TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
iuroinlna za JagoslavDo: letno 180 Din, za Z »>«> »« “n. “ '/4	«	Dto,	meseSno	15 Din; za tooeemMvo: 210 Din Plača ni toa » v IJubUanl.
Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.85».
teto XIV.
Telefon št. 2552.
Ljubljana, v soboto, 22. avgusta 1931.
Telefon št. 2552.
štev. 95.
Izlet naših gospodarstvenikov na praški
velesejem.
Kakor smo že poročali, organizira Zavod za pospeševanje zunanje trgovine za začetek septembra izlet naših gospodarstvenikov na praški velesejem. Potni načrt in program bivanja v Pragi je izdelala novoustanovljena Češko-jugoslo-vanska gospodarska zbornica, katera je pri sestavljanju programa v resnici napravila vse, da bi bilo bivanje naših gospodarstvenikov v Pragi in Cehoslo-vaški čim prijetnejše in koristnejše.
Z nedavno ratificirano tarifno pogodbo in veterinarsko konvencijo med Če-hoslovaško in našo državo je inavguri-rana nova perijoda v naših trgovinskih odnošajih z bratsko Čehoslovaško in ona nam je, kakor znano, prva odobrila preferencialne carine za naše poljedelske produkte, s čemur je priznana upravičenost naših naporov v svrho olajšanja sedanje tfežke krize naše domače agrarne proizvodnje. Znano je dalje, da je bilo s posredovanjem Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine prodanih prvih 5000 vagonov naše letošnje pšenice v Čehoslovaško ter da bo mogoče potom te zveze, ki jo ima Zavod, plasirati še večje količine raznih naših agrarnih produktov v Cehoslova-ško.
Po svoji ekonomski strukturi se Če-hošlovaška in naša država zelo srečno izpopolnjujeta. Čehoslovaška potrebuje velike količine žitaric, sadja, vina, živine, tobaka, torej baš one predmete, katere mi lahko dbbavljamo cenenim vodnim potom v odlični kvaliteti. Na drugi strani je znano, da je v Cehoslo-vaški industrija odlično razvita ter da ona konkurira s kvaliteto svojih proizvodov tudi na daljnih tržiščih, kjer se srečuje z vedno večjim uspehom tudi z najbolj naprednimi industrijskimi državami. Končno mi lahko krijemo svoje potrebe v Čehoslovaški baš v onih predmetih, v katerih je naša potrošim publika navezana na uvoz.
Udeležnikom ekskurzije bo dana možnowt, da bodo prišli izvozniki naših agrarnih produktov v direktno zvezo s kupci in importerji v Čehoslovaško, a nasi importerji se bodo lahko spoznali •na licu mesta s čehoslovaškimi producenti in njihovimi proizvodi.
Baš zadnji svetovno politični dogodki so dokazali, da so ekonomski interesi naše države popolnoma identični z onimi zavezne nam Cehoslovaške, katera mora kot mlada slovanska država v centralni Evropi izvajati ekonomsko politiko, katero nam diktira aktuelna ekonomska situacija, t. j. čim jačje in čim tesnejše zveze s politično enako orientiranimi državami centralne Evrope.
,0 pa je v konkretnem slučaju znatno olajšano baš vsled srečnega izpopolnje-vanja ekonomskih struktur naših držav.
Pri nas se zelo često čuje — in mislimo, da nam hočejo to tendencijozno sugerirati — da je bilo Čehoslovaški samo do čim intenzivnejšega izvoza njenih industrijskih proizvodov v našo državo ter da ona sprečuje vsak večji izvoz naših agrarnih proizvodov. Na kak način Pa je Čehoslovaška dobivala naše agrarne produkte, na kojih uvoz je ona navezana? Do sedaj v največji meri s posredovanjem tujih gospodarskih centrov in ne naravnost, a v ti pogrešni organizaciji naše izvozne trgovine moramo iskati razloge naših slabših rezultatov v pridobivanju čeških tržišč.
To našo trditev bomo dokazali s sledečim neizpodbitnim argumentom: Čehoslovaška uvaža vse potrebne poljedelske proizvode iz držav, s katerimi ima
pasivno trgovinsko bilanco in katere stoje tarifarno znatno slabše. ri ako uvaža ona velike količine žitarnic iz Nemčije, Poljske, Zed. držav. Sev. Amerike, Argentinije in Kanade, živino in prašiče iz Poljske, ribe iz Nemčije in Nizozemske. Ali si je mogoče predstavljati, da bi Čehoslovaška, ki vodi racijonalno trgovinsko politiko, preferencirala uvoz iz teh držav, s katerimi bi popravila svoj pasivni odnos v onem času, ko bi te produkte enake kvalitete mogla kupovati naravnost pri nas?
Kakor hitro smo započeli organizacijo naše žitne trgovine, takoj je postala Čehoslovaška dobri kupec naših proizvodov. Prva večja prodaja letošnje žetve pšenice je bila namenjena v Čehoslovaško. In takoj, ko bomo tudi izvoz živine in živinskih proizvodov dobro organizirali, smo lahko uverjeni, da bo zopet postala Čehoslovaška zelo dober trg tudi za ta naš izvoz.
Pot naših gospodarstvenikov v Prago je torej velikega pomena baš sedaj v začetku jesenske izvozne sezone, ker po obilni letini naših poljedelskih produktov bomo mi tam našli zelo dobre poslovne zveze, vsled česar tudi naši gospodarstveniki ne smejo smatrati te poti kot kak zabavni ali turistični izlet, temveč kot strogo poslovno potovanje.
Nedavno osnovana Češko-jugoslovan-ska, gospodarska zbornica, v katere odboru sede najprominentnejše osebnosti gospodarskega življfehja bratske Cehoslovaške, je sestavila tak program za bivanje naših gospodarstvenikov v Pragi, da bodo tudi naši izvozniki in uvozniki našli najboljše prilike, da spoznajo čehoslovaško gospodarstvo. Ta po-set spada baš v dneve, ko se bo vršil veliki praški jesenski velesejem, kjer bodo mogli naši gospodarstveniki ogledati si dovršeno izdelane produkte češke industrije, in njihovo bivanje v začetku jesenske sezone ter baš v onih dneh, ko je v glavnem dokončana žetev naših' najvažnejših poljedelskih produktov ter ko čehoslovaški uvozniki iščejo predmete za kritje zimskih potreb svojih konsumentov.
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine bo imel za časa bivanja naših gospodarstvenikov v praški trgovski in obrtni zbornici propagandna predavanja za naše izvozne predmete in ker istočasno razstavlja naš Trgovski muzej na praškem velesejmu kolekcijo naših izvoznih predmetov, se našim izvoznikom v resnici nudi prilika, da se lahko okoristijo s to propagandno prireditvijo Zavoda.	«
Skupen odhod je določen na dan 6. septembra ob 12’01 iz Ljubljane ali ob lo-45 iz Maribora preko Graza, Linza v Prago, kamor dospejo dne 7. septembra ob 6-25. V Pragi si bodo ogledali razen velesejma še Velenakupno udru-ženje zadrug, »Kooperativo«, nakupno centralo zadrug, klavnico in celi niz znanih industrijskih podjetij. Sestali se bodo z uvozniki živine in posebne informativne seje se bodo vršile v Centralni zajednici poljedelskih zadrug ter v Trgovsko-obrtni zbornici. Dne Q. septembra se bodo vršile ekskurzije v Plzen, Rondnice, Brandis u. L., Dražice in Uhrinaves, tako da si bodo naši gospodarstveniki lahko ogledali škodove zavode ter mestno pivovarno v Plznu, tvornico gospodarskih strojev v Rondin-cah, Meliharove tvornice gospodarskih strojev v Brandisu u. L., postajo za oplemenitenje sladkorne pese ter selekcioniranih žitaric, oni pa, ki bodo odšli na
ekskurzijo v Uhrinaves, si bodo lahko ogledali ureditev šolskega zavoda agronomske visoke šole in Zavoda za ekonomizacijo dela v poljedelstvu, videli bodo lahko vzorno veleposestvo in njegove pivovarne ter tvornice alkohola.
Še bolje bodo spoznali češke gospodarske institucije in industrijska podjetja udeležniki ekskurzije, ki bodo dne
10.	septembra obiskali Hradec Kralove in Pardubice, ali ki se bodo naslednjega dne odločili za ekskurzijo v Zlin, Brno ali Olomuc, ker bodo imeli priliko spoznati najvažnejša industrijska središča Cehoslovaške, tako industrijo pohištva, cikorije, glasbenih instrumentov, znamenite tvornice ^Bata«, vzorno moravsko vas v Prikovu, poljedelsko razstavo v Olomucu, livarno strojev Viterle in Ko-varik in tekstilne tvornice v Brnu. 12. septembra je določen za obisk Bratislave, z njenimi skladišči in silosi, mesto samo pa igra veliko vlogo v izgradnji zvez med Jugoslavijo in Češko. Prihod v Beograd je dne 13. septembra preko Budimpešte ali pa v Zagreb preko Koprivnice.
Prispevek za vse potovanje s prevo-zomi in oskrbo znaša 2550 Din, lahko pa se plača tudi sam prevoz, oskrba pa na lastne stroške. Podrobne informacije o vsem daje Propagandistična sekcija Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, Beograd, Njeguševa 5, ki sprejema prijave do 25. t. m.
Z ozirom na bogat in poučen program bivanja naših gospodarstvenikov v Čehoslovaški, apelira Zavod za pospeševanje zunanje trgovine na naše zbornice in izvoznike, zadružne organizacije ter gospodarske korporacije, da sodelujejo v čim večjem številu na tej ekskurziji. Uverjeni naj bodo, da bo z uspostavi-tvijo direktnih zvez s to bratsko slovansko državo naš izvoz zelo napredoval, kar bo v korist našim gospodarskim interesom.
Izvoz sadja v ČSR.
Centralna komisija za sadje pri ministrstvu za trgovino in industrijo sporoča, da letos razmere na sadnem trgu na Češkoslovaškem niso tako ugodne za izvoz kakor lani in da je zato izvoz sadja na Češkoslovaško otežkočen. Po eni strani je kapaciteta češkoslovaškega trga padla zaradi splošne gospodarske krize, ki slabi potrošnjo, kupcev. Po drugi strani pa je letos pridelek sadja, zlasti hrušk, jabolk in sliv, na Češkoslovaškem zelo dober, čeprav je več milijonov debel trpelo od mraza. Lani so naši izvozniki polnili tržišča manjših mest na Čehoslovaškem, letos pa se iz notranjosti države, posebno iz Slovaške, vozi sadje na večja tržišča. Razen tega prihaja na Češkoslovaško tudi madžarsko sadje. Madžarsko sadje nam je konkurenčno, to konkurenco pa moremo premagati, ker je naše sadje po kakovosti vsekako boljše od madžarskega.
Popolnoma zagotovljena je prodaja smederevskega grozdja na Češkoslovaškem, ker je po njem veliko povpraševanje. Zanj se lahko dobe ugodne cene. Izvozniki sadja bodo na Češkoslovaškem dobili dober trg, če bodo tja pošiljali slive, posebno prvovrstne in debelo blago z mahom in odporno proti pokvari ter okusno paketirano. Toda poslati ga morajo hitro. Ta hitrost pa ni potrebna pri grozdju, ker gre za to, da pride blago popolnoma nepokvarjeno na trg, za slabše blago pa ni ugodnega konsuma, vrhu tega tudi ne dovolijo prodaje slabšega sadja zdravstvene oblasti. Potrebno je to tudi zaradi konkurence; zato je treba pri vseh vrstah sadja paziti na to, da tara pri paketiranju tie bo znašala več ko 10°/o, zlasti ne pri pošiljkah od 15 do 17 kg.
Razlastitev velešum
(Nadaljevanje.)
§ 25. zakona govori pač o tem, da agrarni subjekti morejo biti tudi država, (samoupravna telesa (torej tudi banovine) in pravne osebe s splošno koristnimi svrhami, kadar se gre za podmi-renje njihovih potreb. Gotovo se ta paragraf nanaša tudi na velešume: saj to je bil sigurno namen zakonodajalca, četudi ta § 25. stoji v taki zvezi zakona, da bi se moglo tudi drugače sklepati in četudi samo § 24. govori izrecno o agrarnih subjektih glede velešum. Toda v zvezi z drugimi določbami zakona ne bode težko tudi pravna lioa iz § 25. smatrati kot agrarne subjekte za velešume, tembolj, ker § 24. govori splošno o pravnih licih, med katere spadajo tudi v §u 25. navedeni agrarni subjekti. Državne oblasti imajo tedaj v zakonu dovolj opore, da pri dodelitvi velešum upoštevajo kot agrarne subjekte tudi banovine, ki nudijo dovolj sigurnosti za pravilno šumsko gospodarstvo. Bilo bi umestno, da si država potom banovin obdrži ingerenco na dodeljene velešume; pred vsem se bode na ta način ojačila finančna baza banovin, razen tega pa bodo banovine mogle podmirivati potrebe prebivalstva po šumskih ipro-duktih v naturi potom že osnovanih paš-niških in gozdnih zadrug na šumskih kompleksih, ki so posebno pripravni v ta namen. S stališča umnega šumskega gospodarstva pa je gotovo umestno, da substanca velešum ostane v roki, na katero imajo državne oblasti, ne samo šumarske oblasti, neposredni vpliv.
Tudi Spiller-Muys v svoji razpravi o agrarni politiki in agrarnih operacijah v Sloveniji (Gozdarstvo v Sloveniji 1031) daje iprednost zemljiškim zajed-nicam pred zadrugami, osnovanimi na podlagi zadružnega zakona; v svojih izvajanjih stran 86 pravilno zahteva ohranitev obstoječih zajednic s tem, da se na eni strani zakonito zaščiti gospodarski objekt — pašnik, gozd, planina — pred neracionelno odtujitvijo, obremenitvijo ali celo razdelitvijo, na drugi strani pa, da se prepreči povečini le špekulativno odprodajanje deležnih pravic kot bistveni del dotočnega upravičenega posestva. To slednje se doseže ipred vsem na ta način, da se zaznamuje v zemljiški knjigi neločljivost deležne pravice od upravičenega posestva, kar je n. pr. že izvršeno pri Meščanski korporaciji Kamnik. Tudi druga literatura n. pr. Endres: Forstpolitik stoji na stališču, da gozdarske zadruge, osnovane na podlagi zadružnega zakona, niso primerna oblika za šumsko gospodarstvo. Sedaj na novo osnovane zadruge imajo tudi to pogreško, da nimajo nikake zveze z gospodarsko potrebo 'posameznega deležnika; torej po pravilih bi se užitek v naravi moral enakomerno razdeliti na vse deleže. To gotovo ne odgovarja namenu zakonodavca, ki ga je izrazil v odstavku drugem § 24. zakona: ta določa, da se razlastijo šume, kolikor so potrebne za pašo, preskrhovanje s kurivom in gradbenim lesom ter lesom za hišno industrijo. iNa novo osnovane gozdne zadruge ne predvidevajo, da se je1 treba ozirati na navedene gospodarske potrebe posameznih deležnikov. Cit. § 24. dalje v odstavku drugem govori o ostalih gospodarskih potrebah; to besedilo je povsem nejasno in megleno; brez dvoma pa zakonodaveo rai imel pred očmi, da se velešume razlaste tudi v svrho lesne trgovine in lesne industrije. Pravila osnovanih zadrug pa ne izključujejo, da bodo dodeljene šume Nadaljevanje na 4. strani.
Davek na poslovni promet.
Nov razpis generalno direkcije davkov.
Davčni oddelek finančnega ministrstva je razposlal vsem ministrstvom in oddelkom finančnega ministrstva ter vsem finančnim direkcijam okrožnico glede razlage nekaterih odredb zakona
o	skupnem davku na poslovni promet. Ta razlaga se glasi:
-1. Z okrožnicami davčnega oddelka glede zakona o skupnem davku na poslovni promet je pojasnjeno, kdaj bodo blagajne za nabave državnim in samoupravnim ustanovam zadržale davek na poslovni promet. Po teh okrožnicah se morajo v celoti ravnati, kadar gre za vprašanje nabav posameznih stvari kot takih.
2. Toda v zadnjem času je davčni oddelek dobil vprašanja, kako se bo ravnalo z izplačili za usluge, ki jih napravijo n. pr. odvetniki, zdravniki, podjetniki, obrtniki in dr. državi in samoupravnim ustanovam izven službe. Glede na to se razglaša, da se v takih primerili, ko gre izključno za usluge, kakor n. pr. pri zastopanju pred sodiščem, pri izdelavi načrtov, pri zdravljenju bolnikov, pri delih mehanikov za popravilo strojev, ključavničarjev za popravilo ključavnic in podobnega, mora plačati enodstotni davek kakor dozdaj. Če se pri izvršitvi pogojenih uslug obenem porabi materijal, n. pr. žica pri uvedbi elektrike, cevi za napeljavo vodovoda in podobno, je treba pomisliti:
a) ali je tisti, ki v konkretnem primeru vrši vlogo potrošnika, predelovalec materijala ali dobavijač;
b) ali je ta materijal vobče podvržen enodstotnemu ali skupnemu davku na poslovni promet. Če oseba, ki ji je poverjena izvršitev usluge, predeluje svoj materijal, se na celokupni trošek plača enodstotni davek. Če rabi materijal brez predelave, ni podvržen skupnemu davku, n. pr. če vrtnar iz cvetja po čl. 34 do 43 napravi vence, tedaj rabi svoj materijal, ki je podvržen skupnemu davku, pa ga predeluje in dodeluje, torej trosi, plača davek za celokupno potrošnjo.
Podjetnik, ki mu je poverjena gradnja betonskega mostu, bo plačal enodstotni davek, ker pri tem ne gre za dobavo cementa in jekla (čeprav je na to že plačan skupni davek, nego za izdelavo novega predmeta (mostu), ki po tarifi ni vsebovan v skupnem davku. Ali pa, če tak podjetnik prevzame nalogo, da na že postavljenih drogovih samo montira, čeprav svojo lastno železno mostno konstrukcijo, ne da bi pri tem kaj dodelaval, plača enodstotni davek samo na vrednost usluge, ne pa na vrednost te mostne konstrukcije, ker je zanjo davek že plačan pri uvozu, 011 pa ni pri njej ničesar dodelaval, predelaval ali popravljal.
Če pa mora tako konstrukcijo monter samo taliti in zakoviti posamezne železne dele, se mora na vso vsoto plačati enodstotni davek, ker je dodelaval nov predmet, za katerega še ni plačan davek in ki je podvržen skupnemu davku. Če pri montiranju vrši samo neznatna popravila, se na vrednost konstrukcije ne plača enodstotni davek.
3.	Podjetnik, ki prevzame gradnjo ceste ali ulice, bo plačal en odstotek celokupne vsote, ker gre za uslugo, ki se izvrši z gradnjo ali dograjevanjem novega objekta (ceste, ulice), ki ni vsebovan v skupnem davku. Razen tega se bo odtegnil enodstotni davek od celokupne vsote tudi od podjetnika, ki je prevzel gradnjo hiše, ker gre za izvršitev predmeta, ki ni vsebovan v skupnem davku.
Na materijal, potreben za gradnjo hiše (opeka, les, cement itd.) je sicer plačal davek izdelovalec, če pa bi podjetnik te predmete dobavil kot take državi, se 11111 ne bi smel odtegniti enodstotni da-' vek v zmislu okrožnice št. 23.123-31, toda on ne dobavi teh predmetov državi kot taki, nego hišo, v katero so ti predmeti potrošeni, po rubriki 10 tarif, skupnega davka pa je davek plačan samo od potrošnika. Zato mora na celokupni omenjeni predmet, za katerega je bil materijal porabljen, plačati enodstotni davek.
Mehanik, ki mu je poverjeno, da popravi pisalni stroj in mora v svrho pra vilnega funkcijoniranja izmenjati sestavni del stroja, plača enodstotni davek
samo od vrednosti usluge, ne pa vrednosti tega sestavnega dela, ker je pri tem sestavnem delu pri samem stroju nekaj malega ali pa sploh nič predelal ali dodelal. Ali pa: na ladji, odnosno v tovarni se pokvari stroj. Podjetnik, ki 11111 je poverjeno popravilo, plača en odstotek davka od \ rednosti usluge, če je pri tem popravilu izmenjal kateri sestavni del stroja; če je pri tem dodelaval, pa plača na popolno vrednost en odstotek. Po tem davku se odtegne na celokupno vsoto, ne pa samo na vrednost usluge, če gre za zlivanje in zako-vanje.
5.	Če pa gre za izvršitev del izključno z materijalom, ki je vsebovan v odredbah v skupnem davku, se vobče ne odtegne enodstotni davek. N. pr.: direkcija železnic razpiše ofertalno licitacijo, v kateri izroči delo najugodnejšemu ponudniku, da z usnjem prevleče sedeže 50 potniških vagonov. Ker je po tarifi št. 370-480 v davku na poslovni promet mišljena tudi vsaka predelava usnja (čevljarska, sedlarska, tapetniška itd.) in je ves davek plačan že pri tovarnarju
usnja, se davek ne bo vnovič plačal. Isto velja tudi za čevljarje in za ostale ljudi, katerih usluge sestoje v predelovanju usnja.
Vse to velja tudi za osebe, katerih usluge sestoje v predelovanju tkanin, ker je tudi pri predelovanju raznih vrst tkanin in bombaža, volne, lanu in svile po tarifi 227-358 mišljena vsaka predelava tkanine, razen tega so v skupnem davku vsebovane tudi usluge kolarjev, mizarjev (tar. št. 510-624), steklarjev in slikarjev (tar. št. 236-321), krojačev (tar. št. 227-287) in mlinarjev, zaradi česar se pri plačilu njihove usluge ne sme odtegniti enodstotni davek na poslovni promet.
6.	V kolikor posamezna oblastva na podlagi te okrožnice ne bi v konkretnih primerih vedela, ali je treba davek pobirati ali ne, naj se s potrebnimi podatki obrnejo na davčni oddelek po navodilo.-
S tem se razveljavita dve predzadnji okrožnici št. 48.024-31, ker nista v soglasju s kasnejšimi odredbami.
Olajšave pri odmeri poslovnega davka malim obrtnikom.
Priprave za uvedbo novega sistema določanja osnove za davek na poslovni promet ua podlagi sporazuma z obvezanci za tri leta.
Na podlagi odredb člena 21. uredbe o skupnem davku na poslovni promet je drinskS finančna direkcija v Sarajevu izdala okrožnico glede uvedbe načina odmere davka na poslovni promet za male obrtnike na podlagi dogovora za tri leta. Uvedba tega načina odmere poslovnega davka je načelne važnosti za vse male obrtnike v naši državi, ki so tudi po reformi davka na poslovni promet ostali nadalje obvezanci za ta davek.
Že člen 6. zakona o davku na poslov--ni promet iz 1. 1922. vsebuje določbo, da more finančni minister s pravilnikom uvesti plačevanje tega davka na podlagi sporazuma z obvezancem. Ta sistem se za časa veljavnosti starega zakona navzlic zakonski pooblastitvi ni nikdar uvedel. V uredbi o skupnem davku na poslovni promet pa se je finančni minister poslužil te pooblastitve. Člen 21. te uredbe namreč določa, da se davčni obvezanci, ki niso dolžni voditi knjige opravljenega prometa, lahko oprostijo vsakoletnega predlaganja prijav in ocen pred davčnim odborom, in sicer na ta način, da se davčna osnova (promet) ugotovi sporazumno z davčnimi obvezanci, in sicer individualno ali kolektivno za največ tri leta. Kolektivni (skupni sporazumi) se lahko sklepajo le s pripadniki istovrstne gospodarske panoge (skupine). O ugotovljenem sporazumu se ima sestaviti zapisnik, ki stopi za dogovorjeno dobo namesto vsakoletne prijave prometa. Na podlagi takega sporazuma, ki ga potrdi višja davčna oblast, morajo potem dotični obvezanci plačevati davek četrtletno. Končno določa uredba, da se more tako sporazumno določevanje osnove izvajati šele od
1.	januarja 1932 naprej.
PREGLED NAŠE ZUNANJE TRGOVINE IN BODOČE SMKRNICE NAŠE GOSPODARSKE POLITIKE.
»Slovenec« piše o novi študiji gen. tajnika Zbornice TOI g. Ivana Mohoriča naslednje:
»Pregled naše zunanje trgovine in bodoče smernice naše gospodarske politiko«.
To je naslov najnovejši publikaciji glavnega tajnika ljubljanske Zbornice za TOI g. Ivana Mohoriča, ki je pravzaprav referat pisca na 8. kongresu gospodarskih zbornic, ki se je vršil lani v Beogradu. Avtor z njemu lastno preciznostjo in vpoglednostjo obravnava našo zunanjo trgovino in ves naš gospodarski položaj, nadalje se obširno peča z deležem tujih držav v naši zunanji trgovini in analizira trgovinske bilance s posameznimi državami (posebej industrijske države in balkanske države). V naslednjih poglavjih obravnava vprašanje prodajnih cen agrarnih proizvodov, investicijsko delavnost v jugoslovanskem gospodarstvu in prometni problem naše zunanje trgovine. Vsa iz-
Ta sistem, ki je v veljavi tudi v drugih državah (11. pr. v Avstriji kot Alfin-dungssistem) omogoča zlasti pri malih obrtnikih enostaven način ugotavljanja davčne osnove. Okrožnica drinske finančne direkcije vsebuje v tem pogledu naslednje zanimive podrobnosti:
Davčni obvezanci, ki se jim sporazumno ugotovi davčna osnova, smejo biti vsekakor le najmanjši obrtniki z najmanjšim prometom. Sem seveda ne spadajo tisti davčni obvezanci, ki so oproščeni plačevanja skupnega davka na poslovni promet, t. j. tisti, pri katerih gre za promet z blagom, ki ga sami izdelujejo in na katero je že plačan skupni davek od drugega davčnega obvezanca, kakor tudi ne tisti, ki imajo letnega prometa nad 500.000 Din. Med davčne obvezance, s katerimi bi se sklenili taki dogovori, spadajo naslednji obrtniki: avtomobilski mehaniki, brivci, ključavničarji, likarji perila, dimnikarji, zidarji, zlatarji, zobni tehniki, inštalaterji vodovoda, plinske in električne razsvetljave, kotlarji, lončarji, kovači, krznarji, krojači (le-ti od popravil in obrnitev oblek), kleparji, opankarji, puškarji, tkalci, strugarji, vrvarji, urarji, krovci in tako dalje.
Da se izvedejo ti dogovori, ki bi dali temelj za pravilno odmero tega davka, se bodo izdala primerna navodila prvostopnim davčnim oblastvom in zbornicam, da se izrazijo o tem, kako bi se ti dogovori mogli izvršiti najprikladneje. Da se bo vprašanje ugotovitve osnove za odmero skupnega davka na poslovni promet enotno in v isti obliki rešilo za vse obrtnike, bodo zbornice o tem razpravljale na skupni konferenci in potem podale svoje mnenje.
vajanja so podkrepljena s številnimi statističnimi podatki, katere je avtor še dopolnil s podatki za najnovejše čase po kongresu. Statistične tabele, ki so priložene knjigi, obravnavajo deleže posameznih držav v naši zunanji trgovini. Sestavljene pa so tako, da omogočajo nadaljnje vpisovanje do leta 1935, kar bo dobro služilo vsem čitateljem knjige. Statistični pregled obsega vse države, s katerimi imamo trgovske zveze, število teh je že naraslo na lepo vsoto 107. Knjiga je redkost v naši gospodarski literaturi, katera obravnava le premalo domače probleme, katerim pa je treba posvetiti več pažnje kot doslej. Da je knjiga strokovno na višku, jamči ime avtorja, ki je splošno znan gospodarski strokovnjak.«
VIKTOR HEDEN
veležganjama, tvoraica likerjev, ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač
Ljubljana, Celovška c. 10
Obiskovalcem jesenskega ljubljanskega velesejma. Uprava ljubljanskega velesejma je tudi letos izdala kakor druga leta permanentne legitimacije in sicer po Din 30. Z njimi je združena udobnost polovične voznine pri potovanju na velesejem in na povratku. Pri odhodni postaji je treba kupiti celo vozno karto in istočasno dati žigosati legitimacijo. Velesejem obisk potrdi, nakar se da pri povratku žigosati na postajni blagajni v Ljubljani legitimacijo, vozni listek pa velja potem za brezplačni povratek nazaj. Zato pri prihodu ne oddajte karte postajnemu vratarju, ampak jo dobro shranite. ‘Legitimacija mora biti od imetnika lastnoročno podpisana. Legitimacije se dobe v vseh večjih krajih po celi državi, naroče se pa lahko z dopisnico pri velesejmskih uradih. Za zdrava in cenena stanovanja v hotelih in privatno je preskrbljeno.
Med Sušakom iu vsemi kraji Francije se otvori s 15. t. m. telefonski promet po odredbi prometnega ministrstva od 31. julija t. 1.
r LUD. ŠTRUKELJ
| SPECIJALNI ATELJE ZA SPLOŠNO
IČRKOS Ll KAR ST VO |
I	LJUBLJANA, CELOVŠKA C.
V	.»»PROT. VELEUM«,
j
Preveč je vsega. Žitna produkcija sveta je po računih londonskega »Sunday Express«-a tako velika, da bi zadostovala za preskrbo vsega človeštva, tudi če bi se letos in v bodočem letu nič ne pridelalo. Sladkorja je za 6 milijonov ton preveč (letna produkcija 25 do 28 mil. ton). Produkcija kave se ceni letos na 26 milijonov vreč, to je še enkrat toliko kot znaša poraba. Tudi čaja, kavčuka, bombaža itd. je preveč.
Razstava poštne uprave na jesenskem velesejmu v Ljubljani od 29. avgusta do
9. septembra t. 1. Oddelek direkcije pošte in brzojava na tujsko-prometni razstavi bo po svoji aktualnosti zadivil vsakega obiskovalca. Poštna uprava namerava postaviti v obrat razne stroje, prav tako pa tudi podati našemu občinstvu nekaj praktičnih migljajev, kaj je treba za brzo odpravljanje pošte. Občinstvo bo nazorno videlo delovanje modernih brzojavnih strojev, metodo modernega markiranja, odpravo pisem v vsem razvoju in slično. Tu bo šele razumelo ves notranji komplicirani ustroj poštnega poslovanja ter še bo čudilo preciznosti, s katero danes že ta ustroj deluje. S to razstavo bo obenem razstavilo hidi filatelistično društvo po svojih članih bogu-.te zbirke svojih znamk.
Izvoa opija. V prvi letošnji polovici je bilo izvoženega iz Jugoslavije 11.024 kg surovega opija. 8291 kg je šlo v U. S. A., 1920 kg v Francijo, 225 kg v Nemčijo, 200 kg v Norveško, 170 kg v Češkoslovaško, ostanek v Ogrsko, Avstrijo, Italijo, Poljsko in Holandijo. Na hamburški borzi je notiral 1 funt surovega opija (turška tipa) 7 do 9 šilingov, kvaliteta 12% morfija. V zadnjih mesecih so cene vobče padle pod 7 šilingov, na 69.
Panika na bombaževih borzah je povzročila tako nizke cene, kakor jih ni bilo že 22 let.
Trgovska pogodba med Grčijo in Romunijo je bila pred par dnevi podpisana. Vsa med obema državama v zadnjih letih tekoča vprašanja so bila v prijateljskem smislu rešena.
Bombaža v USA naj se pridelata samo dve tretjini; tako se glasi resen predlog iz države Mississippi. Namesto 15,584.000 bal bi se jih pridelalo samo ca 10 milijonov in kriza bi bila odstranjena.
Obiskovalcem jesenskega ljubljanskega velesejma, ki traja od 29. avgusta do 9. septembra, je dovoljena na pafobro-dih Jadranske plovidbe in Dubrovačke plovidbe ugodnost, da se lahko z vozno karto nižjega razreda vozijo v višjem razredu. Na parobrodih brodarskega društva »Boka« pa imajo 50% popust. Te ugodnosti daje samo sejmska legitimacija od 20. avgusta do 20. septembra.
Telefonske prilike v Dravski banovini.
(Referat tajnika g. Kajzerja na občnem zboru Zveze trgovskih gremijev.) (Nadaljevanje.)
Kirediti.
Ze uvodoma sem omenil, da je akcija Zveze pred dvemi leti naletela na finančne ovire. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani je izjavila, da je instalacija telefonov proti v pravilniku predpisani instalacijski pristojbini nemogoča, ker so izčrpani za to namenjeni krediti.
Ro informacijah, mora direkcija pošte in telegrafa odpremljati ministrstvu v Beograd vse instalacijske pristojbine; vzdržuje pa direkcija telefonski promet in vrši instalacije iz rednih kreditov ministrstva za zgradbe.
Ti krediti pa so nizki in ne zadoščajo za instalacijo novih telefonov, če bi se hotelo ugoditi vsem številnim prosilcem za telefon, po določbah pravilnika, iz tega razloga je tudi povsem razumljiv zagovor direkcije, ki je izjavila, da prošnjam prosilcev za telefon ne more ugoditi, dokler nima za nabavo materija la potrebnega kredita.
Torej leži eden izmed glavnih vzrokov nevzdržnih telefonskih razmer v Dravski banovini tudi v finančnem vprašanju, ki pa ne bi smelo biti eno izmed glavnih povodov, ki ovirajo razvoj, pa tudi brezhibno poslovanje telefona.
Da se odstrani ta ovira, iz katere sledijo, kakor smo dokazali, vse druge ovi-,e) je v interesu države same, da uredi tudi vprašanje kreditov direkcijam v sv,r)io instalacije novih telefonov.
'Mnogo biue pripomoglo k ureditvi tega vprašanja, če bi instalacijske pristojbine. in vse telefonske naročnine ostale direkciji, ki bi jih morala poleg primernega kredita od strani ministrstva uporabiti za upostavitev novih telefonskih vezi.
Prepričan sem, da bi se z odpravo teh glavnih ovir, to je s pravilno ureditvijo instalacijskih pristojbin, s »motreno in Pravičnejšo ureditvijo naročnine in vprašanja financiranja novih in vzdrževanja starih telefonskih vezi, — znatno zboljšal telefonski promet.
Uprava pošte, telefona in telegrafa.
Po podatkih, ki jih je zbrala Zveza, je imela direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani iz telefonskega prometa Tl milijona Din dohodkov.
* letu 1929/30 so znašale instalacijske pristojbine 'v Dravski banovini 500.000 dinarjev, ki so bile pa predane .državni blagajni.
Direkcija pošte in telegrafa v Dravski banovini zahteva v svojih predlogih zadostne redne in Izredne kredite za instalacijo telefonov in s popolnitev telefonskega omrežja in sicer v vsoti 18 milijonov dinarjev, vendar pa je v državnem proračunu odobreni kredit dosledno nižji in znaša le povprečno nekaj nad
2	milijona dinarjev.
Uvaževati je treba pri tem, da s kreditom nekaj nad Din 2,000.000'— ni mogoče ugoditi zahtevam interesentov, če znašajo napraim temu potrebe znatno več in se odpremljajo poleg tega tudi instalacijske pristojbine v Beograd.
Potreba slovenskega trgovstva v telefonskem pogledu.
Gospodarsko življenje ustvarja iz dneva v dan nove potrebe, pa je treba zato zlasti v komunikacijskem oziru slediti hiti im koTakom gospodarskega razvoja.
'Nevšečne telefonske razmere ki vladajo že nekaj let v Dravski banovini, so povzročile znaten zastoj v razvoju telefonskega prometa.
Zato se je zbralo tekom zadnjih dveh let
mnogo zahtev trgovstva po novih medkrajevnih telefonskih zvezah, obnovitvi starih aparatov, napeljave itd.
(Kakšne so potrebe našega trgovstva v pogledu telefonskega prometa, dokazujejo sledeči po Zvezi zbrani podatki: /. V postaviti bi bilo nove telefonske postaje:
Sv. Miklavž pri Ormožu,
Železniška postaja v Konjicah, Železniška postaja v Hodošu, radi velikega tranzitnega prometa.
Železniška postaja v Križevcih v Prekmurju, Velikih Dolencih, Dobrovniku in Bogojini v Prekmurju,
Lukovici,
Moravčah.
2. Potrebna bi bila nočna telefonska služba:
V Ormožu,	» Kamniku,
V Murski Soboti (celodnevna ob nedeljah in praznikih ter nočna služba).
V Ptuju, (nočna in nedeljska služba).
3. Potrebna bi bila izmenjava telefonskih aparatov in vodov:
Aparati so stari in niti za loco promet uporabni pri centralah:
Krško,
Laško (izmenjava z aparati za medkrajevne pogovore),
Litija,
Celje (zlasti slab je vod Jesenice— Ljubljana in Ljubljana—Celje),
Rakek—Ljubljana (izmenjava voda), Ljutomer—Maribor (izmenjava voda), Ormož (stari aparati).
4. Potrebne bi bile nove medkrajevne telefonske zveze:
L ju bi jana—Beograd,
Ljubljana—Zagreb,
Ljubljana—Sušak,
Maribor—Zagreb,
Ljubljana—Celje,
Jesenski velesejem v Ljubljani.
Jesenski ljubljanski velesejem od 29. avgusta do 9. septembra bo kaj zanimiva prireditev. Vse je skrbno pripravljeno, z ljubeznijo in največjo vestnostjo. Zato je tudi upravičeno upanje, da bo uspeh popoln. Poleg splošnega vzorčnega velesejmskega oddelka za trgovino, obrt in industrijo, kjer se bodo sklepale kupčije zlasti v strojnih in tehničnih pripravah, pa tudi v drugih številnih sezonskih predmetih, ki jih bodo razstavile številne tvrdke, bo letos še cela vrsta razstav:
I. Tujskopmmetna razstava, ki bo obsegala propagandni del, strokovno-pouč-ni del 'in tehnični tujskopromelni del.
II. Razstava slovenskih mest.
III. Kmetijska razstava, ki bo obsegala strokovno poučni kmetijski oddelek, sirarsko in mlekarsko razstavo, razstavo jajc, čebelarsko razstavo in sejem za med, zelenjaduo razstavo, vinsko razstavo in razstavo poljedelskih strojev ih orodja, perutninarsko razstavo in razstavo kuncev.
IV. Higijenska razstava.	*
V. Novodobno gospodinjstvo, ki bo obsegalo stanovanje po načelih sinotre-nega gospodinjstva zgrajene hiše, opravljanje hišnega dela, uporabo tvarine po narodno-gospodarskih načelih, nakupovanje, gospodinjsko knjigovodstvo, obleka gospodinje, štedenje z zdravjem, telesnimi in duševnimi močmi gospodinje, domačo lekarno in svoji k svojim.
VI. Obrtna razstava.
VIL Razstava domače obrti.
VItl. Razstava pohištva, stanovanjske, hotelske in gostilniške opreme in
IX. Industrijska in obrtna razstava.
Vse te razstave bodo dale letošnjemu jesenskemu velesejmu tudi kulturno-gospodarsko obeležje. Vsaka razstava zase zasluži, da si jo bo vsakdo ogledal, ker bodo vse za vse sloje našega naroda velikega vzgojnega pomena.
Industrijski, obrtni in trgovski oddelek bosta nudila obiskovalcem najboljšo priložnost za nakup in naročila najraz-novrstnejšega blaga. Posebno opozarjamo na krasno pohištvo, gospodarske stroje, stroje za obdelovanje lesa in druge stroje za najrazličnejšo uporabo, radio, blago galanterijo, bižuterijo itd. itd.
J. HLEBS
družba z o. z.
LIUBUANH, Si/.Petra cesta33
Soboslikarstvo in pleskarstvo
Vsa dela izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo
Ptuj—Maribor in drugimi telefonskimi postajami.
Loški potok—Čabar,
Loški potok—Nova vas pri Rakeku, Nova vas—Sodražica odnosno Ribnica, Stari trg—preko Prezida in Dabra do Delnic,
Novo mesto—Brežice,
Ljutomer—Maribor,
Sv. Jurij ob Ščavnici—Mala Nedelja in Veržej,
Loški potok—Sodražica,
Logatec— Hotederšica,
Ptujska gora — Ptuj ali Pragersko. (Denar za instalacijo so poslale že občine Ptujska gora, Cirkovce in Sv. Lovrenc na Dravskem polju in sicer 15.000 dinarjev.)
Direktna zveza Maribor—Zagreb.
5.	Potrebna bi bila preureditev javnih, telefonskih govorilnic:
v Krškem — (aparat je v poštenem lokalu in more poslušati pogovore vsak), v Kamniku,
v Ribnici (telefonska celica je nameščena v poštnem uradu), v Laškem,
Številne so tudi zahteve trgovstva po otvoritvi telefonskih relacij z inozemstvom. (Nadaljevanje prihodnjič.)
Ena tretjina bombaža se naj uniči.
Ta drastični predlog je poljedelski uiad v Wasningtonu dal guvernerjem 14. držav Unije, ki kultivirajo bombaž. Eno tretjino bombažnih nasadov morajo farmarji uničiti in polje prilagoditi za drugo kulturo. Na ta način bi se uničilo 4 milijone bal bombaža. S tem predlogom naj bi se pomagalo samim farmarjem, kajti na ta način bi se zmanjšal padec cen bombažu, ki so itak že daleko pod predvojnimi cenami: Kako kritična je, situacija, je razvidno iz dejstva, da je poljedelski urad v Washingtonu stavil ta predlog, ker ima velikanske količine lanske letine na zalogi in ki jih hoče pustiti na trg šele leta 1932. Predlog' gori omenjenega urada naj bi torej ščitil samo farmarje, ker se je bati naravnost katastrofalnega padca cen. Prva oficijelna cenitev letošnje letine bombaža je znašala 15.584.000 bal. Ta velikanski rezultat je presenetil vse, kajti največ se je cenilo, da bo 13,300.000 bal, mogoče tudi 14,000.000. Ako sedaj pomislimo, da je še na zalogi približno 9 milijonov bal, vidimo, da bo letos na razpolago ogromna vsota 24 in pol milijonov bal bombaža. Ako pomislimo še, da se na leto predela in porabi
11	milijonov bal ameriškega bombaža, vidimo, da je svetovni trg z bombažem za več kot leto dni že v naprej preskrbljen. Naravno je, da je ta novica vplivala porazno na vseh glavnih svetovnih tržiščih, zlasti v New-yorku, Liverpoolu in Manchestru.
Poravnave in konkufzl
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo naslednjo okrožnico
o	otvorjenih in odpravljenih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza
za čas od 1. do 10. avgusta 1931.
A. 0TV0RJENI K0NKURZI:*
Primorska banovina: Hrvatska blagajna zadr. uknjižene sa naogroč. jam. »likvidaciji« Mirce na Braču.
Urinska banovina: Berič Ivan, Šabac.
Zetska banovina: Kolevič Blagoje, Kj>-čaui.
Donavska banovina: Crnogorac P. Rajko, Bukovik; Hirsch Rihard, Debe-Ijača, Simič Vladimir i brat, Smed. Pa-lanka.
Moravska banovina: Industrija mer-m e ra »Venčec« iz Banja, predstavnici su: Miloševič Jovan iz Banja i Lakič Ivan iz Beograda.
Beograd, Zemun, Pančevo: Miljkovič Dragoljub, Beograd, Molerova ul.; Tr-govačka kuča »Amerikan«, Leon D. Štajner, Beograd.
B.	RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA:
Savska banovina:	Fellinger	Johan,
Nikinac; Friedmann M., Zagreb; Hirschl Ladislav, Karlovac; Metropol d. d., Zagreb, za širenje filmske industrije; Son-nenschein Vilko, Kostajnica.
Donavska banovina: Beker Henrik, Bačko Petrovo selo; Fabijan lgnjat i Sekelj Bela, delikatesa Vajdinger, Som-bor; Leopold Eduard, Vel. Bečkerek; Klopfer Andrija, Subotica; Mandl De-zider, Sombor; Pavlovič Vendel, Kula; »Pirain«, trgovina kemijskih proizvoda, Brača Beneš i dr., Velika Kikinda; Stankovič Aleksandar, Melenac; šircer Josif, Velika Kikinda.
Beograd, Zemun, Pančevo:	Fried-
mann Leopold, Zemun; Pančevačku kreditna banka d. d., Pančevo.
C.	ODPRAVLJENI KONKURZI:
Urinska banovina: Balin Dušan i Ka-tica Jovičič, Šid.
Vardarska banovina:	Dimitrijevič
Trajko, Skoplje.	♦
Beograd, Zemun, Pančevo: Perič Sima i sinovi i Stanojlovič, Beograd, Sima Perič i sinovi, Rekovac, Sima Perič, Čukarica i Miladin Perič, Beograd.
D. ODPRAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE:**)
Savska banovina: Brodmann Vinko, Zagreb; Horvat Ivan, nakladna knjiža-ra, Virovitica.
Donavska banovina: Jovanovič Steva
i	di1., Ruma; Paunovič Brača, Melenac; Sivel Mihajlo, Srbobran.
Beograd, Zemun, Pančevo: »Ameri-kan«, trgovačka kuča, Leon Štajner, Beograd.
* Ostali podatki, n. pr. kdaj je ugotovitveni naro-k, katero sodišče je razglasilo kon-kurz (poravnavo), kdo je konkurzni (prisilni) upravitelj, se izvedo v društvenem tajništvu.
**) Vzrok, zakaj je bilo postopanje odpravljeno, se Izve v društvenem tajništvu
	
	Priporoča se stp Httjde 4iSfflfii3lfilLflo>po«v«tok» cesta 12 Specijalna delavnica za generalna popravila klavirjev, poli oranje, ugla-ševanje priznano najboljše.
Dobave. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 27. avgusta t. I. ponudbe glede dobave železne pločevine, 19.000 kg ovsa, 50 komadov ščetk, 500 kg firneža. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 27. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave ključavnic, okovov, verig, žag itd — Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do
3	septembra t. 1. ponudbe' glede dobave 3000 metrov jeklenih vrvi. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 7. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 2400 kg bakrenih vrvi; do 8. septembra t. I pa glede dobave zavor. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 10. septembra t. 1. ponudbe glede dobave 2000 leg železne pločevine in 1000 kg žebljev, 20 sodov švarciia, gum za avto, 2500 kg tračnikov. — Dne 9., 10. in 11. septembra t. 1. se bodo vršile pri Upravi policije v Zagrebu licitacije glede dobave policijskih uniform. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOT v Ljubljani interesentom na vpogled.
Oddaja zakupa buffeta na postaji Arandjelovac se bo vršila potom ofer-talne licitacije dne 10. septembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani).
Oddaja popravila železniških mostov na progi Vinkovei-Brod se bo vršila potoni ofertalne licitacije dne 10. septembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji, načrti in predračun pa pri gradbenem oddelku te direkcije).
Oddaja krovskih del na zgradbi skladišča v Celju. Direkcija državnih železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani sprejema do 2. septembra t. 1. ponudbe glede oddaje krovskih del na zgradbi skladišča v Celju. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji).
Mariborsko sejmsko poročilo. Na »vinjski sejem dne 14. avgusta t. 1. je bilo pripeljanih 213 svinj, cene so bile sledeče: Mladi prašiči '5—6 tednov stari kom. Din 50—70, 7—9 tednov Din 90 do 130, 3—4 mesece Din 150—200, 5 do 7 mesecev Din 300—400, 8—10 mesecev Din 420—500, 1 leto Din '560—750, 1 kg žive teže Din 6—8, 1 kg mrtve teže Din 9—10. Prodanih je bilo 120 svinj.
Nadaljevanje članka »Razlastitev velešum«.
semtertja postale predmet trgovskih špekulacij.
Novi zakon o šumah pač pozna pašni-ške in gozdne zadruge, celo prisilne zadruge, ki se naj v gotovih, slučajih osnujejo. Šumarski zakon predvideva tudi pravico predkupa občine ali države za zadružne šume, ki se imajo po likvidaciji zadruge prodati tretjim osebam. Toda glasom § 180. gozdnega zakona so določbe o gozdnih zadrugah suspendirane do donošenja posebnega zakona o takih zadrugah. Isti zakon tudi predvideva v §u 106., da se občinske, vaške in plemenske šume sploh ne smejo deliti in da se šume in šuinska zemljišča privatnih oseb smejo deliti samo z dovoljenjem državnih oblasti. Pa tudi ta važen zakoniti predpis ima sankcijo samo v §u 149. gozdarskega zakona, ki kaznuje nedovoljeno delitev šum in šumskega zemljišča; dosedaj pa zakono-davec ni na drug izdatnejši način preventivno poskrbel, da se bode ta predpis res spoštoval. Tudi iz teh razlogov ni umestno, da se razlaščene velešume pridele gozdarskim in pašniškim zadrugam, ker so te zadruge kot trgovske družbe precej mobilne v svojem poslovanju.
Zakon predpisuje, da se mora ob priliki razlastitve ohraniti celina gospodarskih edinic in upoštevati potrebe šum-ske industrije na preostalih površinah
dotičnega veleposestva. Pravilnik o plačilu odškodnine za razlaščene šume čl.
5. pa omejuje ta predpis zakona z določbo, naj se le po mogočnosti ob priliki razlastitve osigura izkoriščana kapaciteta na razlaščenih zemljiščih že obstoječe šumske industrije. Sploh imajo pravilniki, ki so bili izdani na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme, tendenco, da gredo preko zakona ter urejujejo materije, katere jim v zakonu niso pridržane. Sicer pa tudi ta člen 5. pravilnika določa, da se ima potrebe šumske industrije na preostalih zemljiščih presoditi po zakonu o zaščiti domače lesne industrije od 15. marca 1929: člen 1. in 2. Člen 1. tega zakona ima namen zasigurati potrebni les iz držav nih šum za take žage, Iti so sposobne za uspešno delo in imajo letno kapaciteto okrog 14.000 m8 tehničnega lesa. Iz tega bi se dalo sklepati, da zakonoda-vec hoče industriji na preostalem zemljišču zasigurati vsaj toliko lesa, kol'nor odgovarja kapaciteti dotične žage, vsekakor pa najmanj (ali največ?) 14.000 I m8 tehničnega lesa.
Medtem ko odst. 2. in 7. §a 24. govorita o razlastitvi šum, isti paragraf na drugih mestih govori o razlastitvi šum in šumskih zemljišč. Ker novi zakon sam ne definira pojma šume oziroma šumskih zemljišč, treba je v svrho pravilnega tolmačenja pritegniti zakon o šumah; pa tudi ta zakon sam teh pojmov ne definira, nego to definicijo prepušča osnovnemu nauku o šumah. V tem oziru so pač merodajna izvajanja prof. Ugrenoviča v novi izdaji zakonov i prepisov o šumah i pilauah iz leta 1930. V smislu teh izvajanj je med šume šteti tudi vse pašnike in tudi parke na absolutno šumskem tlu, ki je trajno nesposobno za vsako drugo kulturo. Prof. Ugrenovič navaja, da je za pravni zakonski pojem šume uporabiti sledeče kriterije: ekonomski cilj, nesposobnost zemljišča za drugo vrsto kulture, potrebe paše in indirektne potrebe šum skega gospodarstva. Vsekakor je potrebno, da se pravilno definira šuma in šumske zemljišče, ker § 24. zadnji odstavek cit. zakona določa, da veleposestniku ostane v Dravski banovini najmanj 1000 ha šume na prosto razpolaganje, torej šume, ne splošno šumskega zemljišča. — Iz istih razlogov je treba pravilno določiti tudi pojem: celina gospodarskih edinic, ker § 24. naravnost predpisuje, da se morajo pri razlastitvi take celote ohraniti. Tudi ta pojem je mogoče določiti samo na podlagi nauka o šumskem gospodarstvu, ker zakon sam tega pojma expresis verbis ne definira; pač pa pravilnik v členu 5. govori o tem, da morajo ambulantne komi sije na licu mesta ugotoviti gospodarsko pripadnost ter ekonomsko stanje razpo ložljivih šumskih površin ter mogočnost ustvarjenja novih gospodarskih celin Velike pomisleke vzbujajo določbe nove zakonodaje, s katerimi se določa
odškodnina za razlaščene velešuine. §
31. zakona enostavno določa, da se bode odškodnino in način izplačila določilo s pravilnikom; ta pravilnik je bil obelodanjen 18. julija t. 1. Prodno se pečamo s tem pravilnikom, treba je najpreje nekaj spregovoriti o razlastitvi sploh. Komentar TR je mnenja, da se v tem slučaju ne gre za eksproprijacijo v smislu § 365. o. d. z., ki dopušča razlastitev zasebne imovine proti primerni odškodnini v splošno dobro. Določbe bivšega Ustava o razlastitvi splošno in velešum posebej, so razveljavljene in radi tega je treba na ta slučaj razlastitve uporabiti druge obstoječe zakone, pred vsem pa splošno določbo §a 365. o. d. z. Določba tu veljavnega privatnega prava, posebno §a 365 o. d. z. ima še zakonsko moč; zakon pa obdrži svojo moč, dokler ga zakonodavec sam ne spremeni ali pa izrečno razveljavi, kakor to določa § 9. o. d. z. S pravnega stališča je pač vprašljivo, ali je enostavno pravilnik ministra v stanu spremeniti ali razveljaviti kak zakon. Sicer § 31. cit. zakona določa, da se bode odškodnina določila potom pravilnika, vendar tako zakonsko pooblastilo ne more nadomeščati zakona samega. Težko je tedaj razumljivo, zakaj se določbe o odškodnini niso naravnost vzele v zakon; s tem bi se vsekakor ustvarila neizpodbojna zakonska podlaga. Komentar Tli stoji na stališču, da se v tem slučaju gre za razlastitev sui generis čisto javnopravnega značaja. Te prisilne pravne konstrukcije pa-ni treba, ker je zakonodaja po svetovni vojni v raznih državah uvedla tudi razlastitev proti omejeni odškodnini ali pa celo brez odškodnine. Literatura še; ni zaključila spora o veljavnosti takih razlastitev; treba pa je računati z nastalimi pravnimi razmerami, ki so posledica prodirajočega državnega sicializma. Ju-dikatura se je s tem vprašanjem še malo pečala, posebno ne pri nas, ker za* to ni bilo prilike. Vsekakor je dovolj (pomislekov, posebno zoper določbe § [32. cit. zakona o odškodnini za neplodna zemljišča in zemljarine prosta zenjlji-a. ki se razlasti brez odškodnine? in zoper § 34. glede razlastitve zgradb; za katere se plača odškodnina samo do višine vrednosti gradbenega materijata.
(Dalje prihodnjič.)
XVI. zagrebški velesejem
od 29. avgusta do 7. septembra 1931
SPLOŠNI MEDNARODNI VZROČNI VELESEJEM
s specijalnimi sejmi:
Stavbarstvo Hotel - Hiša - Kuhinja
Industrija živil
Kmetijstvo
Mala domača obrt
Razstava in sejem volne in prediva Tekstilno blago Krzno in koža Papir
Higijenska razstava
S. in 6. septembra 1931 RAZSTAUA DOMAČE IN SEJEM INOZEMSKE PLEMENSKE ŽIVINE
Gospodarski stroji in orodje bo razstavljeno v posebni skupini na letošnjem jesenskem ljubljanskem velesejmu 1 od 29. avgusta do 9. septembra. Zastopani bodo izdelki naše države, Avstrije, [Češkoslovaške, Holandije, Francije, iiali-je, Kanade, Madjarske, Nemčije, Švedske in Amerike. Naši gospodarji bodo imeli tu najlepšo priložnost, da si izberejo pluge, brane, kosilne stroje, mlatilnice, čistilnice, slamoreznice, pluge za okopavanje in osipanje, traktorje, l&ko-mobile, motorje in veliko število najrazličnejšega orodja. Večina strojev bo v obratu, gnanih z lokomobilami, motorji in električnim tokom.
Nov reliefni zemljevid Dravske banovine, ki bo razstavljen na Tujsko-pro-metni razstavi, bo za našo javnost izredna pridobitev in prav poseben učni pri pomoček za spoznavanje naše ožje domovine. Toda ne samo za šole, z uspehom bodo ta zemljevid uporabljali tudi potniki, predvsem avtomobilisti, ker bodo ceste za automobile posebej označe ne. Na karti bodo dalje zaznamovani vsi letoviški kraji in razvidna vsa elektri fikaeija v banovini. Zemljevid bo v resnici posebnost svoje vrste. Tujsko-pro metna razstava se vrši v okvirju jesen ske prireditve ljubljanskega velesejma od 29. avgusta do 9. septembra.
Vinska razstava na ljubljanskem velesejmu od 29. avgusta do 9. septembra t. 1. bo obsegala prodajo vina in sicer namiznega in buteljčnega in bo nudila obiskovalcem priliko, da se pouče o ka kovosti naših prvovrstnih domačih vin. Zastopana bodo vsa vina iz najvažnejših vinskih okolišev bivše mariborske kakor tudi ljubljanske oblasti. Vina se bodo točila v malih kozarcih in tudi kupčija se bo lahko sklepala ob tej priliki. Razstavo bo organiziralo Vinarsko društvo v Mariboru.
Opozarjamo na današnji oglas Mednarodnega velesejma v Pragi, ki se vrši 6. do 13. septembra t. 1.
Pri vnaprej kupljeni velesejemski legitimaciji na jugoslovanskih železnicah in jadranskih parobrodih 50 %, v sosednih državah 25—50 % popusta
Države Vzhod. Evrope kot državna in gospodarska telesa.
Dr. Friedrich Kiirbs, profesor na trg. visoki šoli v Konigsbergu, je izdal pravkar v založbi Ferd. Enke, Stuttgart, knjigo: »Die osteuropaisohen Staaten Folen, Litauen, Lettland, Estland als Staats-und Wirtsckaftsk6rper«. Delo združuje znanstveno kvaliteto s praktično smotre-nostjo. Da ima Nemčija veliko zanimanja za gospodarski razvoj imenovanih držav, je znano in razumljivo in se tudi knjiga nato ozira. Pri vsem tem je pa zelo objektivna in vsebuje kljub majhnemu obsegu obilico snovi, ki bo zanimala tudi bolj oddaljene dežele in njih gospodarske kroge. Zato jo moremo z tmirno vestjo priporočati tudi našim jugoslovanskim krogom; obravnavana je v knjigi cela vrsta vprašanj o onih agrarnih državah, ki spominjajo večkrat na jugoslovanske probleme. Poleg tega zasluži n. pr. Poljska našo potno pozornost. Vemo, da dela ta dežela v zadnjem času intenzivno na izgradbi svojih kulturnih in gospodarskih zvez z vsem Balkanom in zlasti še z Jugoslavijo. Zato zasluži delo, ki obravnava politiko, zgodovino, narodopisje in posebno še gospodarstvo Poljske, tem večjo pozornost. Tudi večkratni skupui nastopi vzhodnih in jugovzhodnih agrarnih držav Evrope v agramo-trgov-sko-političnih vprašanjih povečajo zanimanje za razmere v omenjenih državah. Profesor Kiirbs more slediti razmeram iz neposredne bližine — Konigsberg ni daleč od nobene teh držav — in ta močna zveza s snovjo pride v knjigi tudi res prav dobro do izraza.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: 11. Webcr & (Jo., družba z o. z.
Na občnem zboru dne 20. junija 1931. se je spremenil prvi odstavek odstavka VI. družbene pogodbe.
Vpiše se poslovodkinja Weber Ivana, trgovka v Ljubljani, Kralja Petra trg št. 8.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. 111., dne 4. julija 1931. — Firm 609 Rg C 111 158/6.
*
Sedež: Maribor.
Besedilo: Žibert, trgovina s čevlji in modnimi predmeti, družba z o. z.
Družba se je razdružila in prešla v likvidacijo. Besedilo likvidacijske firme: Zibert, trgovina s čevlji in modnimi predmeti, družba z o. z. v likvidaciji.
Likvidatorji: Zibert Elizabeta in Jurin Pavla, obe trgovki v Mariboru.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 6. avgusta 1931. — Firm 585/31 — Rg C II 35/6.
*
Sedež: Sv. Lenart v Slov. goricah.
Besedilo: Jos. Sedminek, nasl. Srečko Krajnc, Sv. Lenart v Slov. goricah.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom na drobno, razven trgovine z deželnimi pridelki in inanufakturnim blagom na debelo, potem trgovina z jajci in mlekom.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 3. avgusta 1931. — Firm 687/31 — Rg A I 247/3.
*
Sedež: Stična.
Besedilo: Koščak & Trost, družba /. omejeno zavezo.
Spremenil se je § 15 družabne pogodbe in se glasi:
Poslovodja družbe je odslej samo Koščak Josip.
fzbriše se poslovodja Trost Huinbert. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, dne 3. avgusta 1931. — Firm 243/31 — Rg C I 114/2.
PADEC ZAVAROVANIH DELAVCEV V SLOVENIJI
Okrožni urad za zavarovanje delavcev daje za mesec junij o stanju zavarovancev naslednje poročilo:
Padec zavarovanih delavcev od lanskega leta znaša v juliju —4630, t. j. približno toliko kov predhodni mesec —4833. Naša gospodarska kriza se je stabilizirala na sedanji višini. Isto je pričakovati v prihodnjih mesecih. Interesantno je dejstvo, da je gospodarska kriza moške delavce (relativno) še enkrat tako hudo prizadela kot ženske delavce. Razvidno je to iz okolnosti, da na vsako zavarovano žensko odpadeta dva moška zavarovanca, dočim na vsako odpuščeno žensko odpadejo kar štirje odpuščeni moški delavci. Zdravstvene razmere so relativno ostale nespremenjene. Odstotek bolnikov (vštevši porodnice) se je znižal za neznatnih —0-06%. Pač pa se je znižalo absolutno število bolnikov za —181 oseb radi padca števila zavarovancev. Povprečna dnevna zavarovana mezda (katera odgovarja nekako povprečnemu dnevnemu delavskemu zaslužku) se je znižala za Din —0-27. Radi gospodarske krize so začele torej občutno padati tudi delavske plače. Interesantno je zopet dejstvo, da plače ženskih delavcev neprimerno hujše padajo (za Din —059) kot piače moških delavcev (za Din —1004). Karakteristikum sedanje gospodarske krize je torej ta, da se prioritetno odpuščajo moški (kvalificirani!) delavci in da se plače ženskih (nekvalificiranih!) delavcev znižujejo. Celokupna dnevna zavarovana mezda je padla za Din —150.550'—. Padec bolniških prispevkov znaša torej dnevno —0OOO'O dinarjev ali mesečno skoraj en četrt milijona. Tudi naše socijalno zavarovanje se mora torej boriti s težkimi posledicami gospodarske krize.
OGLEDALA
vseh vrst, velikosti in oblik
STEKLO
zrcalno 6-8 nun, mašinsko 4—6 nun, portalno, ledasto, alabaster i. t. d.
SPECTRUM D. D.
LJUBLJANA VII — Telefon 23-43
ZAGREB	CELOVŠKA 81	OSIJEK
Gospodinje posetite na velesejmu, ki e bo vršil od 29. avgusta do 9. septembra v Ljubljani, razstavo Novodobno gospodinjstvo, peljite tja tudi svoje hčere, sinove in može, da vsi izkažete čast gospodinjskemu delu ter ga priznate kot prvi in najvažnejši- poklic žene!
JDGD RADIATOR
LASTNIK FRIDEKIK HERTLE. Poduzetja za moderne centralne kurjave, parne pralnice, parne kuhinje, sušilnice in zdravstvene opreme.	Xmm
LJUBLJANA, KOLODVORSKO UL. ST. 18. - Telefon 3482
Mlekarska in sirarska razstava na ljubljanskem velesejmu v Ljubljani od 29. avgusta do 9. septembra t. 1. bo obsegala prodajo najraznovrstnejših mlečnih izdelkov, sira in masla, pa tudi propagando za večjo uporabo mleka v naših krajih. Ne le iz zdravstvenih ozirov, temveč tudi s splošno gospodai'skega stališča se hoče propagirati večjo uporabo mlečnih izdelkov in pokazati smotreno produkcijo zadružnim potom. Prodajal se bo sir na debelo in drobno, istotako tudi kislo mleko, jogurt, kefir itd. Razstavo bo organiziralo Centralno 'mlekarsko društvo v Ljubljani.
A. Ogris:
0 žitnih monopolih.
(Konec.)
Podobno, kakor naša država, kupuje tudi Bolgarska od kmetov žito po zvišanih cenah, vendar pa država saina žita ne izvaža, marveč ga prodaja izvoznim družbam, ki so pa v inozmskih rokah; izguba se krije iz drž. dohodkov (letno več sto milij. lejev). Nemčija je začetkom 1. 1930. uvedla koruzni monopol, ker je hotela pomagati pridelovalcem rži na ta ta način, da je usmerila večjo potrošnjo tega žita v krmilne svrhe namesto ječmena, ki se je uvažal; da koruza kot nadomestno krmilo rži pri tem ne spodrine, se je moral uvoz koruze, ko ni bilo mogoče izposlovati pristanek drugih držav (Jugoslavije) na zvišbo uvozne carine na koruzo, monopolizirati. Začetkom 1. 1931 je uvedla tudi švedska podoben monopolni sistem, po katerem je švedska monopolska družba dolžna prevzeti po ceni, ki jo določa država, vsako količino tuzemskega žita, ki se ji ponudi; ta družba ima izključno pravico, žito uvažati, in ga prodajati doma po mešani srednji ceni. Kratko dobo je veljal žitni monopol tudi na Portugalskem.
Žitnemu monopolu se marsikaj prigovarja, medtem ko nahaja na drugi strani mnogo entuzijastične hvale in budi, ker je še manj preizkušeno sredstvo, pretirana pričakovanja. Prigovarja se mu predvsem to, da so stroški monopol-ske organizacije zelo visoki, verjetno višji, kakor stroški carine, in da zadenejo v obliki davkov, ki se morajo uvesti, da se izguba pokrije, vse prebivalke slo-je, zlasti ubožnejše prebivalske plasti; to mora tudi v obliki trošarin povrniti finančnemu ministru pomanjkljaj, ki nastane zato, ker odpadejo carinski dohodki od žitnega uvoza. Isto, kar nudi monopol, se pravi, se more doseči mnogo ceneje, namreč s kontingentiranjem uvoza in s sistemom individualnih uvoznih dovoljenj, kakor se to prakticira n. pr. na Cehoslovaškem; ker v komisiji, ki podeljuje uvozna dovoljenja, sodelujejo zastopniki kmetijstva, trgovine, države, obrtnikov in industrije, interesi posameznih poklicnih slojev ne pridejo v tako veliko nevarnost, da bodo hudo zapostavljeni.
Nadalje se pravi, da je nakupni in prodajni aparat monopola okoren, ter da se nikakor ne more prilagoditi spremenljivim tržnim razmeram, kakor zasebni trgovec. Monopolska organizacija zahteva mnogo sitne kontrole ter mora po vsej deželi postaviti ter vzdrževati številna draga skladišča in shranjevati v njih precejšne količine blaga; v pasivnih deželah zato, ker količina tuzemske žetve ni stalna in ni znana vnaprej in je treba imeti zaloge pripravljene, v aktivnih deželah pa radi tega, ker je treba počakati da v inozemstvu nastanejo ugodne cenovne razmere. Ti stroški se seveda precej lahko znižajo, ako dado žitnemu monopolu svoja skladišča na razpolago vojaške uprave in železnice ali če se po ceni najamejo zasebna skladišča.
Pravi se tudi, da žitni monopol ne more biti pravičen. Kajti ako se žitni monopol omeji le na žito, tedaj so prikrajšani oni poljedelci, ki se pečajo z živinorejo, in ki pridelujejo drugačne poljedeljske pridelke, povrtnino, hmelj in druge industrijske rastline, vino itd. 2e radi tega, nadalje pa tudi vsled obče zveznosti cen in medsebojne nadomest-ljivosti nekaterih žitnih vrst in pridelkov, se bi morala monopolsko zaščititi tudi krmila, krompir in sploh vsaka vrsta kmetijskih pridelkov, čim se zaradi padanja cen znajde v krizi. Pri tem, tako se pravi, se je treba ozirati tudi za interese onih industrij, ki predelujejo prizadete deželne pridelke.
Zagovornikom žitnega monopola, ki se sklicujejo na nekatere ugodne plati vojnih central, odgovarjajo nasprotniki žitnega monopola, da še ni ni kakšen dokaz na njegovo občo pprabnost, ako se je žitni monopol morda kje obnesel v vojni. Saj je v vojnem času narekovala uvedbo monopola samo skrajna nuja in delovati je mogel vendar samo zato, ker je država producentu žito takorekoč konfiscirala ter ga plačevala po nižjih cenah in k temu še z denarjem, ki mu je kupna moč že precej opešala. Danes Pa mora monopol oddajno oziroma nabavno ceno kalkulirati vsaj tako, da
preveč ne doplača pa vseeno še vzdržuje rentabilnost domače žitne produkcije. Cena se mora torej gibati blizu tuzemskih produkcijskih troškov. Tu pa nastane zopet delikatno vprašanje: po kterih produkcijskih troških, ali po najvišjih ali po najnižjih ali pa nekakšnih srednjih in kako določiti te srednje stroške tako, da ne bo velikih krivic, ko vendar pravi strokovna statistika, da spada izračunavanje srednjih troškov poljedeljske produkcije k najtežje izvedljivim nalogam statističnega raziskovanja. To velja posebej tedaj in tam, kjer so poljedeljske razmere po posameznih pokrajinah države precej neenake.
Argumentira pa se tudi tako-le: monopol je predrag in nepotreben obenem še zato, ker žitne cene vendar danes niso več tako važne za poljedelstvo ali celotno narodno gospodarstvo, kakor še pred polstoletjem. V pretežnem delu Evrope tvori izkupiček za žito le neznaten del dohodkov poljedeljskega prebivalstva. Pridelovanje žita naj se, ko-ilikor ga je preveč, rajši opusti, kmetija pa naj se naravna na bolj intenzivno agrarno kulturo. Čemu se sploh vračati k vezanemu gospodarstvu nesrečnih vojnih let, obremenjevati državo s posli, katerim ni kos, ter omejevati svobodo gospodarske podvzetnosti še bolj, kakor se itak že preveč omejuje? Zakaj po-draževati potrošnikom hrano v dobi, ko je cena žita in kruha po vsem svetu tako nizka in s tem vstvarjati obrti ter industriji višje mezdne režije, ki povečujejo brezposelnost? Čemu natvesti z monopolom državi velike žrtve, ki niso v nikakšnem razmerju s koristmi, ki jih monopol dejansko prinaša?
Končno se pogosboma prigovarja, da postane krušna cena — posebno v parlamentarnih državah — predmet političnih borb, kar zastruplja javno življenje. Zbog tega je ugodno funkcioniranje monopola še precej zavisno od načina, kako in iz kakšnih zastopnikov se sestavljajo komisije, ki odločajo o nakupnih in oddajnih cenah. Ako se vrši izbira osebja po strokovnih in političnih vidikih obenem, se naprti monopolski organizaciji še več rizikov nego jih po naravi monopola ima.
Nekaj povsem drugačnega, nego so žiitni monopoli v Zapadni Evropi, je žitni monopol Sovjetske Rusije. Ta je bila primorana podržaviti sploh vso vnanjo trgovino, ker bi se sicer kolektivistični gospodarski sistem ne mogel vzdržati. Ker pa kupuje in prodaja ruska država na lasten račun in rizik in z lastnimi organi in brez velikega ogleda na lastne produkcijske stroške, tega trgovanja ne moremo več presojati po načelih zasebnega kapitalističnega gospodarstva. Ruska država vzame, takorekoč konfiscira, žito pridelovalcem po smešno nizkih cenah, ki jih sama določa, in jih plača z denarjem, ki je z njim malo kaj začeti. Medtem ko se menda 95°,',o civilnega prebivalstva niti enkrat na leto do siitega ne more najesti in razsaja v posameznih pokrajinah celo lakota, izvaža in prodaja ruska država že precejšne količine žita po tako nizkih dum-ping-cenah, s katerimi na evropskem zapadu ne more konkurirati nobeno kmečko gospodarstvo, pa naj si prideluje žito s še tako neznatnimi troški.
Podoben monopol, kakor Rusija, je 1. aprila t. 1. uvedla tudi Perzija, pa ga bo menda opustila, čim se ji posreči izvesti valutno reformo.
Že v 24 urah sa*3?.t
leke, klobuke itd.
Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manSete. Pere, suSi, monga in lika domate perilo
tovarna JOS. REICH.
Zveza za tujski promet v Ljubljani bo razstavila jeseni na ljubljanskem velesejmu, ki se bo vršil od 29. avgusta do 9. septembra, pregledno karto slovenskih zdravilišč in letovišč z lučkami, relief Dravske banovine in ^elief Vintgarja, kartone z raznimi poučnimi stavki, ves materijal, ki ga je izdala Zveza od svojega začetka in kar ga je izdal Putnik in umetniške slike naših krajev.
Naročajte In podpirajte »TRGOVSKI LIST«!
Razstava zelenjave na jesenskem velesejmu v Ljubljani bo pokazala našim zelenjadarjem, pa tudi kmetijskim vrtnarjem katero zelenjavo moramo v današnjem času gojiti s posebnim ozirom na pospeševanje tujskega prometa. Gotovo je važno tudi vprašanje vpeljave dobrih sort za večje pospeševanje te panoge. Priznani zelenjadarji bodo razkazali tukaj svoje uspehe zadnjih dveh let. —
Tečaj 21. avgusta 1931.	Povpra- ševanje Din	Ponudbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 100 h. gold.	228C.-89	229373
Berlin 100 M		—’—	—•—
Bruselj 100 belg ....	789-49	791-85
Budimpešta 100 pen<^8 .	— •—	—•—
Curili 100 fr	1102-65	1105-95
Dunaj 100 šilingov . . .	790-65	799-05
LoDdon 1 lunt	275-55	276-37
Newyork 100 dolarjev .	5657-98	5674-98
Pariz 100 Jr		222-24	222-90
Praga 100 kron		167-93	168-43
Trst 100 lir		296-49	297-39
f
k	Veletrgovina
n •	im J9F3DOI1 v Ljubljani
m	priporoča
•	špecerijsko blago
	več vrst žganja, moko
m	ter deželne pridelke —
u	kakor tudi raznovrstno
m	rudninsko vodo
ti	■
M*	Lastna pražarna za
	kavo in mlin za dišave
0	z električnim obratom
o	Telefon 26-66
Zacherlin
mrčesni prašek v originalnih steklenicah in škatlicah uniči ves mrčes. Dobiva se povsod. — „Zacherlin“, Ljubljana, Beethovnova ulica štev. 16.
JESENSKI VELESEJEM V LIPSKEM
od 30. avgusta do 3. sept. 1931
Vzorini sejem v 40 sejmskih palačah v notranjosti mesta. Sejem stavbnih, pohištvenih in pogonskih potrebščin v dvoranah 1, 2, 3, 4, 6, 11, 12, 19 in 20 sejm-skega prostora. — Obsežna in pregledno urejena ponudbaI Zahtevajte pojasnila in podatke o ugodnostih In potnih olajšavah od
W. ERKEN-A, ZAGREB
Starčevičev trg 6/1, telefon 75-91, brzojavni naslov: Erkenag Zagreb alipo Službenega urada Lipskega velesejma Beograd, Knez Mihajlova 33
Izvoz svežega sadja v Čehoslo vaško in preko Čehoslo-vaške do nemške in poljskpe meje.
(Po »Glasniku Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine«.)
A = grozdje pakirano 5 ton. post. C = jabolka nepak. 10 ton ala rinf. p. B = jabolka pakirana 5 ton. post. D = češplje pakirane 5 ton. post.
V	Din za 100 kilogramov
			; J.-* ;S		»IH		S rt	n	' o o		
		Bohumln	Bratislava Hlavne nadr	Brno	Dečin Dolni nadra:	Karlovy Var Horni nadra:	V M 9 SJ 'C 03 S	Olomouc Hlavne nadr	Petroviče u Bohumina Statni hrani	Praha Masarykov nadraži	»_ a H S
Celje	A	69-20	45-20	58-95	84-80	99-35	92-80	63-40	70-85	79-50	86-75
	B	68’70	44-70	58-45	84-30	90-85	91-50	62-90	70-35	79-00	86-25
	C	50-45	22-85	4335	60-65	64-95	65-30	46-55	51-55	57-30	61-85
	D	68-70	44-70	58-45	84-30	90-85	91-50	62-90	70-35	79-00	86-25
Gor. Radgona	A	66-00	42-00	55-75	81-60	88-15	88-80	60-20	67-65	76-30	83-55
	B	65-50	41-50	55-25	81-50	87-65	88-30	59-70	67-15	75-80	83-05
	C	47-95	30-35	40-85	58-15	62-40	62-80	40-05	49-05	54-80	59-35
	D	65-50	41-50	5S-25	81-50'	87-65	88-30	59-70	67-15	75-80	83-05
Ljutomer	A	64-70	40-70	54-45	80-30	86-85	87-50	58-90	66-35	75-00	82-25
	B	64-20	40-20	53-95	79-80	86-35	87-00	58-40	65:85	74-50	81-75
	C	46-80	29-20	39-70	57-00	61-25	61'65	42'90	47'90	53"65	5 8 "20
	D	64-20	40-20	53-95	79-80	86-35	87-00	58-40	65-85	74-50	81-75
Pragersko	A	65-65	41-65	55-40	81-25	87-80	88-45	59-85	67-30	75-95	83-20
	B	65-15	41-15	54’90	80-75	87'30	87-95	59-35	6680	75-45	82-70
	C	47-65	30-05	40-55	57-85	62-10	62-50	39-75	48-75	54-50	59-05
	D	65-15	41-15	54'90	80-75	87-30	87-95	59-35	66-80	75-45	82-70
Ptuj	A	64-60	40-60	54-35	80-20	86-75	87-40	58-80	66-25	74-90	82-15
	B	64-10	40-10	53’85	79-70	86-35	86-90	58-30	65'75	74-40	81-65
	C	46-80	29-20	39-70	57-00	61-35	61-65	38-90	47-90	53-65	58-20
	D	64-10	40-10	53'85	79-70	86'35	86-90	58-30	65-75	74-40	81-65
Slovenjgradec	A	71-95	47-95	61-70	87-55	94-10	94-75	66-15	73-60	82-25	89-50
	B	71-45	47-45	61-20	87-50	93-60	94-25	65-65	73-10	81-75	89-00
	C	52-45	24-85	45-35	62-65	66-95	67-30	48-55	53-55	59-30	63-85
	D	71-45	47-45	61-20	87-50	93-60	94-25	65-65	73-10	81-75	89-00
Motvoz Grosuplje
domač slovenski izdelek * Svoji k svojim I
Tovarna motvoza in vrvarna d. d.
Grosuplje pri Ljubljani
Lovro Rozman
Specijalna delavnica tehtnic, uteži in drugih meril
Ljubljana
Pred Prulami 5 Tel. št. 29-97
Podeželskim trgovcem
priporočamo nadrobno prodajo našega „ISOIiA.", sijajno preizkušenega sredstva za izolacijo zidovja proti vlagi in osušitev vlažnih prostorov. Zelo dober prodajni predmet!
LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA DRUŽBA
LJUBLJANA, Blelweisova IS
R. RANZINGER
Talita It M-H
LJUBLJANA
prvnema rae v to »troko apadajo*« posl«. Lutio a k 1 a d 1 i i • i direktnim tirom «d glav. kolodvora Carlaska skladltta. Nista« trošarta« prosti sklidlic«. Carinska po-sradmnl«. Pratai pohlštn s pahiftvaniial vozevl la avtomobili
6.—13. septembra 1931
Svetovni velesejem, na katerem so zastopani narodi in države
Znižana vožnja za brzovlake in navadne vlake: Jugoslavija 25%', Čehoslovaška 33°/o, Avstrija 257o
Pojasnila	Alloma Company Liubljana, Aleksandrova 2
in legitimacije CehoslovašLi konzulat v Ljubljani daje:	„PulniL“, Ljubljana, Dunajska cesta i
Najnovejše dvokolo z motorčkom,
1 */4 K. S., dvokolesa, šivalni stroji, otroški in igračni vozički in posamezni deli najceneje
Ceniki franko
,.TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroSkih vozičkov, Ljubljana, Karlovška c.4
OPEKO
prvovrstno, v vsaki množini, nudi po najnižjih dnevnih cenah
opekarna JOŽE ORAŽEM ml.
Sr. Gameljne, p. Št. Vid nad Ljubljano
Koncesijonirano elektrotehnično podjetje _
ALEKSANDER KOZIC
LJUBLJANA, Cesta v Rožno dolino 44. 1 elefon 30-41
Sc priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Izvršitev strokovnjaška.	Cene	zmerne.
KU$E|E
vrsl por •polog rafij ci/l-ali risbah, i ivrif M/e n aj s (yl id n ejše ki ar*no
ST-D1U
HUB LIANA
DALMATINOVA 13
Iv. Brunčič
slarbni In pohištveni pleskar in lilar
Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela ter se toplo priporoča cenjenim naročnikom.
Ljubljana, Kolodvorska 23
Cene zmerne, delo solidno, postrežba točna
Telelon 34-76
Naznanilo
slav. občinstvu in cenj. zavodom, da staro renomlrano splošno kleparsko in Instalacijsko tvrdko vodijo naprej
JAKOB FLIGL. dediči
Poslovalnica in delavnica: Rimska cesta 2 in Gregorčičeva ulica 5
Telefon štev. 33-53
Splošno mizarstvo, raznovrstno pohištvo,
pisarniške opreme
izgotavlja solidno in po ugodni ceni
Parizek Karl
mizarstvo
Ljubljana
Cegnarjeva ulica it. 4.
Trgovci, čitajte Trgovski list!
LJUBLJANSKI VELESEJEM
g! .Ljubljana v jeseni* •,Kraljev teden* od 29. avgusta do 9. septembra 1931
Posebne razstave: Tujski promet, razstava slovenskih mest. Kmetijstvo (mlekarstvo in sirarstvo, jajca, čebelarstvo, vinarstvo, zelenjadarstvo, perutnina, kunci, kmetijski stroji). Higijena. Novodobno gospodinjstvo. Pohištvo — stanovanjska in hotelska oprema. Industrijski in obrtni oddelek.
Za časa velesejma velike slavnosti »Kraljev tedeti«. (Operne in dramske predstave na prostem, glasbeni festival itd.).
Legitimacije po 30 Din prodajajo denarni zavodi, železniške postaje, trgovske organizacije, biljetarne »Putnika«, velesejmski urad.
50“/o popust na železnicah. Razstavišče obsega 40.000 m2, 10 razstavnih zgradb.
Stanovanja preskrbljena.
£&rxofavi: ZKrispercoloniate JEjubljana — "Gele/on št. 2263
Ant. Krisper Coloniale
Lastnih: Jc&tp Verlič
'Veletrgovina koloni-	JL	Jf	Zaloga	špirita,
jalne robe.	MDJ	raznega	zganja	in
sVelepražarna kave.	•	i	.	o	o	konjaka.
Mlini za dišave.	unajska cesta 33
‘Solna postrežba	“Ustanovljeno	leta 1840
tja
Mineralne vode. Ceniki na razpolago
£11 o/*- Hribar
Konces. elektrotehnično podjetje
Ljubljana VII, Celovška cesta 80
Prevzema vsa električna dela in inštalacije pod ugodnimi pogoji. Jamči »e za solidno delo in nizke cene.
Brezobrestna posojila
za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom
 „JUGRAD“
Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z.
v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 85/1
Krajevno zastopstvo Marihor, Aleksandrova cesta št. 48
Pravila proti plačilu Din 5-— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. Uradne ure od 8. do 12. in 14. do 18.
Telefon 2 513
naročajte le pri domači tvornici,. katera edina izdeluje to blago iz najboljšega materijala in prodaja najceneje
JOS. R. PUH, Ljubljana, oradaska 22
DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE ,,UNI0N“, LIUBUANA
PIVOVARNA IN SLADARNA
Tovarna za špirit in kvas
v Ljubljani I poštni predal 45.
priporoča svoje izborne izdelke,in sicer:
svetlo in črno pivo v sodih in Steklenicah, pekovski kvas, čisti rafinirani in denaturirani špirit.
PODRUŽNA PIVOVARNA
v Mariboru
Telefon: Ljubljana 2310 in 2311 — Maribor 2023 Brzojavi: Pivovarna Union Ljubljana — Maribor
Knjige, časopise, račune, vizitke, memorande, kuverte, tabele, lepake, letake, naročilnice y blokih a poljubnim številom listov, barvotiske, cenike kakor tudi vae druge tiskovine dobavlja hitro In po zmernih cenah
Telefon »-52
Ljubljana, Gregorčičeva 23
ISKARNA MERKUR
Lastna
knjigo-
veznico
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trfovtko - inauairijtKo <1 <1 »MERKUR« kot uuaiatelja in tiskarju- O. MICHALEK. Ljubljana.