NALOŽBENA DEJAVNOST V OBČINI CENTER
Dramatično zaostajanje
V okviru postopka sprejemanja resolucije o družbenogospodar-skem razvoju občine v letu 1988 je izvršni svet občine Center pripravil posebno gradivo, ki obravnava naložbeno dejavnost v Centru v zadnjih dveh letih. Gradivo je bilo ocenjeno kot kako-vostna informacija. Udeležencem, ki so odločali o najpoglavitnej-ših nalogah družbenega razvoja in načinih njihove izpolnitve je služilo kot zelo dobrodošel pripomoček ob sicer pomanjkljivih generalnih informacijah o prihodnji ekonomski politiki države.
Omenjeno besedilo opozarja na dramatično zaostajanje našega gospodarstva za razvitim svetom, pri čemer mu je aktualno izhodiš-če že dalj časa trajajoče krčenje deleža akumulacije v dohodku gospodarskih organizacjj v občini Center. To je vzrok za šibko na-ložbeno dejavnost, ki se za tega-delj tudi strukturno podreja raz-reševargu tekočih investicijskih problemov, čeprav bi morali na-ložbe usmerjati v širokopoteznej-ši razvoj novih proizvodnih pro-gramov.
Značilno za naložbe v minulem letu (podatki se sicer nanašajo na devetmesečje minulega leta) je, da imamo po eni strani opraviti z veliko koncentracijo naložbenih sredstev v energetiki, po drugi strani pa z njihovo precejšnjo raz-pršenostjo in razdrobljenostjo.
Brez vlaganj v energetiko je bi-lo lani v industriji vsega za 2.3 milijarde dinaijev naložb. Od tega
je bila še najpomembnejša nalož-ba Kartonažne tovarne Ljubljana, ki je preselila proizvodnjo poti-skane embalaže v nove prostore v Mostah, omembe vredni sta tu-di naložbi v grafični dejavnosti in tekstilni industriji.
Povedati kaže, da je bil obseg investicijskih vlaganj med letom v druge dejavnosti manjši od obračunane letne amortizacije, kar pomeni, da ni bila z.agotovlje-na niti enostavna reprodukcija. Večje število manjših vlaganj ni v prid prestrukturiranju gospo-darstva. Večinoma gre za nado-mestilo iztrošenih zmogljivosti in za zamenjavo tehnično zastarele opreme, s čimer pa se ohranja sta-ra struktura proizvodnje.
Investicijski plani so tudi pre-malo upoštevali zaostajanje pogo-jev gospodaijenja, nerealno so bi-li vrednoteni proizvodni tvorci, premajhna je bila naložba dela re-produkcyskih sredstev kot last-
nega vira za obratna sredstva. Hkrati so bili podcenjeni odlivi reprodukcijskih sredstev za po-krivanje izgub, odplačilo dolgov, prispevke nerazvitim, interesno združevanje ipd.
Tudi v drugih gospodarskih de-javnostih, zlasti trgovini, ki je v Centru najmočnejša gospodar-ska panoga, je moč zaslediti po-dobna pravila naložbenega obna-šanja. Poleg vlaganja na trgu Bo-risa Kraigherja so večja naložba samo še novi poslovni prostori In-tertrade v Mostah in gradnja Na-minega oskrbovalnega centra za Bežigradom, sicer pa so trgovin-ske OZD večino sredstev vložile v posodobitev opreme.
V zvezi z investicijskim obnaša-n.iem OZD kaže omeniti še eno značilnost zadnjega časa. In sicer . se kljub obilno deklariranim in-vesticijskim apetitom zmanšuje zanimanje za najemanje bančnih sredstev. Kljub omenjenim stop-njam rasti bančnih plasriiajev za naložbe je bilo lani od 45 milijard razpoložljivega denarja najetih le za 35 milijard dinarjev kreditov.
Vse to kaže na resen problem tega trenutka, ki se mu pravi po-manjkanje kakovostnih razvojnih programov.