THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF! AMERICA. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero In naroči — za pravico in resnico — od boja lo zmage! GLASILO SLOV KATOI1 DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. E DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. ŠTEV. (No.) 121. CHICAGO, ILL., SREDA, 23. JUNIJA — WEDNESDAY, J UNE 23, 1926. LETNIK XXXV. NEPOPISNO NAVDUŠENJE UDELEŽENCEV NA SHODU. — TAKO MNOGOŠTEVILNEGA SLOVENSKEGA SHODA AMERIŠKA SLOVENIJA ŠE NE POMNI. — VEZI MED STARO IN NOVO DOMOVINO POŽIVLJENE. — SAMO V KRISTUSOVI VERI JE REŠITEV ZA ČLOVEŠKI ROD. Chicago, 111. (Izvirno.) — To, kar smo Slovenci zadnjo Nedeljo imeli v veliki obširni dvorani Kolumbovih Vitezov na Madison in Cicero Ave. v Chicagi, tega najbrže še noben slovenski shod, pa naj bo to doma ali v Ameriki ni imel, ne doživel. Takoj popoldne so začeli prihajati rojaki od blizu in daleč in polniti veliko dvorano. Že dolgo prej kot je bil določen čas za shod, so začeli polniti dvorano. Polnile so se vrste za Vrsto, dokler ni ves obširni prostor bil poplavljen od pestre Množice našega ljudstva, ki je prihitelo na ta veličastni shod iz Jolieta, Waukegana, So. Chicage, Milwaukee, Indianapoli-sa, Sheboygana, Clevelanda, Pueblo, iz države Michigan, iz države Kansas in celo iz daljne Pennsylvanije, in še več, iz daljnega zapada, tam iz peščenega Wyominga so bili na shodu rojaki in celo tam od onstran kaskadskega gorskega grebena so dospeli rojaki iz zelenega Washingtona, pa tudi zlate Kalifornije ni manjkalo na tem slovenskem shodu, da, tudi iz dežele sladkega žlahtnega sadja so bili slovenski zastopniki na Zadnjem nedeljskem shodu v Chicagi. Ameriška Slovenija je bila v polni meri zastopana in zato ji vsa čast! S tem je pokazala, da je še vernega srca in da njeno srce gre tja in je vedno tam, kjer je Kristus, kateremu velja vse to veličastno slavje, Njemu, Kralju nebete in zemlje! Shod se je bil sicer nekoliko zakasnil, ker so bili prevzv. skof in drugi veleč. gg. duhovniki zadržani v katedrali, kjer se ie otvoril 28. mednarodni evharistični kongres. Občinstvo, ki napolnilo dvorano do zadnjega kotička, je čakalo udano in ko so slavnostni gostje s prevzv. škofoma na čelu prišli okrog Pete Ure v dvorano, je vstalo občinstvo raz svojih sedežev v znak spoštovanja do visokih gostov in iz pestre množice je zabilo tisočero pozdravov kot klici: Zivio! Dobrodošli! itd. Ko so visoki gostje zavzeli svoje prostore v ospredju dvo-i'ane, je stopil na oder voditelj shoda Rev. John Plevnik, predsednik slovenske sekcije 28. mednarodnega evharističnega kongresa ter je v lepih vznesenih besedah otvoril shod. Občinstvo ga je viharno pozdravljalo za lepe otvoritvene besede. Nato pa je predstavil občinstvu združena cerkvena pevska društva slov. župnij, sv. Jožefa iz Jolieta, sv. Štefana iz Chi-Cage, sv. Jurija iz So. Chicage in Matere Božje iz Waukegana. Skupni združeni pevski zbori so peli pod spretnim, mojster-skim vodstvom prof. Ivo Račiča. Prvo pesem, ki so jo peli, je bila "Gospodov Dan," za kar so vrli pevci želi burno pohvalo. Nato je pa predsednik slov. sekcije in voditelj shoda Rev. Plevnik govoril pozdravni govor, v katerem je pozdravljal ^deležence in predvsem prevzv. slovenska škofa Dr. A. B. Jegliča in Dr. Janez Gnidovca. Množica je govornika neprestano Prekinjevala z živahnim aklamiranjem. Rev. Plevnik je za take slavnosti kot ustvarjen govornik. V vznesenih besedah 36 Povdarjal velike zasluge našega velikega slovenskega kne-in škofa ljubljanskega Dr. Jegliča. Najznačilnejše, kar je Povedal in povdaril s posebnim povzdignjenim glasom je bilo, je povedal, kaj je naš knez in škof storil za svoj narod. Po-Prej v Avstriji se je vedno potegoval in bojeval za slovenske Pravice, imel je vedno boje z nemškim Dunajem glede pravic sl°venskega ljudstva. Koliko se je potrudil za slovensko šol-fvo! Koliko se je boril za slovensko gimnazijo pod Avstrijo! *n ker je videl, da se Slovence zapostavlja od strani nemčizma, 'fl je in ustanovil narodu sam učni zavod v Št. Vidu pri Ljubki, kjer se vzgaja slovenska mladina, kjer se vzgajajo slo-Venski duhovniki itd. In tudi sedaj v novi državi je mož ved-na pozorišču svojega ljubljenega slovenskega naroda. Tu- ze tukaj je šel in se potegnil za slovenske pravice in enakopravnost. a očitalo se mu je po njegovih nasprotnikih, da je črna lisa na slovenskem narodu (tu je govornik posebno po-,zdignil svoje glas in dejal), mi Slovenci pa pravimo, daje in škof Jeglič zlata lisa na slovenskem nebu! Po dvorani i® zagrmelo ploskanje in vzkliki: Zivio Jeglič! Bog živi našega j °fa! - ki je trajalo več minut padajočo rdečo politiko skem?°VOr Je Zatem iZraZl1 tUAh .TllGPSe, P°zfrave skTlj< k resnici, to jih pa jezi. ... Sv o* Prevzv. škofu Dr. Janez Gmdovcu kateri je po ukazu j a odobravanje- Učeta nioral med južne brate, da tamkaj kot višji pastir wnnil *Hr„*Pn besedah pozdravil vse udeležence kot tudi visoke starokrajske goste v imenu slovenske župnije sv. Štefana v Chicagi, ki je pri tej slavnosti središče slovenskih romarjev, ki so došli na ta ve-lepomembni shod v Chicago. Nato je govoril o medsebojni ljubezni, katero je najti edino v Presv. Evharistiji. Kristus je dal svetu ljubezen, ko je ustanovil zakrament Presv. Rešnjega Telesa, ko je vzel kruh v roke in ga prelomil in razdelil svojim apostolom kot svoje Telo, pod katero podobo se nahaja v Pre-sveti Evharistiji po naših tabernakeljnih. Kruh, ki je naša hrana, katerega lomimo in režemo, kakor oče in mati svoji družini, svojim dragim otročičem. Kako veselje vlada, ko r.azdelite kruh svojim otročičem! Neka posebna ljubezen vlada tedaj v družini. In Kristus je porabil ravno to sredstvo, kruh, ki je nam v vsakdanjo hrano ter ustanovil s tem sredstvom najvišji skrivnostni zakrament Presv. Rešnjega Telesa ter je tako pod podobo kruha skrit s svojim sv. Telesom in sv. Krvjo za nas u-boge zemljane, da se nam daje potem zauživati pri sv. obhajilu. Pod podobo kruha biva naš Gospod in s tem nam govori: Človek moj, tako sem ti potreben kot vsakdanji kruh. — Dalje je govornik povdarjal, da bodimo odslej tako, kakor so bili apostoli Gospodovi polni ljubezni do bližnjega, da bo med nami Slovenci v Ameriki več edinosti in več ljubezni. (Govornik je bil med svojim govorom za njegove krasne besede večkrat prekinjen z živahnim pritrjevanjem.) Nato je .bil pa pozvan k besedi Rev. Francis Ažbe, slovenski župnik iz Waukegana in odbornik slov. sekcije evharističnega kongresa. Pozdravil je v vznešenih besedah prevzv. škofa in vse druge veleč. gg. duhovnike, kakor tudi vse udeležence. Nato pa je posegel nazaj v zgodovino ameriških Slovencev, v tiste čase, ko so pričeli prihajati v ta novi svet prvi Slovenci, naši pijonirji. V svojem govoru se je spomnil naših slovenskih škofov in drugih, ki so misijonarili v Ameriki med Indijanci in med nje kot apostoli Kristusovi zanašali omiko krščanstva in vero Kristusovo. Govoril je o velikih težavah, ki so jih imeli naši prvi Slovenci pijonirji v tem novem svetu, a bili so možje in žene, ki so znali čislati najdražje slovenske svetinje: sv. vero in naš mili slovenski materni jezik! Zato so začeli ustanavljati svoje cerkve, dobili svoje duhovnike, da so jim razlagali besedo božjo v domačem slovenskem jeziku, poleg teh so gradili slovenske farne šole, da se ohrani naši mladini miloglaseči slovenski jezik. Bile so velike žrtve, a ker so imeli trdno živo vero, so vse premagali, nobena žrtev ni bila prevelika za nje. — Za svoj krasni govor je bil Rev. Father Ažbe viharno aklamiran. Nato pa je zaigrala godba pod vodstvom kapelnika Zaj-čeka "Lepa naša domovina," katero je cela dvorana stoje pela. Zdaj pa je bil pozvan k besedi vsem poznani katoliški borec Mr. Anton Grdina, gl. predsednik KSKJ., katerega je občinstvo pozdravilo z gromovitim aplavdiranjem. Mr. Grdina je kot drugi, najprvo pozdravil v lepih besedah oba prevzv. slovenska škofa in vse druge preč. gg. duhovnike iz domovine, kakor tudi vse tukajšne goste in udeležence, ki so prišli od blizu in daleč. Nato pa je posegel z vso resnobo v naše socialne razmere. Naslikal je navzočim ves položaj, v katerem se nahajamo ameriški Slovenci. Povedal je vzroke, zakaj je to in ono. Povedal je, kdo je kriv, ako je tupatam marsikateri naš rojak zašel in odpadel od vere. Tega kriv je tuji meč, ki je nekaterim posekal korenino sv. vere v srcu in sedaj ti zapeljujejo še druge. Povedal je, da je KSKJ. oz. njen odbor, takoj ko se je zaznalo, da bo v Chicagi evharistični kongres, začel misliti na sodelovanje. In ko se je na gl. odbor KSKJ. obrnil slovenski odbor evharističnega kongresa za sodelovanje, je ta storil vse, kar se je dalo. Zahvalil je članstvo zato in v njegovem imenu, to je v imenu KSKJ., pozdravil je vse navzoče. Je-dernato je spregovoril tudi o naših nasprotnikih, ki ne poznajo niti najmanjše strpnosti, kaj šele kake dostojnosti! Revčki, nevoščljivi se zvijajo v svoji škodoželjnosti kot škorpijon, če ga vržeš v mlako, ko je časopisje prineslo vest, da so detektivi stražili naše škofe, da bi jih kdo ne napadel. Kdo je to vest spravil v časopisje, niti en katoliški Slovenec ne ve. A naši nasprotniki so hitro pograbili tega komarja in iz njega hočejo napraviti slona. Hočejo lagati. Vse zgleda tako smešno, da bolj ne more za naše nasprotnike. Vidi se, da na celi črti pro-j padajo in love zadnje bilke, da bi rešili svojo zgrešeno in pro- Narod jim obrača hrbet in se vrača t k resnici, to jih pa jezi. — Za svoj navdušeni govor je žel Mr. VELIKA UDELEŽBA PRI PONTIFIKALNI MAŠI. IZID SPLOŠNIH VOLITEV V NEMČIJI. Pontifikalna maša v stadionu nekaj kar še svet ni videl.— Policisti dvigali ljudi preko ograje, da so poljubovali prstan kardinala Bonzana. —o— Chicago, III. — Naše mesto še ni videlo in zlepa ne bo, tako velikanske množice na enkrat pri sveti maši, kakor jo je v pondeljek, drugi dan evharističnega kongresa v stadiju v Grand parku. Bila je to ena največjih verskih demonstracij v Ameriki. 150,000 ljudi je bilo v stadionu, 62,000 je bilo šolskih otrok v belih oblekah. Koliko pa je bilo onih, ki niso dobili prostora, nihče ne bo vedel. Veliko je bilo tako željnih priti v bližino in poljubiti prstan zastopnika sv. Očeta, da so jih policisti dvigali preko ograje, da se jim je spolnila želja. Od daleč je bilo videti, kakor morje v lahkem vetru, glava pri glavi, vsakovrstne boje obleke — in ko je zadonelo iz 62,000 otroških grl petje "Mass of the Angels," je bila množica elektrizirana. Tudi oni, ki niso bili navzoči in imajo doma radio, so petje slišali, ki je bilo prav angeljsko. Malo je še bilo prireditev za katere ve zgodovina, ki bi se lahko primerjale s to prireditvijo. Za ta dan je bil sv. Lurd v Chicagi, le s to izjemo, da je bilo veliko veliko več ljudi, kakor pri največji slovesnosti v Lurdu. Stadijon je dolg en četrt milje in širok 400 čevljev. In ves ta prostor je zgledal kakor mravljišče. Ko je stopil kardinal Bonza-no na stopnice k altarju, so prve kaplje dežja porosile — kakor blagoslov z neba. Na to pa je takoj nastalo vreme, kakršnega smo si le mogli želeti. Godba iz semenišča St. Mary's on the Lake je bila na čelu procesije, ki je prišla v stadij predno se je začela maša. Kmalo na to pa je ljudstvo zagledalo novo procesijo, ki se je tudi pomikala v notranjost stadija, na čelu ji je bil mož, čigar prsa so bila pokrita s kolajnami ,to je bil guverner Al Smith iz New Yorka s svojim štabom. -o- STRANKE NA PORTUGALSKEM ZDRUŽENE; REVOLUCIJA KONČANA BRIAND SESTAVLJA DESETIČ KABINET. evangelij Kristusov. Tudi temu velezasluženemu Slovencu občinstvo navdušeno aplavdiralo vsaki pot, ko je govornik menil njegovo ime. Predsednik shoda je nato pozdravil še vse ostale kot vel. ' bolnega kanonika Dr. M. Opeko, veleč. g. provincijala pa-a Regalata Cebulj, O.F.M., in druge preč. gospode, ki so pri-k teli na evharistični kongres v Chicago. Rev. Plevnik je bil rno aklamiran za svoj krasni govor. Nato so nastopili zopet združeni pevski zbori ter zapeli v °cast visokemu gostu knezu in škofu ljubljanskemu pesem jj mečki hiši," iz katere je ta veliki slovenski mož prišel, da nje po volji božji za svoj tako ljubljeni slovenski rod. 0 p Zatem pa Je kil pozvan k besedi Rev. Kazimir Zakrajšek, k;' sedanji predstojnik slovenskih frančiškanov v Ameri-. — Mi-saji Kawahara, japonski farmer se je obesil od žalosti ker mu je poginil konj. Našli so visečega na drevesu, pomoč je prišla prepozno. — Madrid, Španija. — Španska vlada vztraja pri svoji zahtevi za sedež pri liginirr. svetu. Zunanji minister Yan-guas je pri neki priliki rekel, da se Španska ne udeleži seje v septembru, ako ne dobi sedeža. — Chicago, 111. — Oblasti so izpustile na svobodo ženske, članice organizacije delavk ženskih oblačil, ki so bile v ječi, ko so bile aretirane ob priliki stavke. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd. Vaša denarna: pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din --1 9.45 1,000 " ----• 18.60 < 2,500 « -1 46-25 5,000 " -1 »2.00 10.000 " -1183.00 $ \ 100 lir 200 «■ 500 « 1,000 « _9 4.40 < 4 MS -120.25 ' -439.25 \ Pri večjih svotah poseben popu«!. Poštnina j« v teh cenah 2« vračunana. * Zaradi nestalnost! cen j« nemogoča vnaprej cena določevati. Merodajn« so cefte dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila sa Izvršujejo po PoM ali pa brzojavno. 1 « IZVRŠUJEMO TUDI DENARJE POŠILJATVE IZ STAREGA ERA-JA V AMERIKO Pisma in pošiljke naslovit«! an v ZAKRAJŠEK & CESARK 455 W. 42nd ST., NEW YORK, Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-dcljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: Canal 0098. Naročnina: Za celo leto ........................................$5.00 Za pol leta .......................................... 2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto .................................... 6.00 Za pol leta ..........'................................ 3.00 The first and the oldest Slo' venian newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO, Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. •Phone: Canal 0098. Subscriptions: For one year ......................................$5.00 For half a year.................................... 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year .................................... 6.00 For half a year 3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as sccond class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Znanost in vera. Neki pariški časopis je znova spravil na površje staro vprašanje glede takozvanega nasprotstva med znanstvom in vero. Dasi je dejstvo, da so vsi trezno misleči moški in ženske edini v tem, da med tema dvema, popolnoma ločenima potoma, ki pa vendar oba vodita do resnice, ne more obstojati ni-kako nasprotje, je vendar ta časopis otvoril svoje predale javnim razpravam o tem vprašanju. Način, po katerem list pri tem postopa, je edini svoje vrste. Vprašanje je stavil članom francoske akademije znanosti, ki je ena izmed najslavnejših in najuglednejših zvez učenjakov celega sveta. In značilen je rezultat tega glasovanja. Izmed dvajset odgovorov namreč, ki so jih doslej prejeli, se vsi razen enega popolnoma strinjajo v tem, da tako nasprotje' sploh ni mogoče. In tudi tisti edini odgovor, ki se od drugih razlikuje, ne povdarja popolnoma tega nasprotja, marveč pritrjuje, da se psihologično veda in vera lahko družite, dočim obstoja praktično nasprotje, ki pa je le posledica pretirane ideje svobode misli. Mnogi izmed odgovorov so zelo podučljivi, zlasti odgovor maršala Focha, ki je eden izmed najuglednejših članov akademije, in ki pravi: "Dandanes to vprašanje sploh ne obstoja več, kajti vera je vedno bolj in bolj obkrožena od znanosti, znanost sama pa s svojimi, vedno napredujočimi odkritji ne ugotavlja ničesar, kar bi nasprotovalo verskim naukim. To sta dve sili, ki se razvijata, vsaka zase, ne da bi si pri tem medsebojno kaj nasprotovali. Najti bi se celo moral kak način združenja, da bi si drug drugemu nudila iskreno pomoč pri medsebojnih raziskavanjih." Tudi drugi veliki učenjaki izražajo skoraj enoglasno isto prepričanje, kakor člani francoske akademije. Pravi učenjak ve, da sta veda in vera, le dva pota, ki se, ločena drug od drugega, oba približujeta resnici, in med katerima ne obstoja ni-kako nasprotje, marveč soglasje. Le laži-znanstvenik, malenkostni šušmar, ki o pravem znanstvu niti pojma nima, razglaša v brezmejnem samoljubju in nevednosti svojo bogokletno zmoto, da je znanost zavrgla Boga. Stališče, ki ga zavzemajo resnični učenjaki nasproti veri, je zelo značilno označil največji učenjak modernega časa, Alojzij Pasteur, s svojimi besedami: "Čim več vem, tembolj se moja vera približuje veri bretonskih kmetov." Pismo g. Klekela prekmurskim rojakom v Ameriki. Med našimi Prekmurci v Ameriki je zavladalo veliko veselje, ko so izvedeli, da jih obišče ob priliki evharističnega kongresa v Chicagu naš voditelj g. Klekl. Iz vseh pokrajin so prihajala prisrčna vabila in po izpričevanju onih, ki so se zadnji čas vrnili domov, so se začele velike priprave za čim lepši sprejem. G. Klekl se je resno pripravljal, da obišče naše rojake v tujini, s katerimi je v neprestanem stiku potom Novin, Marijinega lista in pisem. V zadnjem momentu so se razmere izpre-menile. G. Klekl ne more iti v Ameriko. Radi tega je v zadnjih "Novinah" naslovil na "brate in sestre" v Ameriki posebno pismo, v katerem pojasni, zakaj jih ne more obiskati ter jih prosi, da mu ne vzamejo za zlo, da je v zadnjem trenutku odstopil od svojega namena. Kakor izjavlja, so se mu postavile na pot tri ovire in sicer: 1. Mati mu je zbolela, ki mu je, odkar je izgubil očeta, edini zemeljski zaklad. "Tega zaklada ne morem ostaviti in se podati na dolgo pot." — 2. Kot poslanec si šteje v dolžnost, da je doma, ko je na dnevnem redu tako važno vprašanje, kakor je izvedba agrarne reforme. "Za kruh gre, za vsakdanji kruh tisočem in desettisočem. Ko pa se ta kruh deli, je nevarnost, da pride naš narod popolnoma ob kruh, ako kupi zemljo tako, kakor se mu ponuja ali kakor se mu od strani nekaterih vsiljuje. Da te tisoče naših ljudi rešim prevare,---moram ostati doma." G. Klekl je bil povabljen v Ameriko z namenom, da obišče vse pokrajine. Za to bi potreboval mnogo časa. "A tega časa mu ne dovoljuje ne zdravje, ne služba." Upamo, da bodo naši rojaki v Ameriki zadovoljni s podanimi razlogi. Prisotnost g. Klekla je sedaj doma v resnici zelo potrebna, ker vstajajo krivi preroki, proti katerim je treba ljudstvo ščititi. jezika s primorskih sodnij nikakega komentarja. G. Facchinetti je objavil svoje poročilo o pravnem poslovanju na Primorskem v 1. 1925. Dotaknil se je seveda: tudi vprašanja slovenskega jezika na sodnijah in zapel slavo kr. ukazu, s katerim se je slovenščina izgnala iz sodnih dvoran. Ta ukrep, piše pravični sodnik, bo razbil zadnji šibki odpor, ki se še opaža v kakem kmetskem kraju, kjer je tujerodno prebivalstvo v številčni premoči. V tem pogledu ni mogoča nikaka transakcija. Italija ni federalistična država, tudi ne zmes narodov, različnih po plemenu in jezikov, ampak povsem edinstvena država. Tujerodnim manjšinam bo prosto dano, da ostanejo še nadalje na naši zemlji; velika mati jim je razprostrla svoje roke, jim priznala italijansko državljanstvo, spoštuje njihove običaje in etnične tradicije, jim nudi varstvo svojih zakonov, jim dovoljuje enakost pravic, a zahteva od njih enakost dolžnosti, spoštovanje svojih ustanov, lojalnost političnega vedenja. In proti neprevidnim agitacijam, ki jim k sreči med tujerodnim prebivalstvom tega okraja nihče ne sledi in ki so prišle le v nekaterih krajih goriškega okraja do izraza potom poskusa, da bi se spravil umetni iredentizem pod zastavo komunizma in narobe, bi se sodnijsko oblastvo ne obotavljalo seči po vseh zakonitih sredstvih, ki so v njegovi moči... Miselnost fašizma. Kake načrte ima italijanska vlada glede slovanske nar. manjšine v Italiji, je predobro znano. Fašisti so uničili pač vse iluzije v tem pogledu. Načrt je izgotovljen in raznarodovanje se vrši danes popolnoma sistematično. Apeliranje na čut pravičnosti je odveč, odveč bi bilo vsako polemiziranje, s katerim bi kdo hotel prepričati režim, da je na krivi poti. Zato se je treba omejiti le na gole konstatacije. Temu načelu dosledni nočemo dostavljati motivaciji nekdanjega državnega pravd-nika v Ti-stu g. Faechinettija za popolno odpravo slovenskega Veličasten sprejem slov. romarjev v New Yorku. Poroča: Mr. Anton Grdina. -o— ... (Konec.) Nadaljeval je z vodili in dokazi, da v spolnovanju verskih dolžnosti bo prišla sreča na vsakega, in je z besedami jasno obrazložil, koliko bogastva si vsaki katoličan vsaki dan lahko pridobi, ako svoj dan z molitvijo prične in z dobrim namenom izvršuje vsa svoja opravila, da ne pozabi na svojega Zveličar-ja in pričujočnost njegova v tabernakeljnu in njegovo zaslu-ženje, na Presv. Srce Jezusovo in Matere Božje Marije itd. — Škofova pridiga je postajala z vsako besedo ganljivejša in je segala v srca vernikom, kar je bil pisatelj priča, ko je videl, da so si brisali mnogi oči. Ko je nehal govoriti je zapel Lau-damus; vsa množica v cerkvi je zapela zahvalno pesem. Potem se je vršil blagoslov z Najsvetejšim, zatem pa se je sprevod začel pomikati zopet izpred altarja v dvorano, kjer je že čakalo nestrpno polno ljudstva, tako da je bilo težko priti do ospredja. Dvorano so ljudje zagrnili do zadnjega kotička, splezali so ob stenah na vsak prostorček, da vidijo sivolasega starčka v njegovi škofovi opravi, zunaj pa je ostalo še mnogo ljudstva, ki ni moglo več v dvorano. Med časom, ko so prihajali, je igrala domača godba. Zatem je sledila ameriška himna kot otvoritev in tako tudi slov. himna "Hej Slovenci." Zatem je prvi pozdravil domači župnik Rev. Kerubin, O.F.M., ki je namestnik Rev. Beni-gen Snoja. Nagovoril je prevzv. škofa Jegliča in škofa Gni-dovca v tako ganljivih besedah, da so vsem navzočim segale do srca, pozdravil jih je v imenu fare sv. Cirila in Metoda new-yorških in brooklynskih katoliških Slovencev in rabil pri tem najlepših in srčnih izrazov v počast visokim apostolom, kakor tudi drugim dospelim gostom. Zatem se dvigne presvitli škof Jeglič ves ginjen in se pričenja zahvaljevati in izražati svoje srčno veselje nad toliko udanostjo, radi tako velike udeležbe in radi tolike prijaznosti, katero ljudstvo izkazuje došlim gostom in romarjem. Zatem sta pristopili dve deklici in podarili šopke obema škofoma, deklamiral je pa mladi šolar v slovenščini. Potem zapoje pevsko društvo Danica "Lepa naša domovina," kar je ljudstvo burno pozdravljalo. Nato je bil pa od reditelja, najstarejšega naseljenca in predsednika pripravljalnega odbora, Mr, Tassotija, poklican Rev. Oman, duhovni vodja, da on pozdravi visoke goste, kakor v imenu svoje fare, tako tudi v imenu KSKJ. in drugih navzočih, kar je častiti gospod storil v zbranih in najbolj primernih besedah. Nato je sledilo zopet petje in zatem godba, nakar je bil pozvan k besedi Rev. John Plevnik, predsednik centralnega odbora slovenske sekcije za Evh. kongres. Gospod Plevnik je pozdravil prevzv. škofa, kakor tudi vse druge. Pozdravil jih je v imenu vseh duhovnikov, kakor tudi v imenu vseh katol. Slovencev v Ameriki ter se pohvalno izrazil nad lepim sprejemom v New Yorku in v pravem humorju, kakor samo on zna, napovedal, da je že obvestil vse v Chicagi, da naj se takoj in dobro priprayijo v Chicagi in v Jolietu, ako hočejo newyorča-ne prekositi, sicer pa je rekel, da bo njih sprejem še daleč bogatejši, večji in sijajnejši. Občinstvo je temu govorniku živahno aplavdiralo. Nato je bil poklican predsednik KSK. Jednote (pisatelj teh vrstic), da v imenu Jednote pozdravi došle, kar je storil v besedah: Da je KSK. Jednota že davno poprej sklenila s svojim odborom, da se zaveda velikega dne prihoda vladike in apostola škofa Jegliča, kakor tudi vseh, ki so z njimi prihiteli na obisk svojih rojakov in na evhar. kongres. Poudarjal je, da je to bila dolžnost Jednote, da se je njeno članstvo tega zavedalo, kar je to tudi dejansko pokazalo s prostovoljnimi darovi v ta namen. Zahvalil se je newyorškim in brooklynskim društvom, da so se odzvala tako polnoštevilno k sprejemu in storila toliko v ta namen, da se je vladike sprejelo tako sijajno; opozarjal, da naj društva kot taka vstrajajo vedno v zavesti in katoliškemu duhu, ker to je njih važna dolžnost. Nato je prečital pozdrave in častitke pewyorskih in brooklynskih društev in sicer: za društvo sv. Frančiška št. 46 Mr. Habjan, za društvo sv. Jožefa št. 57 Mr. Cešarek; za društvo sv. Petra št. 50 Mr. John Muren ; za društvo sv. Ane št. 105 Mrs. Derčar; za društvo Marije Pomagaj št. 184 Mr. Škrabec; za društvo Svetega Imena v New Yorku Mr. Vinko Končan in za društvo Svetega Imena v Brooklynu Mr. Novosel. Nato je zopet zapelo društvo Danica "Hej Slovani," pevcem se je pridružilo navdušeno tudi občinstvo. Nato je bil poklican prevzvišeni škof Dr. Janez Gnidovec iz Prizrena, kateri je ljubko izrazil svojo hvaležnost za tako slovesen sprejem, kateri je iznenadil vse, ker kaj takega niso pričakovali; pohvalil je ljudi, ki vstrajajo v tako enotno katoliškemu duhu in priporočal, da naj v nadalje gojijo med seboj ljubezen in edinost. Zato je žel prečastiti škof buren aplavz. Nenadno se je pa pojavil na odru vsem poznani in priljubljeni rojak, spoštovani Mr. Jakopič, ki je v svojem humorju spravil vse v smeh. Opozoril je občinstvo, da so srečni, da so dočakali ta redki in edini čas, da vidijo svoje priljubljene in ,častne goste med seboj, da pa to, da so prišli jih pogledati, še ne odgovarja njih dolžnosti, da je njih dolžnost, "da malo zarožljajo v žepu. Rekel je: Tam v stari domovini, odkoder prihajajo naši gostje, je toliko siromaštva, tukaj pa toliko dolarjev! Kaj če ne bi kateri, ki ni imel druge prilike da bi kaj storil v ta namen, mogoče storil sedaj. Seveda, razume se, da ni beračenja, pač pa je dobra volja iz vaših src; videli bomo, kdo se bo kaj odzval. — Besede govornika so bile burno pozdravljene in rezultat je bil sijajen. Nato so pričeli navzoči prositi, da bi se presvitli dvignil in pokazal na odru, ker ga ne morejo oni, ki so v ozadju, videti. Nato se je z veseljem odzval presvitli škof in pokazal na odru vsemu občinstvu. Komaj je izgovoril par besed, v katerih je posvaril predgovornika Jakopiča, da ni prav storil, ko je tako govoril in še dostavil: "Bog mu odpusti." Takraj je pa zagromelo po vsej dvorani z živio klici in aplavdiranjem tako, da istega ni bilo ne kraja ne konca. Ljudstvo je bilo ginjeno do solza, ker je zrlo v obraz njemu, katerega ljubi ves slovenski živelj. Veselega, smehljajočega obraza se jim je predstavil vladika v najlepši sliki svoje starostne in še tako vitke in čvrste postave. Ta prizor si bo občinstvo ohranilo v trajen spomin. Ko se j^ pomirilo razveseljeno občinstvo, je bil k besedi poklican dr. Mihael Opeka, kanonik ljubljanske škofije, kakor že omenjeno vzorne postave in veselega obraza, ki je vedno pripravljen za razveseljivi odgovor. On se je lepo zahvalil za iznenaden sprejem in povedal, kako z zanimanjem sledi o vsem, kar se mu pred očmi odpira in je to zanj knjiga, iz katere se uči in nabira z največjo pozornostjo. V družbi so bili še vsi oni drugi odlični gostje, profesorji in duhovniki, kakor tudi drugi lajiki, možje in žene, katerih imena so bila zgoraj omenjena. In ker je bilo že pozno in ker so bili vsi utrujeni od dolgega dnevnega programa, se je ob tej priliki opustilo še nadaljno klicanje ostalih gostov. Godba je zaključila s pesmijo "Naprej zastava Slave" slavnost v zadovoljstvo kipečih src. Občinstvo je naredilo po središču dvorane s težavo malo prostora, kjer se je zopet pomikal sprevod. Presvitli škof so blagoslavljali množice na obe strani, stoječi pa so jim poljubljali roke. Na drugi dan je oznanil domači župnik, da bo slovesno opravilo, škofova sv. maša, ob 6. uri z asistenco duhovnikov in nato bo sledilo več sv. maš. Pri tej priliki pa pridiguje škof Gnidovec. Četrtek se je porabil v razne potrebe; nekateri so bili silno zaposleni s pisanjem, zatopili so se v svoje drage doma in pisali so neprenehoma in neovirano; zopet drugi so šli ven, da vidijo še enkrat tiste nebotičnike, ki segajo tako visoko v zrak, in nekateri so se odpeljali v podzemeljski železnici, da vidijo, kaj ima Greater New York pod zemljo dva in tri nadstropja in tako tudi na visočini na ulični železnici. Dan je hitro minul in treba je bilo urediti vožne listke in poiskati postajo in vlak. Pripomniti moram, da je ves ta čas (sodeloval in skušal pomagati Rev. John Plevnik pri družbi in vladi, da bi spravil še ostale potnike na ameriška tla, pa stvari so bile zelo zamotane, in oblasti so bile prepričane, da je bilo več onih, kateri so dospeli z namenom, da bi ostali v Ameriki, za kar so preiskavo odložili na poznejši čas. Na drugi strani so pa skrbeli newyorški in brooklynski možje, osobito Češar-kova in Zakrajškova tvrdka, kakor tudi drugi z avtomobili, da bi pospešili častnejši sprejem in uzadovoljili goste sijajnejše. Za stroške in izdatke ti ljudje niso niti pazili. Nekateri v resnici silno žrtvujejo. Cast komur čast. Duhovščina sv. Cirila in Metoda v New Yorku je sodelovala noč in dan. Bog bodi plačnik! Ob deset minut pred dvanajsto je bil čas odhoda, v četrtek opoldan, 17. junija, za odhod z vlakom v Chicago. Kakor poprej, je bila policija na čelu vodstvu na polnih ulicah, kjer je pospeševala avtomobilski pohod. Točno ob uri je odpeljal vlak preko države New York in Pennsylvanije skozi Bethlehem proti Buffalo, kjer sva jaz in Rev. Oman izstopila ob 12. uri ponoči, da vzameva vlak za Cleveland. Chicaški vlak pa je vozil naprej z namenom, da dospejo na postajo Dearborn v Chicagi drugi dan ob 4. popoldan. Ob 12. uri ponoči jo dospel vlak v Buffalo. XXVIII. Evharistični kongres. IMENIK DRUŠTVENIH DELEGATOV. Cleveland, O. — Za dr. sv. Jožefa: A. L. Žužek, Mary Cuk; za dr. sv. Vida: Leopold Kushlan; za žensko podp. dr. sv. Ane: Mary Miklavčič, Katie Kuhelj. Hibbing, Minn. — Za dr sv. Barbare: Peter Majerle. Waukegan, 111. — Za dr. sv. Jožefa: Frank Opeka, Martin Svete, Avgust Čepon; za dr. Marije Pomagaj: John Zalar; za dr. sv. Ane: Frances I)rob-nič. Eikhart, Ind. — Za dr. sv. Vincenca: Mary Oblak, Anton in Mrs. Štrukelj, Mary Miklič. Forest City, Pa. — Za dr. sv. Jožefa: John Dečman. Sheboygan, Wis. — Za dr. sv. Cirila in Metoda: Michael Progar, Jacob Prestov. Earberton, O. — Za dr. sv. Jožefa: Anton Kranjec. Milwaukee, Wis. — Za dr. sv. Janeza Evang.: George lli-tonja, Joe Zuntar, Frank Gregorčič, Jakob Jenko, John Košek. Bradley, III. —Za dr. sv. Cecilije: Mary Stefanič, Rose Smole. Joliet, III. — Za dr. sv. Ge-novefe: John Težak, Antonija Struna, Mary Golobic; za dr. sv. Frančiška Sal.: John Gre-goric, Simou Setina, Joe Sitar. Chicago, 111. —r Za dr. sv. Ivana Krstitelja: Andrej Jelen-čič, Andrej Glavač, Štefan Foys, Štefan Kolenko, John Hrovat, Jans Hren; za dr. sv. Alojzija: Joe Fajfar, Jos. Ko-bal, Joe. Štefane, John Vukši-nič, Anton Malešič, Frank Koz-jek; za slov. pod. dr. sv. Mo-r. horja: Max Omerzel, John Gottlieb, Frank Banič, George Sagadin, Ludvik Košnik, Math Tomše, Peter Prah, Jos. Kobal; j za dvor sv. J urija 960 Reda k. iborštnarjev: Jože Zupančič, . John Kosmač, Leon Mladič, A. Šinkovec, Joe Yenskovec, Fr. Avguštin, Andrej Tomažič, Jos. Knafeljc, Štefan Majcen, i Frank Kržišnik; za dr. sv. Terezije D.S.D.: Mrs. M. Kreme-sec, Mrs. A. Žunich; za dr. sv. Štefana: John Žefran, Louis Žele/nikar, Silvester 11 raster, Frank Grill, Joseph Zupančič, Matt Tomše, John Terselich. John Jerich. Frank Banich, Max Omerzel, Anton Bogolin, Westfalske Slovence zastopa: Rev. Božidar Tensundern. Neže št. 206 KSKJ.: Ana Ben-kovich. Sheboygan, Wis. — Za dr. Kraljica Majnika št. 157 K.S. K.J.: Mary Prisland. Joliet, 111. — Za dr. sv. Jožefa št. 2 KSKJ.: Jakob Šega in Jos. Štukelj; za dr. sv. Antona Paduanskega št. 87 K.S. K.J.: Math Krall, Jožef Horvat, Leo Adamič, Rudolf Ko-leta. West Allis, Wis. — Za dr. Marije Pomoč Kristjanov štev. 165 KSKJ.: Mrs. Mary Mar- čec. IMENA DELEGATOV, KATERA SMO PREJELI PO ZADNJEM POROČILU. Joliet, III. — Za dr. Vitezov sv. Jurija št. 3 KSKJ.: Anton Nemanich, Joseph Panian. Milwaukee, Wis. — Za dr. sv. Ane st. 1715 KSKJ.: Lucija Gregorich. So. Chicago, 111. — Za dr. sv. KATASTROFA NA JAPONSKEM. Po nedavnem katastrofalnem potresu je zadela Japon-sko druga težka nesreča. Te je začel bruhati vulkan Toka-ši na otoku Hokkaido ali JeS' so. Ta vulkan je že dolga leta miroval. Te dni je začela zemlja naenkrat bobneti in iz žrela so se dvignili ogromni oblaki črnega dima. Takoj nato je začel vulkan bruhati lavo, ki Je zalila vso okolico. Po prvih vesteh so pogrešali 2000 oseb. 200 ljudi je odnesla voda, ki je pritekla iz zemlje. Zemlja Je dobila namreč na mnogih krajih v bližini vulkana široke razpoke, iz katerih je pritekla voda. Lava je zalila nad 60 hlS-V bližini je delalo 120 rudarjev, o katerih ni duha ne sluha. Morda so našli smrt Pod lavo, morda jih je pa v rudniku podsulo. Po uradnem P01'0' čilu guvernerja otoka Hokkaido je lava uničila 200 poslopU1 Doslej so potegnili izpod razvalin 80 mrtvih. Voda je Pre" plavila 1800 oralov rodovitne zemlje. V bližini vulkana je lava za" lila 2 kilometra dolgo želez®' ško progo. Voda in lava je unl' čila 10,000 oralov riževih PlaI1' tacij. Število mrtvih cenijo radno nad 100. — 2000 okoliških kmetov je pobegnilo v S° re. Vulkan je izbruhnil v p<7 nedeljek trikrat. Vlada je P0' slala v opustošene kraje 50 v0 jaških inženjerjev in 800 P° možnih delavcev. Pri tretje® izbruhu se je odtrgal del vui- • v 'n VQ" kana in zasul strugo bližnje da Ni ke tako, da je nevarnost, preplavi voda vso okolico. A izključeno, da bo vulkan nada* ljeval svoje uničujoče delo i'1 da uniči velik del otoka Hokkaido. Prebivalstvo beži v u0' popisni paniki na vse stran • Vlada je že pripravila oskad^ vojnega brodovja, ki prepejJ ^ ogroženo prebivalstvo v slu^'1 ju potrebe na kak drug otoli g Po najnovejših poročilih ^ je razlila lava iz vulkana * kaši na okolico, ki meri 8 * ' kilometrov. Tudi iz J?01"3^ grebenov Karaši in Ibo se v ^ dim. Prebivalstvo v strahu ka, kdaj se odpro na tem V gorju nova žrela. Od vseh str ni prihajajo rešilni vlaki. * ^ vršina reke v bližini vulkana je dvignila po izbruhu za ^ stopinj. Število mrtvih doslej 1000. Med drugim1 našel smrt tudi ravnatelj dotnega observatorija s 6 stenti. -o- — Springfield, 111. — Browne, mladi bančni i'ril 1( iz Lincoln, 111., je bil aret^., ker je banko, pri kateri .1*' zaposlen osleparil za •i lot",0 ve svoto, za kar je ydobil tn •- u ječo. Predsednik banke JoS.!c. Tabke, je prosil za po«"108^ nje, opirajoč se na dejstvo, ^ je imel Browne le $22.50 denske plače. r^i- — Bled, Jugoslavija- -f kaj se vrši konferenca ;vhl .[jjt-tante, ki pa ne bo dolgo tr< gtJ la, glede na izgrede, ki b ^ odigrali v Češkem parla"1 -Dr .Beneš je bil zadržan v ^ gi. Na Bledu se nahaja tu. \0ij-op:izovalec na konferenci ! ^ ski poslanik v Belgrade konferenci se bo tudi raz!' ^ ljalo o nemSko-ruski poK KATOLIČAN BREZ ŠKEGA LISTA JE NIC I Zapadna Slovanska Zveza DENVER, COLO. NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA ŠTIRI LETA: UPRAVNI ODBOR: ! Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave., Pueblo. U'olo. [ Podpredsednik: John Shutte, 4751 Baldwin Ct., Denver, Lolo. i Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. [ Blagajnik: Frank Okoren, 4759 Pearl Street, Denver, Colo, i Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: 1. nadzornik: Joe Shustar, 2131 Routt Ave., Pueblo, Colo. 2. nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo. POROTNI ODBOR: | Predsednik: Dan Radovich, Box 43, Midvale, Utah, j 1. porotnik: Joe Ponikvar, 1011 E. 64th Street, Cleveland, O. i 2. porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo. URADNO GLASILO: j "Amerilcanski Slovenec," 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glav- < i nega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Proš- J nje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške j > nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru- J | gih narodnosti, kj so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. j » Rdor želi postati član zveze, naj ,se oglasi pri tajniku najbliznjega dru- < | štva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. J i Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa < , pojasnila in potrebne listine. j ! SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! ! < GLASOVNICA (BALLOT). Anthony Jeršin □ Jos. M. Steblaj □ Matt Jamnik □ George Pavlakovich □ IZ URADA ZAČ. TAJNIKA Cenjeno članstvo:— Vsa tista društva, ki še nimajo sistematičnih tajniških knjig in si jih hočejo nabaviti, naj to blagovolijo meni naznaniti v teku enega meseca. En par tajnikov krajevnih društev me je Ze Prqsilo, da naj jim .pomagam pri nabavi knjig njih društev, da bodo knjige vrejene, da bi odgovarjale sedanjim razmeram. Jaz sem šel takoj na delo ter dobil cene takih knjig pri različnih tvrdkah. —. Iste so zelo ugodne pri večjih Naročilih. Zato se danes obračam na vsa krajevna društva, spadajoča pod okrilje Z.S.Z., da se zglasite v največjem številu v zgoraj omenjenem času za nabavo knjig, ki so pri društvih neobhodno potrebne za natančno poslovanje med dru-stvi in gl. uradom Z.S.Z. Po Preteku enega meseca bom pisal na vsako društvo posebej ter predložil natančen račun, koliko knjige stanejo. Knjige mislim dati napraviti enako velikosti, ki jih že neka- ZAP. SLOV. ZVEZE. tera večja društva imajo, z malimi popravki, tako da si tudi zadnja lahko naroče liste, ki bodo pasali v njih platnice. Upam, da se oglasite v velikem številu, kajti na ta način pomagate sami sebi, kakor tudi celokupnemu članstvu. Nadalje prosim krajevne tajnike Z.S.Z., da so- bolj natančni pri bolniških nakaznicah. Vsa vprašanja, ki so stavljena na strani, ki je samo slovensko pisana, morajo biti odgovorjena po dr. tajniku. Jaz mislim, da bi mogel vsak tajnik znati, da vprašanja niso na papirju samo zaradi lepšega. Bolniška spričevala naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Pričakujem natančno in točno poslovanje med društvi in gl. uradom Z.S.Z. Za vsa pojasnila pa vam stojim na razpolago, ista vam bom podajal točno in z veseljem. Z bratskim pozdravom ostajam za natančnost, točnost in agilnost Z.S.Z. Anthony Jeršin, zač. gl. ta j. DOPISI. UR^DA DR. SV. MARTI- dobijo glasilo, naj naredijo pri NA ŠT. 1 Z.S.Z. imenu znamenje X. Razume se, Denver, Colo. . da se križ, oziroma znamenje Vsem članom imenovanega napravi le pri onem imenu, za {'ruštva naznanjam, da je se- katerega hočete voliti. Ko ste ^aj volitev za glavnega tajni- to storili, izrežite glasovnico in ka, kakor je to že bil poročal jo pošljite na predsednika nad-Slavni predsednik Anton Ko- zoi*nega odbora Johna Jeleni-chevar. Glede na to Vas opo- ča, 4595 Sherman St., Denver, arjam, zlasti one, ki so izven Colo. Ne pošiljajte glasovnic s^Vf^ja na potni listi, da 'ko na mene, ampak le na zgoraj imenovanega. Vse drugo pa, kakor denar za dr. asesmente ali prošnje za podpore pa na moj naslov, ki je: Geo. Pavlakovich, 4717 Grant St. Toraj prosim vse rojake ali člane našega društva, da dobite volilne liste pri predsedniku nadzornega odbora in da pridete v njegovo trgovino, da glasujete. — Cas imate do 13. julija zvečer. Z bratskim pozdravom ostajam Geo. Pavlakovich, tajnik --o- ROMARJI IZ ELY, MINN., POZDRAVLJAJO SVOJCE IZ CHICAGO. . . Chicago, 111. Sprejmite prisrčne pozdrave iz Chicago naši Elyčani, ki niste bili tako srečni, da bi videli, kar so videle naše oči in slišali, kar so slišala naša ušesa. Med srečne se štejemo sledeči: Mr. in Mrs. John Otrin, Mrs. Anna Kočevar, Miss Albina Kočevar, Mrs. Joseph Pluth, Mrs. Joseph Spreitzer in nje najmlajši sin, komaj star osem mesecev. Vse podrobnosti o evhar. kongresu in kaj smo doživeli v Chicago med našimi dobrimi slovenskimi rojaki, bomo poročali pozneje. John Otrin, zastopnik. -o- IZ URADA PREDSEDNICE DR. KRALJICE SV. ROŽNEGA VENCA ŠT. 7 Z.S.Z. Denver, Colo. Cenjene članice:— Vam se uradno naznanja, da pri zadnji redni seji, ki se je vršila v nedeljo dne 6. junija, se je sklenilo, da zaradi preslabega obiskovanja društvenih sej v poletnem času ob nedeljah bomo prihodnje seje v mesecih julij, avgust in september vzdrževale svoje redne seje vsaki prvi četrtek v mesecu namesto ob nedeljah; seje se prično točno ob pol osmi uri zvečer. Upam, da premenjava sej v omenjenem času bo obrodila veliko sadu ter da se bodo članice udeležile društvenih sej v polnem številu, kajti le pri lepi udeležbi društvenih sej nam je mogoče, da kaj napravimo v korist društva in Zveze. Nadalje vas prosim, da bolj redno in večkrat obiskujemo svoje sestre, ki so žalibog tako nesrečne, da se morajo nahajati na bolniških listih. Sestre, ki ste imenovane v odbor za obiskovanje bolnikov, pojdite in storite svojo dolžnost; mislimo si pri tem, kako srečni smo mi, ki smo zdravi! Nihče ne ve ne ure ne dneva, kdaj se nam lahko kaj sličnega pripeti. — Zato vas še enkrat prosim v imenu celega društva, da se izkažemo. Omeniti moram tudi, da splošna volitev za gl. tajnika je in bo v veljavi do 13. julija. — Upam, da boste vse članice, katere še niste volile, to storile ne kasneje kot do 13. julija. Volite lahko pri prihodnji seji, ki se bo vršila v četrtek dne 1. julija ob pol 8. uri zvečer. — Onim, ki se je pa nemogoče udeležiti omenjene seje, pa lahko volijo pri sestri tajnici. Vas opominjam, da volite nepristransko. Ne ozirajte se na prijateljstvo, ampak volite moža, ki je zmožen za ta veleva- žen urad ZSZ. Pričakujem velike udeležbe na prihodnji seji ter vas sester-sko pozdravljam Mary Grum, predsednica -o- V NEDELJO VSI V LEMONT. Za lepimi dnevi evharističnega shoda ko smo se zbirali o-krog našega Evharističnega Kralja in mu obnavljali svojo prisego zvestobe in vernosti, imeli bomo še en lep dan naše nebeške Kraljice Matere. V nedeljo, 27. junija zbrali se bodo tisoči slovenskega vernega ljudstva skupaj z našimi slovenskimi škofi v Lemontu, pri ameriški "Mariji Pomagaj" in prevzv. g. škof Jeglič bo pripel dragoceno krono na glavo Marijino in jo znova izvolil za kraljico slovenskega naroda. To bo zopet lep dan v zgodovini ameriških Slovencev. Bratje in sestre, pridite vsi, ki le malo morete ta dan k nam. Pridimo vsi! Mislimo, da ne moremo lepše končati evha-ristično slavje kot z Marijinim slavjem. Ob 11. uri (novi čas) bo procesija na hrib. Tu bo poniifi-kalna sv. maša, katero bo imel prevzv. g. škof Jeglič, slavnostna pridiga in kronanje Marijino. Popoldne se slavnost začne ob 2. uri. Slov. Frančiškani. ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE. Ing. Janko Hainrichar, o katerem se je poročalo, da se je ponesrečil v riži nad Kokro, je umrl. Pokopan je bil v divni vasici, ki jo je tako ljubil naš Krek, v Selcih nad Škofjo Loko. Redukcija privatnih uradnikov. Osiješka tvrdka MacDa-niel, elektrotehnično podjetje, je odpustila naenkrat 17 svojih uradnikov. Romunski novinarji v Jugoslaviji. Avgusta meseca poseti našo državo večje število romunskih novinarjev. Svoj prihod so prijavili tudi mestu Splitu. Brezje-Leše. Bin kostni četrtek so izročili na brežkem pokopališču materi zemlji truplo nepozabnega in nenadomestljivega g. R. Kleifidiensta, posestnika, obč. svetovalca, načelnika Kmetske zadruge v Radovljici. Velikanski pogreb, kakršnega Brezje še menda nikoli niso videle, je pričal, kako priljubljen je bil ranjki daleč naokoli, kar je poudarjal ob odprtem grobu pokopovalec le-šanski g. župnik Ahačič. Zapuže pri Begunjah. Pred nekaj tedni je prišel semkaj na oddih g. Ivan Avsenik, ravnatelj čekovnega urada, v svoj rojstni kraj. O božiču je prestal nevarno operacijo na želodcu. Upal je, da se bo okre- pil v svežem gorenjskem zraku, pa mu je smrt pretrgala nit življenja 28. maja. Ni dolgo tega, odkar mu je umrla soproga. Št. Jurij ob Pesnici. Tukaj je bila huda toča, ki je vse pobelila. Škoda je precejšna. Zlata poroka. V Radovljici sta praznovala g. Jožef Tepi-na, postajenačelnik v pokoju, in gospa Ivana, roj. Ambrož, svoj 501etni poročni jubilej v ožjem krogu svoje družine pri še primerno trdnem zdravju in moči. Smrtna kosa. Na Rečici ob Savinji je zatisnil za vedno oči g. Franc Petrin, veleposestnik in lesni trgovec na Podbrežju. Nič slabega čuteč se je zdrav podal k počitku, a žal k večnemu počitku. Zadela ga je kap. ROJAKOM V WEST ALLIS naznanjam, da imam v zalogi raznp mojitvenike in knjige iz knjigarne Amer. Slovenca. Vabim Vas, da me obiščete in si sami izberete, kar Vas bo zanimalo. John Kovačič, 2025 Sheridan Avenue, West AI!is, Wis. POSLOPJE s stanovanji 2-4 in 1-6, prazna lota tudi garaža. 1748 Wellington Ave._ 724-sdos FARME NA PRODAJ 20 AKR. Holton, Muskegon okraj, C. Riscli, 654 Briar Place, Chicago. 722-sdos LAKE FARM 80 ak. ob drž. cesti. 60 milj do Detroit, v jezeru dober ribji lov, vse snažno, na zapadni strani, Manning. 40. E. Newall, St. Flint, Mich. FARME V C.ERNON OKRAJU MISSOURI, 100 ak. hiša 4 sobe, hlev, kokošnjak, veliko drevja, ki plača farmo. Štiri milje do trga, cena $3500, le nekoliko takoj .ostalo na dolga odplačila. — 80 ak., dobra hiša, gospodarska poslopja, sušilnica, drevje, cerkev in šola blizu. — $4000, pogoji lahki. Druge prilike od 10 ak. -dalje. Abstrakte in drugo preskrbimo mi.__713-p do p NOVA DVONADSTR. hiša, lesena, zid. podlaga, 5 sob, moderno. 4318 X. Austin Ave. 1st._737-t,sr,č POHIŠTVA za 30 sob, nizka cena; takoj mora prodati. 121 E. Grand Ave. 694-č do č PRODA 2-6 sob, hot water ht., kopel, garaža. Henry Kraus, 1827 So. 60th St., Cicero 3655-M. 736-t do t UGODNA PRILIKA. DELICATESSEN, candy, cigl^nw-derno opremljeno, nobene konkurence. 7208 S. Halsted St. i 7Q1-* d.- č MALI OGLASI. HIŠE IN LOTE. ZIDANA HIŠA 2 nadstr. po 7 sob, blizu kare ,hot water ht. 1859*So. Hamlin Ave. Craw. 5280. 711-pdop S. O. S. Takoj mora prodati ali zgubi vse. $4000 denarja v posestvu. Največja' ponudba se sprejme; 160 ak. Starke' Co., Ind. $2000 ima na zemlji 130 ak.t Adams Co., Wis. $2000 na 146 ak. pri! Dunne Co., Wis. Thomos 113 N. Oak' Park Ave., Oak- Park, 111. Ph. Euclid ^ -SO__716-s.t.sr ROOMING HOUSE, vedno polno, IS sob, rent samo $90.00 na 1317 Washington Blvd.__721-sdos PRODA ALI ZAMENJA 160 ak. v K. Dakota, dobro poslopje, v lepciu mestu, vknjiženo $2500, zamenja za poslopje v Chicago, 63d St. C. Swan-son, 1716 W. 61st St. Rep. 7575. ___73!-t.sr.č ICE CREAM PARLOR, cigar store, 1401 W. 51 st St., vogal Blvd. 9699. ______734-t,sr,č RESTAURANT, Cafe, Lunch Room, na vogalu Broadway St., St. Louis, Mo., dobra kupčija. Za 4 sobe pfihi-štva, nizka cena, rent $1500. 1344 Broadway, St. Louis, Mo. 727-t do t GARAŽA kjer lahko shranite avtomobile, katere tudi popravljava in čistiva. Delo prvovrstno — postrežba točna — cena nizka. Posebno se priporočava obiskovalcem evharističnega kongresa. Pelji se po 22. place zapadno do garaže na 2226-30 So. Leavitt ceste. LEO. F. BASKOVITZ in A. F. BOGOLIN JR., lastnika. s,t,sr,č NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prežalostno vest, da nam je dne 5 .junija za vedno v Gospodu zaspala v 9. letu svoje starosti preljubljena hčerka Mary Grebene Pogreb pokojnice se je vršil dne 8. junija ob veliki udeležbi sorodnikov in prijateljev, kakor tudi šolske mladine. Na tem mestu se vsem tem najprisrčneje zahvaljujem za njihovo prisotnost. Najlepše se pa zahvaljujemo prečastitemu gospodu župniku Rev. Zupanu in prečastitim šolskim sestram za njihov trud pri šolski mladini tekom pogreba. Prelepa hvala tudi vsem ostalim, ki ste pomagali nam tekom njene bolezni. Hvala tudi vsem darovalcem krasnih cvetlic, posebno pa Mr. in Mrs. Fr. Strginar, Mr. in Mrs. James Pugel, Mr. in Mrs. Joseph Trontel, Stanko & Sajbelj, Misses Agnes in Elizabeth Stanko, Mr. in Mrs. Louis Oražem, Mr. in Mrs. Joseph Egan, Mrs. Amalia Kočevar, Miss Rose Pugel, Mr. in Mrs. Anton Vodišek, Mrs. Wm. Walsh, John Pechali, Harve Berquest in Frank Kočevar. Še enkrat prisrčna hvala vsem skupaj, tebi pa, draga hčerka, sveti naj ti večna luč, v miru počivaj in moli pri Bogu za nas. Žalujoči ostali: FRANK GREBENC, oče; FRANČIŠKA GREBENC, mati; FRANK JR., FRANCES in JOSEPH, brata in sestra. V Pueblo, Colo., 10. junija 1926. i Da našim slovenskim udeležencem H i i 128. evharističnega kongresa | g ne bo treba iskati spominkov te slavnosti po mestu in se S mogoče izpostavljati nevarnosti, da jih kdo opehari ali § | celo okrade, smo za to priliko nabavili posebno veliko za- gj | logo vsakovrstnih praktičnih devoeionalij, ki so naj pri- § I mernejši in trajni spominki na to veliko in velepomembno g | slavnost. Poleg popolne izbire rožnih vencev, molitveni- | | kov, križev, kipov, itd. imamo še posebne suvenirje za to | g slavnosti, katere je bilo mogoče dobiti: PERL ROŽNE VENCE s posebno malo ev-haristično svetinjico na zlati ali srebrni verižici ...................................................... 75c GUMBE ZA MOŠKE ................................ 25c MALA SVILENA BANDERCA ....................25c MALE SVILENE ZASTAVICE.................... 50c ZASTAVICE ZA PARADO, 12 in. x 18...... 20c ZASTAVICE ZA PARADO, 8 in. x 12...... 10c RAZGLEDNICE EVHAR. KONGRESA .... 5c SLOVENSKE ZASTAVICE.......................... 25c =5 Vse goste, kakor tudi ostale Slovence in Slovenke | uljudno zabimo, da si ogledajo našo zalogo in preskrbe f spominke. Od 16. junija naprej bomo imeli prostor odprt | tudi zvečer. Vsem skupaj : % Dobrodošli! t * [f VJ/MJSaS | AMERIKANSKI SLOVENEC | 1949 WEST 22nd STREET CHICAGO, ILL. illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Rev- John Miklavčič: SPOMINI Potem ministrant je, 2 lemenatarja v ko-retljih, (i levitov in pod krasnim nebom pa župnik s presv. Rešnjim Telesom. Mesto pa je bilo vse razsvetljeno in na krajih pa so žgali bengaličen ogenj, Vl'U>s je jJU pritrkavalo v zvoniku. Prišedši ^•iz.Hj v cerkev, je bila zahvalna pesem, ato so blagoslovili jedila, meso in dr., so prinesli ljudje v cerkev. Koncem šolskega leta sem sklenil, da Se bom udeležil romanja v Lurd. Šli so namreč-tisto leto Dunajčani v Lurd. Priglasil sem se tudi jaz, dasi nisem vedel, kJe bom dobil denar. ^ez par tednov so mi pisali z Dunaja, J;'1, korani poslati 50 goldinarjev za aro. naj dobim ta denar? Zaupajoč na °aJ° pomoč šel sem k maši. Po povzdigo- vanju mi pride na misel, da naj grem k onim, ki so ravno poprej prodali veliko posestvo v Zmincu (vas blizu mesta). Po maši se takoj podam v ono hišo. Bila sta brat in sestra. Brat je bil slep. Razložim jima moj načrt in na rahlo tudi omenim prošnjo. Koj nato se brat oglasi in pravi sestri: "Mina, boš dala 50 goldinarjev." i Jaz sem bil zelo vesel, ker moja prošnja je imela vspeh. Ko so Ločani zvedeli,za mojo namero, so mi začeli prinašati denar in še celo nune so mi dale 20 goldinarjev in 40 pa za dar Materi Božji. Vsega skupaj sem dobil 200 goldinarjev. Odpotoval sem 10 dni poprej, predno so šli romarji z Dunaja. Rad bi bil ogledal Tirole. Tirole so zares romantična dežela. Menjavajo su visoke gorske skupine in ozke planinske ravnine. Med potjo sem se ustavil v Beljaku in sel v frančiškanski samostan. En jako prija- zen, mlad pater mi je razkazal samostan in cerkev, potem me je povabil v obednico, kjer sem dobil okrepčila. Iz Beljaka sem se odpeljal v Innsbruck. Za par dni sem sem se nastanil pri jezuitih, ki imajo velik kolegij in višjo šolo za duhovnike, ki bi radi postali doktorji sv. pisma. Vsak dan je nekaj dijakov napravilo z menoj in P. Elijo Gavričem izlet na bližnje gorske velikane. Seveda na vrhove se nismo povspeli, prišli smo le do planšarjev. Plan-šarji so pravzaprav pastirji, ki čuvajo poleti živino, ko se pase po planinah od maja do septembra. Planšarji so nam dali dobrega mleka in sira. V Innsbrueku sem videl zvečer 17. avgusta, kako so Tirolci praznovali rojstni dan cesarja Franca Jožefa. Po mestu bilo je nebroj luči, po hribih in gorah pa nešte-viini kresovi. Na enem hribu so bile iz kresov napravljene črke F. J. I. Od Inšbruka sem odpbtoval v Meran in Bozen. V Meranu sem dobil dva Ločana. Delala sta različno hišno opravo. O kako sta se me razveselila! Čudila sta se, da jaz hodim po Meranu. Povedal sem jima, kam grem. Meran in okolica je nekaj krasnega. Sami vinogradi in skrbno obdelani vrtovi, v katerih je raslo južno sadje. Ponekod sem videl vrtove, kjer so bila jabolka in hruške zavite v tenak papir. Od Merana sem jo mahnil v Bozen. Tam imajo očetje presv. Rešnjega Telesa prelepo cerkev, kjer je presv. Rešnje Telo noč in dan izpostavljeno. Na vrhu glavnega oltarja je izpostavljena velika monštranca, katere nikdar ne premaknejo, le sv. hostijo preminjajo. Iz Bozna sem se odpeljal v Franzensfe-ste, kjer sem počakal dunajskega romarskega vlaka. Kolikor sem s Tii'olci občeval, sem spoznal, da je to ljudstvo dobro, verno in pri- jazno. Vlak je pripeljal ponoči v Franzensfeste. Odtod je drdral po dolini reke Adiže in prva postaja, kjer smo ostali, je bila Ala. Romarji smo stopili z vlaka in smo dali pregledati našo prtljago, zakaj z mestom Ala je bil konec avstrijskega cesarstva in na drugi strani mesta je bila že Italija. Od Ale smo se vozili mimo Verone in smo obstali šele v Padovi. Šli smo na grob velikega čudodelnika sv. Antona. Naj vam omenim nekaj značilnega. Ko grem na oni kraj, kjer ,je umrl sv. Arfton, se mi kar pridruži mlada ženska, črno napravljena. Nagovori me v nemškem jeziku. Pripoveduje mi, da je pri neki gosposki družini za hišno učiteljico, da pa ravno v trenutku potrebuje 50 lir in me prosi, da bi jih jaz posodil. Jaz nisem šel na limance tej sleparici in čim bolj sem se je otepal, tem bolj je bila nadležna. IZD A J A VEC Zgodovinska povest iz turških časov. 11- — — - ■ - - - — — trni ....... * SPISAL F. V. SLEMENIK Vitega žene k stricu Gregorju. Vzame s seboj, kakor se je bil namenil, .vina, mesa in kruha za ujetnika. "Prišel sem, da se od vas poslovim," pričenja vitez, ko stopi v temen, vlažen prostor Gregorjeve ječe. "Menim, da ne bode odveč, ako vam razložim, .zakaj ste tu. Glejte, to je sad, ker ste mi bili Lavro tako osorno odrekli. Morebiti se še spominjate, da sem se takrat zaobljubil maščevati. Zdaj se maščujem. V nekaterih dneh pride na vrsto tudi Lavra, vaša nečakinja. Morebiti vas zanima izvedeti, kaka je moja osveta. Tega še ne veste, da Vita več ni, da ga ne bode več nazaj na Visoko. Za to sem skrbel jaz. Lavri to v kratkem povem, in obenem tudi novico, da Visoko ni njena last, ampak moja, vsled dolžnega pisma; priča pa vaš in Herbartov podpis resnico Vitovega dolga. Herbart je pri Budačkih storil smrt, pred Vitovo vrnitvijo na dom sem zavarovan, le vas je še bilo treba odstraniti, da se tako znosim nad vsemi. Zakaj me je zaničeval svet? Vitez Vovk se je strašno maščeval pri Budačkih. Da, jaz sem kazal Turkom pot, jaz sem povzročil, da se je pokončala slovenska vojska in so ž njo storili konec moji nasprotniki!" "Izdajavec!" vzklikne stric Gregor v svoji bridkosti. "Kakor me izvolite imenovati! Naznanjam vam še, da iz tega prostora ne pridete več, in da je najbolje, ako hitro zatisnete za vselej oči, ker mi ne bo več mogoče donašati hrane. Lavra mora postati moja žena, ali pa jo* preženem iz Visokega, kakor sem pregnal svakinjo Marijo iz Dvora. To vam še lahko povem, da sem jaz prestregel StanisLavovo oporoko ter jo uničil .dalje, da sem jaz dal Milana odstraniti. Vidite torej, da sem se znosil tudi nad bratom! Vi se čudite vsemu temu, in ako bi svet to vedel, čudil bi se z vami. Jaz pa se radujem, ker osveta je sladka! Zdaj veste vse, in meni je čas, da se poslovim. Imejte se dobro, stric Gregor! V miru in pokoju počivajte!" Ko se povrne v svojo sobo, še najde Luko smrčati pod mizo. Strese ga, v drugi roki polno kupico držeč. Še tisti dan sta zapustila Zavrh ter na čilih konjičih zdirjala izpred začrnelega gradu, venomer se glasno smeječa. "Poglejva v Dvor in obiščiva Visoko!" ŽALOSTNE URE. > Povejte mi, ptičice, J kje radost stanuje, nihče ne žaluje? — Veselja je dosti, pa več še bridkosti, —. je smeh, pa je jok! ^ J. Hašnik Sedemnajsto leto že teče, kar Marija žaluje za Stanislavom in po izginolem Milanu. Pravijo ,da čas celi srčne rane, a zaceli jih nikdar. Kakor potnika v temni noči osrčuje in z upom navdaja daljna luč, enako je po-lajševala Marijino tugo vedno vračajoča se ji misel, da še kdaj pride čas, ko bode objela svojega sina, ko se ga bode zopet srčno ra-dovala. Kakšen že neki mora biti moj Milan? Tako se vprašuje Marija leto in dan. In ljubezen, ki jo ima v srcu do izginolega sina, obrača na Anko, živo podobo svoje prijateljice Lavre. «• V dolino pod Visokem se izprehaja ž njo. Kolikokrat je že pravila mladi deklici, kdaj in kako ji je izginil ljubljenec, ki bi ji bil imel biti tolažba po Stanislavovi smrti; kolikokrat ga je opisovala, kakšen je bil, ko se je podajal k dedu! Dasitudi bi ga Anka mogla po tem popisovanju na prvi pogled spoznati, ako bi stopil pred njo, vendar še vedno povprašuje to in ono, in mati tudi rada govori o dragem Milanu. "Ako vi, mila mi, še vedno in že tako dolgo pričakujete Milana, recite, da bodem tudi jaz še videla svojega dobrega očeta! Saj ni res, da bi ga mogla izgubiti in za vselej!" To se dozdeva nemogoče žalujoči Anki. "Upajva v Boga, Anica, moliva za oba, da ju kmalu zopet vidiva. Kaj se pa v vasi tako zbirajo ljudje? Kaj se stavijo okoli voza?" Stopita bližje. Milosrčni ljudje so nevarno ranjenega Jožeta pripeljali v domačo vas, in zdaj pripovedujejo, kako so ga našli. Jože se še nič ni bil zavedel, in mnogi trdijo, da se tudi nikdar več ne bo. O stricu Gregorju pa ni bilo ne sluha ne duha. Stric Gregor je izginil ! 'Ta novica je potrto Lavro hudo zadela, vendar Marijine nežno tolažilne besede so pripomogle, da je žalost ni premagala; saj je bilo treba skrbeti tudi za Anko, ki je vedno obračala velike solzne oči na belo cesto, po kateri je videla hiteti bojnike v boj in med njimi dragega očeta. Kaj, da ga še ni nazaj ? Dan mine za dnevom', a nobeden ne prinese tolažilne vesti. Z vsakim dnevom se množi skrb in žalovanje na Visokem, in vsaka vzhajajoča zarja zagleda marsikatero oko, v solzi plavajoče, kakor oko Vitove Lavre. V rokah drži list, Vitov list, ki ji ga je bil poslal pred svojim odhodom iz Ljubljane. Kake vesele besede ji piše ljubi mož, kako je v tem pismu poln zaupanja, da zmaga ne more izostati! Kolikokrat je v zadnjih dneh že imela to pismo v rokah! Vedno ga je zopet jemala v roke ter ga prebirala, kakor da bi iž črk mogla izvedeti, pride li Vit, ali ne. Napove se Lavri, da želi tuj gospod ž njo govoriti .— Bo li tujec poročil veselih novic ? Ko se prikaže pri vratih, Lavra na prvi pogled spozna to bledo lice; zakaj še vedno seva iz tega očesa oni grozni plamen, kakor nekdaj pred mnogimi leti. Groza jo spreleti, ko vidi pred seboj moža, katerega ni mogla pozabiti, katerega se je vedno bala na tihem. "Vsi svetniki! Vitez Vovk! Je li mogoče?" 1 i 1 i i Za prenovljenje duha.. V tem velepomembnem času, ko se celi svet zbira okrog svojega Evharističnega Kralja, ko se nam misli nehote zresnijo, ko začasno pozabljamo po-svetnost in se duh^dviga kvišku za višjimi cilji, sedaj čutimo potrebo spodbudnega berila, dobrih knjig, ki nas povedejo globoko v duhovno življenje ter nam prenove duha ga utrdijo za vse, kar je dobro in plemenito. Knjigama "Amer. Slovenec" \ nudi za to priliko sledeče knjige: * Na noge v sveti boj................$0.35 Prilike .............................35 Spolnuj zapovedi, 2 knjigi.. 1.00 . Več luči 2. zvezka.............20 fl* Koledar Moh. dr..................20 Skupaj .......................... $2.10 VSE TE KNJIGE NAROČENE SKUPAJ, DOBITE ZA .................................................. z Molitvenikom za amer. Slovence (cena $1)....$1.50 Knjigarna Amerikanski Slovenec CHICAGO, ILL. S i s LOP STRITAR se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljani na dona. Prevažam pohi-štve ob času seliter in vse kar spada v to strok«. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221. 1849 W. 22nd STREET Sirite in agitirajte vsepovsod za Amer. Slovenca! NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim naročnikom (cam), prijateljem in dobrotnikom "Amer. Slovenca" in "Ave Maria" v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš glavni potovalni zastopnik Mr. Frank Kurnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase, prodajati knjige in sprejemati naročila za vse, kar je v zvezi z našim podjetjem. Vsem ga prav toplo priporočamo, da mu grejo na roko in pomagajo širiti katoliške liste Amer. Slovenec in Ave Maria. V časih kot živimo, je katoliški tisk za katoličane najmodernejše orožje. Zato tudi oni, ki se trudijo z razširjevanjem katoliškega časopisja, zaslužijo vsestransko pomoč. Uprava "Am. Slovenca." f *l'C3JCIftflTVIIiC3llllf 11I11UC3I1111IIEVI lliEEIIIC3IllfllllllflC3]llf IIIflllIC31]lll[[lfIllE7llllllil IIIIC31ItlllltCIEIC3IET'fllllllEI£7 Pozor krojači in šivilje v Ameriki INTERNATIONAL CUTTING ACADEMY LONDON, PARIZ, LJUBLJANA. Korespondenčni tečaji v slovenskem jeziku za Ameriko. Vsak krojač ali šivilja se more potom tečaja s pošto naučiti najmodernejši amerikanski, angleški ali francoski kroj po preizkušenem sistemu po merah in modelih, s slovenskim podukom in s sloven- § 3 skimi knjigami. Modni žurnali s priloženim slovenskim podu- = i kom. Informacije in vpise. — INTERNATIONAL CUTTING ACADEMY, London, Pariz, Ljubljana, od ministra za trg. in obrt konc. krojne šole. | F. POTOČNIK diplomiran v Angliji, izprašan profesor kroja 1 STARI TRG 19-1, LJUBLJANA, JUGOSLAVIA | 5 = «£>carfi[iiiiTTiiraiiiiiiiitt]ic3]iiiiiiiiiiTE3iiiii[iiiiiiE3iiiiii!TiiiicaiiiiiriTitiicaiiiiiiiiiiiiE3tiiiiiiiiiiiC3iiiiiiiiiiTii:3iEiiiiiiTiiiEaiiiiiiiiiiiicaiiiiiiimiic^> ..............................................................»■>................... .........................................'P1!/* ^PISANO POUEj I M T-___1_ J. M. Trunk. ROJAKI V SO. CHICAGO ALI ŠE NE VESTE DA IMA JOS. GORNIK na 9476 — Ewing avenue ▼ zalogi vedno najboljše grocerijsko blago, vsakovrstna meso, sveže in prekajeno. Parutnino in vse kar slovenska gospodinja potrebuje? mutuant Vsem se priporoča v poset! n Naznanilo Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem kupil mesnico in grocerijo od znanega rojaka Mr. Tičarja, katera trgovina je bila vedno na1 dobrem glasu. Tudi jaz se bom potrudil, da bom svojim odjemalcem postregel kar najbolje mogoče z vsakovrstnim okusnim blagom in vedno svežim mesom. Rojaki prepričajte se — obiščite me. Se toplo priporoča GEORGE LISJAK, lastnik 110 —57th STREET, PITTSBURGH, PA. N.Y. Dental Parlors DENTISTS 1958 West 22nd St., Chicago, 111. Vogal Robey in 22. cesta. DOBRO ZDRAVJE je odvisno od dobrih zob. Ne glede na to, koliko časa že niste imeli opravka pri dentistu, vedno je še čas, da pustite zobe pregledati in spraviti v red. Naše delo je garantirano in najbolje, bodisi plombiranja, krone, plošče in sploh umetno čeljustje. Naše cene so najnižje — pridite in prepričajte se! sr Anton Wencel Naslednik Frank Grilla 1818 West 22nd Street, Chicago, III. Razvaža mleko na dom točno vsaki dan. Edina slov, mlekarna. Rojaki, podpirajte jo! sr Telefon Canal 0537 MRS NICHOLAS GOETTERT POGREBNI ZAVOD Chapel 2046 W. 23rd Street Chicago, Illinois Se priporoča Slovencem v naklonjenosti. Slovenskemu občinstvu obenem naznanjam, da nisem več t zvezi ▼ mojom poklicu z MR. AND. GLAVACHEM. Kadarkoli rabite po-grebnika pokličite direktno mojo telefon številko ki je označena ▼ tem oglasu. ,,, ** g GOSPODINJE SfJOLIETU so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše MESO IN GROCERIJO V zalogi imam vedno vsake vrste sveže ali suho prekajeno meso ter vse predmete, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt. .P JOHN N. PASDERTZ Morda pride, morda ne. Ako pride, namreč moja malenkost, v Chicago, potem, pravi g. Molek, bodo v Chicagu poleg umetnikov in lopovov tudi veleumi, ako pa ne pride, in to se utegne dogoditi, potem bo ostalo pri starem: umetniki, lopovi in g. Molek. Krive poti. Kar je počel pisatelj Sinclair Lewis v Kansas City, Mo., ko je "dal" Bogu deset minut časa, da ga ubije, je otročarija in tudi zlobnost. Morda brez zlob-nosti je pa enaka otročarija to, kar je 1. rožnika počel neki Vernon Ewing v Tamarack, Minn., ko je namreč zbral nekaj "vernikov" v enourni tihi molitvi in pričakoval kako znamenje od Boga, da so na pravi poti "in their search for light." Luči in razsvetlenja smo vsi potrebni, pred vsem taki sicer do-bromisleči ljudje, a način je kriv, ker Bog gre svojo naravno pot in mu človek ne sme pripisovati pota, kakršnega on (človek) hoče. Tudi v tem je skušanje Boga, o kakršnem govori Spasitelj. Čudeži so, a ne morejo biti človeku na poljubno razpolago. Judje so videli čudeže, pa so zahtevali vedno nove, in ko je Lazar vstal iz groba, so ga iskali, da bi ga umorili. Volja odločuje, kamor se vsak človek nagne. * * * Se o strpnosti. Strpnost je čednost in pri najboljši volji človek pogosto-ma ne zadene prave poti. Nekaj sem bleknil o strpnosti, pa pravi žarkometar: "Kako je s strpnostjo pri njih? (Na naši katoliški strani.) Tako: Ako imaš drugačno prepričanje kot klerikalni zagrizenci, si moraš natakniti nagobčnik, potem si strpen. In oni so strpni." Pripo-znam, da morda jaz ali "naši" včasih ne zadenemo prave poti, a z mirno vestjo lahko trdim, da vzrok navidezne ali tudi morda resnične nestrpnosti ne bo na naši strani. G. Molek naj blagovoli malo pogledati, kako vsaj boljši amerikanski časopisi pišejo in poročajo in razpravljajo o perečih vprašanjih, in kako piše in razpravlja ravno on. Potrebna in povsem o-pravičena obramba lastnega prepričanja se smatra za "napad" (kolikokrat je bilo čitati: Trunk "napada" McCaba! — a resnični napadalec na prepričanje drugih naj bi imel prosto pot? Obramba ni nestrpnost. * * * Tega ni, najmanj pri klerikalcih. Menda po Cankarju govori žarkometar o "posmrtnih spre-obračanjih." Subjektivno se po smrti nihče ne more spreobrniti, in ga niti kdo drugi ne more. Tik pred smrtjo pa sta se menda Prešeren in Cankar res — spreobrnila. V prenesenem pomenu bi se moglo nekako govoriti tudi o "spreobrne-nju po smrti po klerikalcih," ker klerikalci so pač taki ljudje, da nikogar ne brcnejo, ako se res spreobrne v pravem času, in če bi se tudi ne spreobrnil, pripoznajo vse, kar je bilo na komu dobrega. V tem slučaju sta imela prav oba, Pre-šern in Cankar, mnogo dobrega. Kak osoren bogotajec in oduren liberalec ne more trditi o Prešernu, da je bil njegov, in noben socialist ne more reči, da je bil Cankar čistokrven socialist. Veda in vera- Gotovo je veda v modernem ; času na podlagi novodobnih I pripomočkov in sredstev zelo s napredovala, in bo še napredo-ivala. Niti zdaj, niti v prihod-: nosti pa ne bo prišla nikoli na-I vskriž s tem, kar vemo iz ver-i skega stališča o raznih perečih vprašanjih. Nasprotstva so sa-• mo le tam, kjer bi jih radi ime-, li, da bi veri eno zadali. Pogo-■■ stoma se hoče cerkvi vsiliti ne-' kaj, s čemur nima prav nič o-praviti, ker zadene k večemu le i kako osebo, učenjaka, ki im^ I tudi kako cerkveno službo al> mesto. Glede evolucije razpravljaj0 razni "cerkvenjaki," kakor se glasi pogostoma izraz, za ! proti, cerkev samo, oziroma jvero, to vprašanje prav nič ne briga, ker to ni versko, temveč znanstveno vprašanje, in nioi"a biti veri vseeno, ali ga veda reši na ta, ali na drugi način. Ako pride do kakega navideznega navskrižja, more hit1 krivila tudi na verski strani kakršna je v gotovi meri glede evolucije na strani protestan-tovskih fundamentalistov, nasproti katoliškemu stališču Pa I je krivda na strani onih, ki te-iga stališča v dobri volji ne p°* (znajo, ali pa v zlobni volji no-'čejo poznati, ker pač hočejo cerkev udariti. Kako se delajo bedarije. Profesor H. Breadsted izjav-,lja: "Reči, da je bila zeml.iil [narejena v šestih ali sedmih 'dneh, je velikanska prismoda-rija." Glas Svobode seve tako izjavo pograbi z veliko slastjo-Mogoče, da trdi tako nekaj protestantovskih fundamentalistov, a tu gre za osebno mnenje, ki ne more biti merodajno-Ko bi bilo profesorju in Glasl1 Svobode za resnico, bi se 0 stvari lahko poučili tam, kjer je mesto za razlaganje sv. P1®' ma, in bedarije in prismodai"i.le bi bilo kmalu konec. COR. CENTER & HUTCHINS STS., Chicago Telefon '2917. JOLIET, ILL. ČITATELJI! Dr. H. Rosenbltth iz Przcmysla, Avstrija; špecijalist že 25 let za ' SRCE IN PLJUČA nerednosti in bolečine, je odprl svoj urad na 2149 W. DIVISION STREET Dr. Rosenblithova znanost za srčne in pljučne bolezni Vam zasigura okrevanje. dr. h. rosenblith, zdravnik in ranocelnik. Office in Home Uradne ure: 21.49 W. Division Street 8—11 A. M.; 2—S P. M. Phone Humboldt 2429 7_9 zvečer. DR. J. F. KONOPA IN ZDRAVNIK, KIRURG PORODNIK. X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vsq moških, ženskih in otroških bolezni. 1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111. Pho. Armitagc 6145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, V nedeljo od 10-12, 326 : Izšel je : SLOVENSKI KAŽIPOT za slovenske romarje, ki pridejo na Evharistični kongres. Knjižica ima prilično obliko 6x3palcev in je ravno prava za v žep. Vsebuje navodila, kako se pride iz vseh postaj v slovensko naselbino. Vsebuje natančni vozni red vlakov iz raznih postaj na vse dele iz Chicage. Obenem vsebuje tudi natančni splošni in tudi lokalni sJovenski program evharističnega kongresa. Pišilte takoj po njo predno greste na pot. Stane samo 10c.; po pošti več radi poštnine. Noben romar naj ne bo brez te knjižice. Ker smo jo izdali le majhno število si jo preskrb>te takoj, predno poide. Amerikanski Slovenec s I 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. 5§ i.............................................