II. Zvonilo je ,,ave-Marijo." Anica se je vra^ala z juho iz krčme domov. Molila je lotilioma angelovo cešCenle. Nad samostanom, kjer se zavi]e cesta v mesto, se ,je kepalo krdelo dečkov. Bili so ravno v najlvijšem boju; še moliti niso utegnili, Deklioa bi se jim rada ognila, ker zavzemali so vso širofiino ceste. Najrajše bi bda šla po stranski poti, toda bilo ji je preveč v stran, J"uha bi se ji bila shladila; za bolnika pa je le gorka ]ed zdrava. Sla je torej prav ob robu ceste. Bala se je, da ne bi bila komu na poti, in da ne bi priletela l<a*ka kepa v njo, l'a ob jarku je bilo nevairno. Laliiko bi ji izpodrsnilo, ker je bilo ondi vse polno snega nametanega. Zato stopi malo na cesto. Toda glej nesrečo! V istem trenotku se zaleti eden kopavcev, ki je stal v zadnji vrsti, z vso silo ob deklico. Anica se zajoka in omaline v sneg. SreCa, da ni bilo blizu cestaega jarka. Le 2 stopinji, in ležala bi bila v globokem jarku pod cesto. Strašen ferik in krohot nastane med trdosrfinimi dečki* ,,Pa.glavci, ka] poSenJate?" zagrmi zdajci nad Djimi močen moški glas, Bil je ofie Lad slav, kateliet v ljudski šoli. Vračal se je od nekega bolnika. Kakor če bi med tropo vrabcev ustrelil, razkropili so se naenkrat poredneži na vse strani ter zhežali proti domu. Glas jim je bil dobro zjian. — Le štirje 90 obstali ter molre in prestra&oni gledali v tla- „ Ali se ueite takega vedenja v Soli? Kaj se spodobi, ko zvoni ,,ave-Mari>?!" Dečki, ki so od samega strahu pozabili, odkriti se pairu, so med tem sneli pok'rivala z glave. Obrnivši se k deklici, k'i se je bila že vzdignL la, pravi pomilovalno: ,,Ali si se močno pobila, ubožioa?, Kaj si pa imela v posodi, da se ti je razlilo po obleki?" ,,Juho za mamo, pa se mi je sedaj vsa razlila. Pobila se nisem, le to mi je Imdo, da pimam sedaj mami domov kaj nesti," ,,Vidiš, kako nesreSo si naredil?" očita pater kateliet dečku. ,,Nisem nalašč. Mislil sem se umak/niti kcpi, pa sem se v njo zadel." ,,Ce bi bili molili ajngelovo češfienje, bi vsega tega ne bilo. Bog vas je očitno kaznoval. Da se kaj takega nikdar ve<5 ne zgodi! — Sedaj pa le liitro domov! 0 mraku nimajo otroci niB opraviti na cesti!" Drugi dan so gospod uSitelj vse izvedeli. Kdo se je udeležil včerajšnjega kepanja, ni bilo težko izvedeti... Izdali so drug drugega, ker ni hotel biti nihče sam kriv. Kaznovani so bili le oni, ki so se nad dekličino nesreSo krohotali in so zbežali pred kiatehetom. Morali so ostati celo uro v šoli ter delati teSke raSunske naloge. Prav jim je bilo! III. Gotovo se vam je, dragi Bitatelji, smilila uboga Anica, katero je bil deŠek s svojo neprevidnostjo podrl v sneg. Pa ljubi Bog izpreminja nesreCo večkrat v sre6o. Poslušajte! ,,Kako si že rekla?" zaSno izpraSevaUpaterdeklico, posvarivši in izpustivši deftke domov. ,,Mami si nesla jed? Ali ne kuhate doma?" ,,Kako, ko so mama bolni! Sama pa Še ne" morem." In, začela je z odkritosrSnimi in preprostimi oL roškimi besedami opisovati veliko revšftirio, katera tlači njeno mater. ,,A tako! Skoda, da mi ni bilo to že prej znano! Pojdi z menoj!" Samostan je bjl blizu. Deklica pobere posodo, ki je me'd padcem odletela v sneg ter gre s prijaznim in usmiljenim patrom. Na porti sta. Zvoneo zapoje, In pri tej prifii se vrata odpro. .,Dajte tej-le deklici kaj gorkega v posodo! Sla je v krgniio po .juho za bolno mater, pa se ji je na cesti po nesreCi jed razlila", naroSi pater samostanskemu vratarju. K deklici obrnivšL se pa pravi: ,,.Le poCakaj toliko Basa, da pridem naza]." Vratar vzame deklici posodo iz rok ter stopi v kuhinjo, Anici ni bilo treba dolgo čakati, kajti frater se je kimalu vrn.il s polno posočb, pater pa se tudi ni mudil dolgo. Urno je bil zopet na^porti. ,,Govoril sem s paiffim "rgviairdijanom", pravi, ,,pa, so rekli, da smeg odslej vsak dan priti po juho — opoldne in zve6er. Sedaj pa idi domov, pa pridna bodi!" Deklica je kar gledala. Ni vedela,, ali }e vse ta resnioa, ali se ]i le sanja. Da bi se patru prav prisrčno zakvalila, ni bilo več casa. Izpinil je v sainostan". (Dal> prihodnjiC.)