167. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 26. jnlija.
XIX. leto, 1886,
lihaja vsak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter volja po pošti prejemati za a v stri j sko-oger sko dežele za vse leto 15 ^Id., za pol leta 8 pld., M ćutrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub I j ano brez pošiljanja na dom za i se leto lil gld., 2a tetrc Itrta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raOuna se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko .več, kakor poštuina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat aH večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, .Gledališka stolb-i'. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse udministrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6   „   50 „
„ četrt leta........3   „   30 „
„ jeden mesec....... I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto  ...       ....   15 gld. — kr.
„  pol leta........8   „   — „
ii četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   .,  40 „
Upravnistvo ,,Slov. y<r.roila(i.
Obrtne, rokodelske in obrtne nadaljevalne šole.
Iz Gradca 24 julija. Prišla bode naloga do odločilnih krogov na Kranjskem, da osnujejo potrebne obrtne šole s slovenskim učnim jezikom. Takrat bode pa tudi nastalo vprašanje, kakošno obrtno šolo naj bi imeli kranjski Slovenci. Obrtne šole se v obče tako dele: splošne in strokovne obrtne šole, rokodelske in obrtne nadaljevalne šole. Govorimo najprvo o slednjih. Teh imamo že nekoliko. Ta vrsta šol ni sicer nič stalnega. Osnovale so se v zadnjih letih, a se zopet lehko opuste, kakor hitro se jim odtegne podpora, katero jim daje bodisi država, dežela ali občina. Na Kranjskem so te obrtne nadaljevalne šole: v Ljubljani (v zvezi z realko), v Novem mestu (združene z gimnazijem), v Kamniku, Kranj i, Tržiči in Kočevji (v poslednjih krajih so združene z ljudskimi šolami). V Ljubljani je še večerna in nedeljska šola z imenom pripravljevalna obrtnijska šola; to ime ima radi tega, ker se v nji uče brati, pisati in računiti oni rokodelski učenci, kateri, prišedši s kmetov v mesto, v ljudsko šolo neso  hodili. Ime
obrtnijske šole ne zasluži, kakor so morebiti še druge kranjske obrtne nadaljevalne šole komaj vredne pridevka „obrtne". Veudar se morajo baš te šole tudi na Kranjskem in sploh po Slovenskem oživotvoriti, da bodo pomagale, ljudstvo naše vzbujati za obrt, s katerim bi se po svoji nadarjenosti rado bavilo, ako bi imelo potrebne izpodbuje. Osnujejo naj se te učilnice po mestih in trgih, kjer so obrtniki in rokodelci naseljeni; po vaseh, na kmetih pa ne. Te Šole naj bodo ob nedeljah po zimi in po leti; po zimi pa še tudi večkrat ob delavnikih zvečer. V te šole naj hodijo od kraja vsi rokodelski učenci in pomočniki v dotičnom mestu in trgu. UČe naj se v ljudski šoli največ v risanji, v risanji praktičnih predmetov po dobri metodi; nekoliko naj se uči tudi v računstvu, v poznavanji razne robe itd. Za vse druge predmete (čitanje, pisanje) pa ni treba toliko pozornim biti, ker za najvažnejše rokodelce (zidarje, mizarje, ključaničarje, kovače) je risanje najkoristnejše. Kdo bode take šole vzdrževal? Za nagrade učiteljem skrbela bode najbrže država (učno ministerstvo), za stvarne potrebščine (kurjavo, luč, učila, šolske rekvizite) naj se osnuje poseben šolski fond s pomočjo občine in šolskih prijateljev, kajti le v svetli in zakurjeni šolski sobi bodo revni rokodelčici radi risali, ako jim učitelj da potrebne priprave. Če dobimo na Kranjsko kacih 20—30 obrtnih nadaljevalnih učilnic, storile bodo te še nekaj malega (seveda dosta ne) za povzdigo obrta v deželi. Ali take male obrtne šole tudi ne zaslužijo še pravo za pravo tega imena. Prave obrtne šole v veliki meri je osnovala do zdaj vlada le še v velikih mestih: Dunaj, Gradec, Praga (češko in nemško), Pilzenj, Librca, Brno, Belsko in dr. V teh šolah so menda zastopani skoro da ne vsi najvažnejši oddelki obrtnega pouka (stavbarstvo, umeteljna obrtnost itd.)
So pa tudi manjše državne obrtne šole s posebno namero, n. pr. šolo za lončenino (v Toplicah na Češkem), za puškarstvo (v Borovljah na Koroškem).
Kompletne šole te vrste so večkrat v velikem slogu osnovane, kakor je n. pr. Graška, pa menda tudi druge. Dajo se ti zavodi primerjati skoro da nekdanjim tehnikam, dokler so imele še praktično svrho.
V njih se uče dosta težki predmeti v velikem
obsegu. Zato se pa za ustop v te šole zahteva precejšnja starost (15 let) in velika  predomika (spodnja realka, meščanska šola). Takošne šole bi tudi Slovenci   potrebovali; seveda bi bila na najboljšem mestu v Ljubljani za vse slovenske pokrajine. Trst bode menda dobil tako šolo, ki bode najbrže laška. Ali se bode država tudi Slovencev usmilila in njim pomogla, to seveda je veliko vprašanje.   Ali bosta revna dežela kranjska in mesto Ljubljansko kaj k temu pripomogla, se tudi ne ve. — Ako si pa Slovenci ne bi upali, doseči obrtnijske šolo, naj bi se vsaj  potrudili, da dobe rokodelsko šolo. Kaj je to V  To je najnovejša kategorija šol na Avstrijskem.   Osnovale so se do zdaj  samo 3, in še te menda  le za poskušnjo, in sicer 2 na Češkem in jedna na Tirolskem (v Imstu). Rokodelske šole so nižja kategorija pravih obrtnih šol To so nekakošne meščanske šole, kjer se otroci le tega uče, česar navadni  majhni rokodelci najbolje potrebujejo; poleg pisanja, branja, obrtnega računstva največ risanje. Imajo pa v teh šolah tudi delavnice, kjer dečki rabijo oblic, kladivo, klešče, nakovalo, žago, sekiro, nož in drugo orodje, s katerim se vadijo rokodel« skega dela. V te šole se v sprejema jo 121etni dečki, ki so skoro ali popolnem ljudsko šolo dovršili; ostanejo 3 leta v zavodu. Kedar so šolo dovršili, neso še niti mojstri, niti pomočniki. Ali pametni mojstri jemljejo jih radi v nauk, katerega se bodo gotovo lahko poprijeli in se ga kmalu iznebili, kajti že v rokodelskih šolah dobili so dobro podlogo. I.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 26. julija.
„Budapester Tagblatt", organ zmerne oger« site opozicije, piše, da zmerna opozicija ne namerava agitovati proti zjedinjenej vojski, pa tudi se ne misli potegovati za razdelitev vojske. Politične razmere so sedaj take, da bi bil neodpustljiv greh, ko bi kdo hotel razrušiti jedinstvo avstro-ogerske vojske. Zmerna opozicija kot politična stranka ne misli pobijati skupne vojske, niti demonstrovati proti generalu Pejačeviću, kateri kot Oger in vojak le spolnuje svojo dolžnost, ako pride v Budimpešto in prevzame na povelje Njega veličastva poveljni-štvo. Pobijati pa mora neodpustljivo politiko Tisze, kateri je ogerski parlament o Janskega aferi le sle-
LISTEK.
L' amour c' est la vie.
Spisal O same 1 ec.
Brstno cvetela je krasna cvetica kopajoč se v žarkih poletnega solnca. A zatemnilo se je nebo, ugasnila je solnčna luč in ljut vihar vzbesnel je preko ravni. — Ovenela je cvetica, in pokrili so jo zime snegovi. — —
Zgodilo se je, Česar sem pričakoval! ... To oko, ki se je upiralo tako otožno v pisani svet, zaprlo se je na veke; in srce, ki je ljubilo, tako iskreno in verno ljubilo, to bore srce objela je smrt z ledenimi rokami. —
Na mrtvaškem odri leži pred manoj, in bledi Žarki voščenih sveč obsevajo bledi njen obraz . . . V meni pa utriplje srce in budi se mi čut, kakor da bi bili položili poleg nje moje življenje na oder mrtvaški. Saj jaz sem jo ljubil, kakor malokateri bratranec ljubi svojo sestričino! —
Kmalu krila jo bode groba temota, in spomin njen skopnel bode, kakor skopni sneg v solnci pomladnem . . .
Jaz pa je ne pozabim nikdar! — Nikdar! — Toga in srd polnita mi srce. — Da bi v tem trenotki dobil v pest njega, ki je kriv njene smrti, z neusmiljeno roko pognal bi mu iz pregrešnega telesa črno dušo njegovo. — A sodil ga je že Bog sam! . . .
Vi pa, ki zategujete govoreč o ljubezni usta v ironičen /nasmeh, vi, katerim je ženska zvestoba nežen cvet, ki se čez noč ospe, stopite le za tre-notek z manoj k mrtvaškemu odru ter poglejte ta bledi obraz, po katerem je ljubezni mučeništvo pisalo svojo otožno zgodovino. In otajal se vam bode led okolu srca in sodili bodete morebi drugače. —
Pomlad je razsipala svoj čar po prebujeni zemlji. V vrti na klopici sedela je gospica Bogomila. Nad njo pa je stara hruška razpenjala cvetoče svoje veje, in brenčeč obletavale so jo bučelo. Kedar pa je zavel veter, padalo je cvetje z vej, da je bilo videti, kakor bi motel sneg. In cvetje sipalo se je Bogomili v naročje in sipalo se jej je na črne lase. A ona ni se zmenila za vse to. Molče je sedela na klopici. Roki imela je sklcneni nad drobno knjižico v krili in v lice bila je bleda
kakor hrušev cvet. — Uprla je temnorujavo oko na knjižico v naročji. V njej ležal je droben list obrobljen z raznobojnim cvetjem. Med cvetjem pa so se čitale besede:   „L' amour c'est la vie!"
Bolestno vzdrhtela je Bogomila. Naslonila se je na stare hruške staro deblo ter zrla nepremično v daljavo. Ondi pa so zelenele poraščene gore, in blede megle plazile so se jim leno ob vrhovih. Dekle pa je upiralo svoj pogled tja doli in kakor blede megle plazile so se jej v mlado dušo podobe in dogodki iz časov preteklih. —
V bajnem blišči žarela je dvorana. Jasni zvoki godbe širili so se po vzduhu kakor svinec težkem. Po parketu pa se je v begotnem plesi vrtil par za parom. Bil je zadnji predpustui večer, in zadnjikrat praznovala se je tisto leto slovesuost najveselejšemu Bogu na čast Privrelo pa jih jo mnogo na to slavnost. A vsi trudili so se dostojno končati predpust. In govorilo se tedaj mnogo, a povedalo malo. —
Na plesi bila je tudi gospica Bogomila. Plesalcev ni jej nedostajalo, vender plesal je z njo največ Milan, sin tedaj v G. obče znanega, bogatega kupca 11. —   V rajskem  veselji  utripalo jo
paril in mu napravljal poraze. Niti baron IMoIsheim-Gvulai, niti grof Nikolaj Pejačević, niti skupna vojska, niti misterijozna .dvorna kamarila" ni prouzročila zla. ampak nrnisterski predsednik, ki je (Mersko izdal, da j«' le rešit svoj poitfelj. Ta izjava opozicijskega lista pa nikakor ne kaže, da zmerna opozicija res ni sovražna vojski. Zmerna opozicija je le zategadelj tako z.-.sukaki svojo politiko, da bi pokazala, da je zmožna za vlado. Toda najbrž se jej ne bo le posrečilo na ta način vreči Tis/o — Mej prebivalstvom se pa nadaljuje agitacija prati vojski Več odličnih Budapestanskih meščanov sklenilo je na nedeljo 1. avgusta sklicati velik ljudski shod, na katerem se bode razgovarjalo o Janskega aferi in zalnjdi prememhah v generaliteti.
Viianjk" «Ii"/.av«'.
Crno^or^Jti naučni minister Pavlović prišel je na Dunaj.  Jeden urednikov „W. Allg. Ztg." porabil je to priložnost, da ga je obiskal, ter ga povpraševal o politiki Črne gore in balkanskej politiki sploh.   1'avlovič se ju izrazil, da se je pred Berlinskim dogovorom in pozneje poskušalo napraviti nekak  kompromis mej  ruskimi in avstrijskimi interesi na Balkanu.   Balkan bi se bil idealno raz-del 1 v dve polovici, zapadna polovica bi 86 bili prepustila avstrijskemu, vzhodna pa ruskomu uplivu. Taka delitev pa se ne bi Ujemala s političnimi razmerami na Balkanu,  ker Sta Srbija  in Črna gora odločno težili k Rusiji,  prej ali slej bile bi takej, če tudi le idealhej delitvi uprle se bilkanske države Bftma.   V Srbiji se je res poslednja leta ukoieninil avstrijski upliv, ker se narodni duh od zgoraj zatira. Avstrija je pridobila n:1 svojo stran vladarsko rodbino Obrenovićev s tem, da jej ,;e pridobila kraljevi naslov, in z druzimi sredstvi. Srbija, j«? pa morala poV/.dignenje v kraljestvo plaćati s samostojnosti i. Srbsko politiko sedaj vodi Bisinarck po svojih  Dunaj >i<ih posredovalcih,  sedaj  po grofu Kal* noky-ji, v Srbiji   ne gospoduje kralj Milan, ampak grof Khevenhtiller. Trdi so sicer, da so Srbi začeli poslednjo vojno proti volji Avstrije, toda Pavlović tega ne  verjame.   Na Dunaj i so dobro vedeli, da bode Srbija tepena. Avstrija si pa vedno prizadeva, oslabiti  srbstvo.   L. 1S7G je Srbijo našuntala proti Turkom, katera vojna se je končala s katastrofo pri Djunisu,  sedaj  jo je nahujskala proti Bolgarom in konec temu bil je poraz pri Slivnici. Srbska vnanja politika je ravno nasprotna crnogorskoj.  Črna gora tii prizadeva saiuo okrepiti srb.stvo.   Karkoli naj si domišljujejo  v Srbiji o srh.-: kej  državnej ideji, jej vendar samo Škodujejo, uresn čiti jo more jedino Orna gora.   Zategadelj je Želeti, da se Srbi vedno bolj „pocruoKOtĆijo*;   Srbski  kralj Milan svoje duševne zmožnosti porablja V škodo Srbije. Srbi bi s'i ne mogli zjediniti, ko bi Bosno in Hercegovino prisvojila si Avstrij-.   Kulnokv že sedaj dela na to, da bi Ogersku pridobila ne lo Bosno in Hercegovino,   marveč, tudi Srbijo.   To nasprotuje srbskej drŽavnej   ideji,  zategadelj   bode Črna  gora vedno na strani Rusije, ki se bode potegnila za zjedmenjo Srbov, k;.dar pride pravi čas. Ivo bi Avstro Ogerska pos':ii;t zares federativna država, bi se jej balkanske samostojne države lahko pridružile. Ker pa ogerski Šovinizem ne dopušča svobodnega razvoja sosednjih narodov, bode se prej ali slej začel pod ruskim varstvom  upor  proti  Avstriji   od Jadranskega do Oruega  mi rja.   Crna gora,  Bosna  in Hercegovina, Bolgarija m Rumunija postavile so bodo proti Avstriji   kadar pride do boja mej Rusijo in Avstrijo. Na balkanskem poluotoku so bije elementi ki morejo osnovati države.  To so Srbi, Bolgari in Grki. Albanci se v tem oziru ne morejo jemati v poštev. Mohttinedanci se i odo izselili alt pa izumrli. Balkanski otok se mora tedaj razdeliti v tri dele, v srbski, bolgarski in grški.   Carigrad bode svobodno pristanišče.  Taka delitev balkanskega poluotoka se bode dognala še le po več evropskih vojnah, v katerih se b<>de Rusija, Italija in Francija z balkan-
Bogomtli srce. ko je hitela ob njegovi strani preko gladkih tal. Temuorujavo oko p« se jej je žarilo od radosti, kakor se žari zarja,  dneva porodnica.
Tisti več.-r jo pač klilo  v deviškem njenem srci jasne srečo pestro cvetje. —
Ko pa jo je Milan proti jutru spremil do voza, ki naj bi jo z rt arerjo odpeljal domov, segla mu je v roko ter se mu nasinehljala toli liubez-nivo,  da se je potem sramovala suma sebe . . .
Pozno ustala je drugi dan Bogomila. Na obrazi pa so jej bili sledovi prečuto noči. Ob okni je slonela, drobno glavico podprto ob dlan ter premišljevala dogodke prejšnjega dne. Preživela je v duhu Se jedenkrat vso noč. — Da pa jej je na misel prihajal tolikrat baš Milan, to jo je jezilo . . . Ko-ketno zateptala je z malo nožico ob tla. — Kar potrka nekdo na vrata in v„ sobo .stopi — Milan. O slovesi jej je bil na videz pozabil izročiti pahljač. Tako pa je imel danes dober uzrok, da jo je obiskal. — Tudi BOejomillna mati prišla je v sobo. (Oče Bogomil' umri je š« za njenih mladih let ter zapustil ne baš veliko imetje). Pogovor pletel se je, kakor naravno, večinoma o zadnjem plesi.
Prvi obisk .Milanov pa .ii odtal jedini . ... In
skimi državicami bojevale proti Avstriji in Nemčiji. Anglija bode najbrž pasivna. Turčija se pa ne more jemati v poštev. Ta strašni boj evropskih vlastij je j■ I U bolj ali manj ? daljšej prihodnjosti. Sedaj se vsi še le pripravlja jo i| zbirajo si sile. Črna gora nikakor ne misli sama najmanj motiti miru in bode n.ijlojalnejša soseda Avstriji. Kadar pride odločilni trenutek, bode Črna gora tnpj nasprotniki Avstrije. Do tega časa bode jej dobra soseda, zbirala bode svoje moči, zidala ceste, ustanovljala nova mesta, pospeševala kmetijstvo in obrtnijo, snovala nove Šole itd. Ni se tedaj bati, da bi Črna gora spro žila orijentalno vprašanje, kajti miru bolj potrebuje, kakor katera koli druga država.
Srbska, vlada se boji, da ne bi bili voljeni opozicijonalci v vseh okrajih, za katere so se vo-l.tve zavrgle in zategadelj neče razpisati novih volitev. Nevolja mej narodom proti sedanji vladi pa v tem vedno narašča. V okrožjih Valjevo, Draga-čevo in Mačva zaprli so zopet več veljavnih mož iz političnih uzrokov.
Prijatelji Rusije nadaljujejo borbo proti knezu v liolguriji. Opozicijski list, „Sojedinenje" našteva 33 pogojev, katere mora Bolgarija spo: niti, ako se hoče spraviti z Rusijo, pred vsem mora odstraniti sedanjega kneza. Knez je vsega kriv. Kriv je, da se stranke tako hudo sovražijo, da ni nikakega zbližanja mogoče; kriv je, da se je Bol garija sprla z Rusijo, kriv je, da se Bolgari ne morejo spraviti z Rusijo, če tudi je sprava ne Ogibno potrebna. Neumno hi bilo knezu na ljubo odreči so varstvu Rusijo. — »PoK Corr." brzojavi ju se iz Peterburga, da so vse vesti, da Rusija na merava v kratkem zasesti I lo I na rij o, izmišljene. Se-d."j Rusi ne mislijo na tO, pozneje bode pa morda Rusija k temu prisiljena.
Več fraitc H3ii3i senatorjev in poslancev sprožilo je misel, da bi se osnoval odbor za republikansko propagando. Ta odbor bode organizuval odpor proti napadom nasprotnikov republike. Odbor bode osnoval pododbore v Vneli doparteinentih.
Politika novega uugleAIcegts mlnlsterstva bode najbrž sovražna Rusiji Glavni organ konservativne stranko „Stan.lani" baš sedaj, ko so se stavlja iniiusterstvo. kaže na to, da Rusija hoče imeti pokrajino K hoj o Saleli. Že večkrat se je pokazalo, da pogodbe z Rusijo neso vredne papirja, na kateri so pisano. Angleška vlada mora gledati na koristi svojih zaveznikov, Afganov, da ohrani dobro sporazutnljenje ž njimi Že sedaj Afguni nič prav ne zaupajo v Anglijo. Ko bi pa še Khojo Saleh prepustila Rusiji, zgubila bi pa vse zaupanju v Atganistanu. Rusija bode pa, vse svoie ob vezanosti, ki se tičejo Afganistana, prezirala, ne da hi se zato kaj AiVuii zmenili ali jo bodo |ta celo podpirali. — Konservativno ministerstvo najbrž ne bode dolgo ostalo na krmilu. Gladstonovci mislijo da bodo že v jnuuvnrji nove volitve in nabirajo že za prihodnje volitve fond v znesku 100.000 funtov šterlingov.
Dopisi,
Iz K*iiIJa 24 julija. [Iz v. dop.]   V Pulji se gode čudne stvari Že dolgo neso bili tukajšnji vojaški krogi tako razburjeni. 22. t. m. došel je nekov telegram od ministerstva.   Takoj po prejemu tega telegrama   bil   je  v   mornarski vojašnici alarm  Predvčerajšnjo in v č e r a j š n j o n o č hodile so patrulje  po 2 4 mož,  vsak mož s 24 ostrimi patrona mi po mestu. Tudi po dnevu hodijo straže po okolici in o kolu fortov,  žandarmerija v arzc nulu je pomnožena po pristanišči krožeče bark ase nadzorujejo obale.   Vse se po v prašuje: Kaj je? Nikdo ne ve! Vse je nekam tajnostno. čujejo
zgodilo se je tekom časa, da so bili baš ti obiski začetek prijateljske vezi, ki je družila potem Bogomilo in njeno mater z bogatim udovcem R. in njega sinom Milanom. — —
Sneg je skopnel. Po brdih pa so rumene tro-bentice pomaljale glavice iz zeleneče trave. V mejah poganjal je črni trn belo svoje cvetje. Pomladnega solnca zadnji žarki rudili se kakor bele ovčice raztresene oblačke. Po poti iz bližnje vasice vračal se je Milan z Bogomilo v mesto. Streljaj za njima korakala sta Bogomilina mati in kupec R.
nDejala sem vam, da vas ljubim, dasi ne verujem vašim besedam." — Bogomila odtrgala je cvetočo vejico črnega trna, rastočega kraj poti. — „Poglejte to cvetje! Čez noč bo zvenelo ter se osulo. — Isto tako pozabili bodete vi kmalu, kmalu, čez noč . . . denašnjib svojih priseg."
Vzel jej je cvetje iz rok ter se rotil, da je, ne pozabi nikdar! — —
Hladan veter bril je preko strnišč. Ovenelo listje šumelo j<- po vejah ter padalo na tla. Bleda jesenska megla plazila se je ob gorah.
se različne verzije. Mej nami je trdno prepričanje, da imamo opraviti zopet s kako irredentarsko „1 u m par i j o" V tem našem prepričanji nas potrjuje še posebno to, ker se je 20. t. m. tu slavil spomin na bitko pri Visu (Lissa) in ker ie znano, da naši neodrešened posebno radi porabljajo take slavnostne prilike, da dajo kakov glas od sebe. Osobito jih peče spomin na to bitko, ko je avstrijska mornarica sijajno premagala močnejšo italijansko. In res gre danes govorica, da so finančni stražniki našli na nekem italijanskem traba-kelnu dinamit in bombe, in da je bila vsa ta tvarina namenjena za Pulj.
Kakor hitro kaj pozitivnega zvem, poročal Vam bodem vestno, dasi imam malo upanja, da bi resnica prišla na dan. Vsaj poznate tisti preslavni naš „vertuschungssvstetn" !
I#. Celovca 24. julija. [Izv. dop.] Uvodni članek v 1G2. številki „Slovenskega Naroda", ki začenja z besedami „Uboga Avstrija l" mi je jako ugajal in želeti bi bilo, da bi si ga naši merodajni krogi zapisali za ušesa ter nekoliko presodili njega vsebino, potem pa pomislili, kam da pride Avstrija, ako bodo smeli nje lastni podložniki tako jasno kazati zoper, njo svojo mržnjo in svoje prusko mišljenje, kakor so to storili pri zadnjem „Gauturnfestu" v Gradci naši posili Nemci, ne izvzemši e. kr. profesorjev!
Ne bil bi se odločil o tem pisati besedice, da se mi ni pripetil slučaj, ki je vsekako vreden, da s« tu zabeleži in cbjavi čitateljem „Slovenskega Naroda".
Sedel sem namreč včeraj zvečer na lepem in košatem vrtu neke tukajšnje gostilne, da se s ko-zaicmi piva malo ohladim. Kmalu prisede k moji mizi neka družina, obstoječa iz treh gospodov in Štirih dam, ter sem po narečji sodeč takoj pogodil, da ta sedmorica mora biti s Saksonskega in vrača se najbrž od velikonemške slavnosti iz Gradca skozi Celovec v Nemčijo. - Imel sem iz pogovora mej drugim priliko prepričati se, kako vrlo jim je ugajala naša „osterreichisshe. Kttehe" in akoravno s početka nerad, primoran bil sem vendar le, na prijazni ogovor dati poleg mene sedečim tujcem tudi ravno tak odgovor. — Pogovor napeljal nas je seveda na Graško slavnost in ne da bi se jim bil izdal, kako mislim in kedo sem počeli so ti moji s početka sicer meni kot Slovencu jako neljubi, pozneje pa jako dragi gosti z govorico o Graški slavnosti in naših Nemcih.
Na vprašanje, kako so se kaj zabavali, odgovorili so mi, da ne tako, kakor bi bili želeli in kakor so pričakovali, kajti utrujenim od dolgega pota iti hudo vročine, se jim malo ljubilo poslušati marnje in čančarije, s katerimi so jih baje mučili naši Graški matadorji. Neso se mogli dovolj načuditi njihovim govorom, s katerim so se kazali prave izdajice. — Rekel mi je mož, poleg mene sedeč: „Pri mnogih govornikih nesmo umeli, kako da je v Avstriji dovoljeno, da se sme tako očito proti državi samej govoriti. Pri nas v Nemčiji bi si dobro premislili, da bi v tem zmislu le „Muckser" napravili, in ko bi kaj tacega storili, imeli bi takoj s Bodnijo opravka. Mi danes res ue vemo, česa Nemci v Avstriji še hočejo, ko so vendar tako svobodni, da svobodneji biti ne morejo in da v Nemčiji tako
V sobi sedela je gospica Bogomila in solze rosile so jej cvetoče lice. Pred njo na mizi ležalo je pismo in v pismu droben list, obrobljen z raznobojnim cvetjem. Mej cvetjem pa so se Čitale besede: „L' amour c' est la vie!" A pismo je slulo: Bogomila draga !
Vihar usode razrušiti skuša čarobno poslopje najme ljubezni. Oče moj snubil je včeraj za Tvojo roko, a Ti si mu odrekla. Razodela pa si mu tudi najino zvezo. — Maščevanje klije mu v duši . . . Prisilil me je, da takoj odpotujem v P ... Tam naj pozabim Tebe in miline Tvoje! — Odpotoval bodem, a z manoj potoval bo tudi Tvoj spomin . . . Moči nama je treba obema! Zaveli bodo zopet milejši vetrovi in na zveste tvoje prsi vrnil se bo Tvoj
zvesti Milan.
Mesec lebruvarij. Mrzla zima kraljevala je v prirodi, mrzli' zima vselila se je tudi v gospice Bogomile mlado srce. Ljubezni cvetje pa jej je venelo V umirajočem srci. Milan izvestil jej je, da se je poročil v p. , , z udovo za bankirjem H . . . — —
svobode nikoli doživeli ne bomo. Imeli smo najboljšo priliko, prepričati se, kako prostost imajo Nemci v Avstriji, čeravno v listib vedno čitamo o zatiranji avstrijskih Nemcev. Avstrijski Nemci se tako obnašajo, „d a s s man sie immer leichtalsHoch-verrather anklagen konnte." — Ta mož, ki mi je tako govoril, bil je trgovec iz Limbacha pri Chemnitzu, pošten Nemec, ki se je boril kot Saksonec leta 1866. vzajemno z Avstrijo proti Pru-siji in mi je zatrdil, da bi takoj prišel živet v Avstrijo, ko bi mu sredstva to dopuščala.
Tako obsoja pošten Nemec ravnanje naših avstrijskih kričačev. Napisal bi vam pa lehko še marsikaj, kar sem čul od teh poštenih Nemcev, a naj zadostuje to malo, saj se iz tega malega more veliko sklepati.
Naši Nemci so se tedaj sami izdali in Saksonci imeli so priliko prepričati se, da ni vse tako, kakor se jim po časopisih riše, marveč da imajo Nemci pri nas v Avstriji večjo prostost, nego so je Nemci v Nemčiji sami imeli.
Konečno naj še omenim, da so se bili Saksonci na pot podali kar največ mogoče s svojimi soprogami in hčerkami baje zaradi tega, da se ženstvo tudi primerno za stvar navdušuje. V tem treba nam Slovencem posnemati Nemce, ker mi se navadno le preradi sami po slavnostih naših navdušujemo, žeu-8tvo pa puščamo doma, da se germanizuje z nemškimi romani, v katerih si le prerado išče zabave in duševnega vedrila.
Ako tedaj hočemo, da tudi v tem napredujemo, tedaj ne prezirajmo našega ženstva, marveč skrbimo, da istemu damo priliko več ko mogoče z nami radovati in navduševati se za narod naš in milo našo domovino. — Naprej tedaj v tem zmislu!
Iz Hi-vniec 35. julija. [Izviien dopis.] Dne 24. t. m. zjutraj v noči od 2—3. uživali smo v našem miroljubnem trgu pravo maslo — če že ne »nemške" — vsaj „šulfernjske" kulture. Privatni odgojitelj Plenk na Kranjskem bivajočega posestnika in deželnega poslanea g. dr. Mauerja iu „šul-ierajski" podučitelj Avgust Ajstrich sta v družbi s železničnim poduradnikom Gustavom Ruberjem, ro jeuim v Brnu, kričaje, krohotaje iu zabavljaje na našega župana, „vvindisehe Bauern" in „\vindiseke Leiirer" tak hrup napravili, da se je vse prebivalstvo zdramilo iz sladkega spanja ter hitelo na po-zorišče, misleč, da je vse v ognji, ali da se bliža križarska vojna. Po rezkih besedah bila sta Plenk in Ajstrich v občinski zapor dejana — čeravno je C. kr. žandarmerija svojo pomoč odrekla — in po zaslišanji ob Va9. uri zjutraj izpuščena. Vse ljudstvo je strašno razjarjeno iu se le čudi predrznosti teh pobalinov.
Politiška in sodna preiskava bode na vsak način višjim oblastveni obelodanila to nesnago. Da Vam nesmo te rabuke brzojavili. krivo je, da se nam je zaplenil brzojav na „SUdsteieriseho Postu. Več o vseh dogodkih v kratkem, predno še bode naše „šulferajnske" šole konec, če bode deželni šolski svet Graški mož beseda ostal svojej odločbi z dne 15. aprila 1886 št. 1542 oziraje se na §. 70 alin. 2 in §.73 drž. šolske postave.
Opazovalec.
Domače stvari.
— (Presvetli cesar) podaril je za popravila Sekovske cerkve iu samostana 1500 gld.
Ozdravela je gospica Bogomila. Toge trnje pa, ki je pognalo kali v njenem srci, rastlo je bujno. — Pomlad je razsipala svoj čar po prebujeni zemlji. A vese.il se ni pomladi bogati kupec R. Smrt prekinila mu je življenje in tisočaki njegovi romali ■so v P . . ., kjer je živel njegov sin Milan z udovo za baukirjem H . . . —
V vrti na klopici sedela je gospica Bogomila. Nad njo pa je stara hruška razpenjala cvetoče svoje veje. A v srci rodili so se jej spomini iz prošlih časov.
Lahen veter zavel je ter jej odnesel iz rok •droben list, obrobljen z raznobojnim cvetjem.
Bogomila pobrala je list, ter čitala mej cvetjem besede:   „L1 amour c1 est la vie!"
„Ne, ne!" vzdahnila je bolestno: nL' amour c1 est le mort!" ter odšla v sobo. — Sedaj pa leži na mrtvaškem odru in spomin njen skopnel bode, kakor skopni sneg v solnci pomladnem . . .
Jaz pa je ne pozabim nikdar! — Nikdar! —
— (Deželni predsednik baron W i n k-ler) odpeljal se je v soboto po noči s kurirnim vlakom na Dunaj.
— (Umrl) je včeraj popoludne gosp. Adolf Mallner, c. kr. vladni oficijal v Ljubljani v 43. letu svoje dobe.
— (Nova maša), ki jo je včeraj v Trnovski cerkvi pel g. Ivan Kačar, sin posestnika J. Ka carja, bila je jako slovesna.   Prisotnih je bilo veliko povabljenih in na tisoče občinstva.   Cerkev je bila zvunaj in znotraj lepo okrašena.
— (Slovenski napisi v parku pod Tivoli) našim nemškutarjem še ne dado miru. Kakor purani nad kakim rudečim predmetom, tako vrišče posebne „\Vochenblattovei" nad omenjenimi napisi. Ker nemaj o logičnih razlogov, pitajo svoje malobrojne čitatelje z raznimi bajkami. Tako pripoveduje sobotni „Wochenblatta grozno vest, da je nek gospod, ki slovenski ne umeje, šetal se pod Tivoli nič hudega sluteč. Kar pride strašna osoda v podobi nekega paznika in udari s palico psa, ki se je bil zakadil mej cvetlične, nasade, katere je brez dvojbe ta čveteronožni Wochenbiattov varvanec hotel parfumovati. Nad tem grozodejstvom seveda velik krik in druzega ne manka, kakor da bi bil omenjeni pes zaradi razžaljenja časti šel tožit. Mi Wochenblattovih pismoukov kar ne umejemo več. Vedno poudarjajo svoje in svojih pristašev fino obnašanje, zdaj pa zagovarjajo tako stvar. Ali mari ne vedo, da takten in omikan človek sploh ne bode puščal, da bi njegov pes kvaril in brskal lepe cvetlične nasade? Izgovor, da slovenski ne umeje, je pač jalov, kajti gospod, ki ni branil, da bi njegov pes škode ne delal, marveč celo kokodaka nad paznikom, ki je le svojo dolžnost vršil, bi se tudi za nemški napis ne bil čisto nič zmenil. Pri takih brezozirnih ljudeh so vsi napisi le bob v steno. „\Vochenblattovciu koncem omenjene notice celo prete, da se utegne pripetiti, da bode kdo pazniku nasadov, odganjajočemu pse s palico, tudi s palico odgovoiil. Na to nekvalifikovuno hujskanje nemarno druzega odgovora, kakor: „Naj le poskusi!" Za tako srbečico našlo se bode že še ohladilo.
— (Ljubljanski mesarji) uložili so pri mestnem magistratu prošnjo, naj bi jim slednji na merodajnem mestu izposloval, da bi pri veliki vročini in preteči koleri izjemno smeli klati tudi ob nedeljah. Meso od živine v soboto zaklane, ker okna klavnice neso zavarovana z lesenimi šal ubijam i in ozkimi mrežami in je torej polno muh, kar mrgoli črvov. Dasi se meso snaži, vender no more biti tuko meso zdravju koristno.
— (Jedna baterija) tukajšnjega topni-carskega polka odšla je danes zjutraj na Ptuj na t-trelne vajo. Druge baterije pojdejo v gotovih rokih za njo.
— (Vročina) je silna. V senci kaže toplomer 36° C No, pa mi se lahko tolažimo, čitajoč v časnikih, da v Aranjnezu na Španjskem opoludne v seuci toplomer kaže 4 3° Reaumurjevih. Ondi si pač marsikdo želi, da bi že smel vzdigniti: „Die sehbnen Tage von Aranjnez sind voriiber!"
— (Iz Mokronoga.) Pravila poddružuice družbe sv. Cirila in Metoda za Mokronog je c. kr. ministerstvo odobriio. Pristopilo jo temu društvu že precej udov iz Mokronoga in okolice, a upati je, da jih v kratkem pristopi še kaj več. V odbor bili so voljeni gospodje: Anton Zore, župnik, prvosed-nikom, dr. Fran Škofic, blagajnikom in Andrej Grčar, tajnikom.
— (Ajševska zadeva) proti trem obtožencem (krčraarju, sinu in dekli) obravnavala se bode, kakor čitamo v „Soči" dne 12. avgusta pri c. kr. okrožni sodniji v Gorici. Zagovarjal bode dr. Josip vitez Tonkli.
— (Iz Pazina:) Tukajšnje županstvo odložilo je občinske volitve, ki bi bile imele pričeti dne 26 t. m. s praznim izgovorom, da bi se kolera ne zatrosila.
— (O koleri) došle so nastopne vesti: V Sočergi jedna osoba za kolero umrla. (Sočerga je jako borna vasica sredi Istre — in njeni prebivalci tako siromašni, da se navadno govori, da v Sočergi razen patrona v nltarji vse prosjači. Prav verjetno je torej, da je kak prosjak z Reke ali iz Trsta to bolezen domov zanesel) — Pri sv. Jožefu v R;c manjih prikazala se je kolera mej delavci, ki delajo Hrpelsko železnico Zbolelo je 7 (»sob, mej njimi 5 železniških delavcev in 2 kmeta, umrlo jih je čvetero. Železniško podjetje ukrenilo je vse po ttebue  zdravstvene naredbe,  da se  bolezen pre-
preči. — Iz Trsta se je dne 24. t. m. izvestilo, da v poslednjih 24 urah ni nihče za kolero zbolel, iz-mej prej zbolelih sta pa dva umrla. — Na Reki jih je v zadnjih 24 urah troje zbolelo. Te številke lahko vsasega tolažijo, da kolera ni tako huda, kakor je bila nekdaj in da so jo z raznimi varnostnimi naredbi skoro popolnem omejili.
— (Na Reki) se je živež zelo podražil. Govedina stoji 60 kr., teletina 70 kr. kilogram, liter vina 70 kr., jedna limona 10—15 kr. Do 5000 osob je že mesto ostavilo. „Agraraer Tagblatt" ima celo vrsto pritožeb o zdravniškem osobji, posebno zanimiva pa je vest, da se guverner grof Z i c h y še do danes ni toliko ohrabril, da bi bil obiskal bolnico za kolerozne. To je pač prava madjarska hrabrost! Njegov prednik bil je ves drugačen, dasi ni bil tako visok gospod kakor grof Zichy, ampak prost — Hrvat.
— (Na Primorskem) je iz zdravstvenih ozirov odslej dovoljeno tudi ob nedeljah meso prodajati.
— (Za veterane neugodna vest) širi se po listih. Ne le da jim ni dovoljeno nositi orožje na strani, se bode baje v kratkem izdala prepoved, da se, kdor je v cesarski službi, ne sme udeleževati javnih veteranskih sprevodov, niti veteranskih pogrebov. Pomen te prepovedi je pač nejasen.
— (Utonil) je dne 23. julija braiubovski patrolni vodja Pipuš Bogomir iz Selnice pri Mariboru, ko se je kopal s svojimi tovariši v Ljubljanici. Njegov tovariš Peršina hotel ga je rešiti, ter je skočil za njim, a utapljajoči oklenil se ga je okrog in z rokami ga je zagrabil za vrat tako, da je takoj zavednost zgubil in obadva bi se bila utopila, da ni bil za njima skočil njih tovariš Star-chenfeld, kateri ja je dvakrat na površino spravil, a hotela sta se ga obadva prijeti in tako je mogel le jednega na breg spraviti. Ko je šel zopet v vodo po Pipuša, ni ga mogel več dobiti, ker na onem mestu je voda več metrov globoka. Prišli so takoj ljudje s čolni in drogovi, ali neso ga mogli dobiti in še do danes ga voda ni dvignila na površje.
— (Iz letnega izvestja velike gimnazije v Gorici) posnemljemo še sledeče podatke. Dijakov je bilo na tem zavodu koncem šolskega leta 374, mej temi 173 Slovencev, 150 Italijanov, 47 Nemcev, 2 Ceha in 2 Francoza. (Voditelj Pantke, Prus, našteva najprej Nemce, potem Italijane in zadnje Slovence. Jako nelogično!) Poučevalo je 17 profesorjev in suplentov; moj njimi je 7 Slovencev, 6 Nemcev in 4 Italijani. Slovenščina je obvezni predmet za vse Slovence in se poučuje po 3 ure na teden na nižji gimnaziji, a po 2 na višji. Poučni jezik je seveda nemški v V6eb predmetih in v vseh razredih, izimši slovenščino i u italijanščino v vseh razredih ter veronauk v prvem in drugem razredu
— (17 letno izvestje deželno pod; gimnazije na P tuji) ima na prvem mestu razprava: „Quaeritur, Taciti Germaniae crni codex aut qui codices optimi sint", kattro je spisal g. prof. Pr. Ž e 1 e z i n g e r. Za to razpravo so šolske vesti. Poučevalo je 10 profesorjev in učiteljev. Dijakov bilo je koncem leta 118, mej temi 69 Slovencev, 49 Nemcev. Po veroizpovedanji bilo jih je 115 ka-tobkov, 1 protestant, 2 Žida. Najmlajši dijak bil je 10, najstarši 20 let star. Spričevalo z odliko dobilo je 12 dijakov, prvi red 76, dvojke 17, trojke 7, 5 je dovoljeno izpit ponavljati. Šolnine se je plačalo 804 gld. vse štipendije pa so znašale 600 gld. Slovenšč.ne učilo se je v vseh 4 razredih samo 14 Nemcev, kar nam je le po godu, ker smo preverjeni, da je bolje za nas, če se Nemec slovenščine ne uči.
— (Trgovinski promet s Srbijo.) C. kr. konzulat v Belemgradu poroča : Ker so naši trgovci v precej živahni zvezi s Srbijo, zgodi se večkrat, da jim treba o kaki trgovski zadevi ali o stanji kake firme pojasnila, in da se o takih prilikah obračajo do tamošnjena konzulata za taka pojasnila. Ker pa tamošnji konzulat na podlagi lastnega znanja in vedenja načelno ne daje nikakih pojasnil, priporočali bi trgovcem, da se o takih prilikah obračajo naravnost do Dunajsko-Beiograjske bankirske rirme bratje Andreevits (Brtider Andreevits) (Dunaj, Tuchiauben; Belgrud, Mihajlova cesta), ker bi tem potom prej, in z manjšimi stroški dobili po-« jasnila. Konzulat se je pogodil s to firmo, da se i j plača pristojbina 50 kr. a v. (v pismenih znamkah priložena), s katerimi je poravnana tudi poštnina, za nazaj.
Telegrami ..Slovenskemu Narodu":
Poljčane 25. julija. Volilni shod na Slatini sijajen, 200 volilcev. Kanonik dr. Gre-gorec govoril o agrarnem, narodnem vprašanji in o političnih zadevah avstro-ogerskih. Z navdušenimi živioklici vsprejet kot kandidat in naslednik B. ttaiču. S Ptuja in iz Šmarija nav-zoeni pritrdili, volilci šentlenartskega okraja brzojavno naznanili, da je dr. Gregorec njihov kandidat.
Niš 26. julija. Skupščina je po predlogu verifikacijskt'ga odseka ovrgla vse volitve, proti katerim je bilo kaj ugovora, izimši dve, kateri je za pravilni priznala. Potem se je zasedanje za 1885 zaključilo, ob jednem pa skupščina v zasedanje za 1886   na jutri sklicala.
Levov 25. julija. V Garlici pri Krako-vem so včeraj ruski mejni stražniki žandar-skega korporala Otejnika ustrelili.
Niš 25. julija. Skupščina izrekla je vladi jednoglasno indemniteto za vse mej vojno izdane zakone in naredbe.
Poziv*)
gospodom udom akad. podružnice Graške družbe sv. Cirila in Metoda!
Podpisani odbor imenovane podružnice poživlja gospode člane in ostale slovenske velikošolce, ki so se vrnili zopet v ljubljeno domovino, da nabirajo v svojih krajih prepotrebnemu društvu društvenikov in prirerajo po mogočnosti s pomočjo rodoljubov, domačih podružnic in drugih narodnih društev raznovrstne zabave družbi v korist! Nabrani doneski in čisti dohodki oddajo naj se ali dotični podružnici ali pa diužbinemu blagajniku, g. dr. J. Vošnjaku v Ljubljani.
Itojaki! posnemajmo v tem oziru brate Cehe, ne štedimo truda, kjer gre za probujenje in varovanje narodnosti in povzdigo narodne šole in pro-svete, saj si s tem pridobimo najlepše plačilo: naroda hvaležnost!
Za odbor: Anton Rogiiia, Josip Blaž,
t. č. predseduik. t. č. zapisnikar.
*) NB. Slovenski listi prosijo bo uljudno, da ta poziv ponatisnejo.
Poslano.
Dopisuna „Slovenca" St. 164 imenujem, kar se tiče moje osobe, lažnika.
Tunjice, 23. julija 1886.
Peter ■•oga«>iiik,
učitelj.
(544)
Tujci
25. julija.
Fri ni ona t Schuiidt z Dunaja. — Mosch iz Budimpešte. — \Veiss iz Zagreba. — Bohm z Dunaja. — Venus iz Ljubljane. — Weber iz Reke.
Pri isiih.I: Sirohl, Scbam z Dunaja. — Zuppinger iz Celovca. — Handlirsch, Herbing, Leidelmaier z Dunaja. — Webcr iz Karlovca. — Merkua z Dunaja — Kump iz Kočevja. — Blasich iz Trsta.
Meteorologično poročilo.
S p	Caa opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	fVe'.   Nebo ' trovi		Mo-krina v mm.
A	1 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	731-08 mm. 780*09 mm. 730-G!> mm.	200° C 26 5° C 22 3° C	brczv. si. Hzh. si. zah.	obl. obl. obl.	1*3 mm. dežja. : 1
25.jnlija.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	733 1«; mm. 732-ti9mm. 732 65 mm.	211° C 27 8« C 39*8« C	brezv. hI. h/A:. bI. szb.	obl. d.jas. ja».	0-OOmrn.
nad
Srednja temperatura 22-90 in 234°, za 3-3° in 3 normaloin.
50
ZD-unajsl^a boiza
dne" 2G. julija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo)
Papirna renta.......... 85 gld. 25
Srebrna renta .........86
Zlata renta........... 120
5°/0 marčna renta........ 101
Akcije narodne banke....... 873
Kreditne akcije......... 230
kr.
London
Srebro.......
Napol. .......
C. kr. cekini......
NemSke marke ..... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864
250 gld. 100 *ld.
10
40 95
70
126   , —
i
10   „ -
5   > 92
61   m 85
131   , 50
168   . 60
Ogrtka zlata renta 4°/0...... 106
Ogrska papirna renta 5°/n           ... 94
6*/0 stajemke zemljišč, odvez, oblig. .   . 105
Dunava reg. srečke 5°/0   .   .    100 gld. 117
Zemlj. obč. avstr. 4'/«% zlati zast. listi . 125
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice —
Prior, obiig. Ferdinandove sev. železnice 98
Kreditne srečke        ....   100 gld. 178
Budolfove srečke.....10   „ 18
Akciju anglo-BVStr. banke .       120   „ 113
Trunin: vsiy drusl  velj, 170 »jld. a. v     . 194
Tužnega srca javljamo žalostno vest o prerani smrti našega proljubljenega soproga, oziroma zeta, gospoda
MATIJE MIKEŠA,
krojaškega mojstra,
kateii se je po dolgi mirili bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, 25. t. m. ob 12. uri opobidne v 55. letu svoje starosti v boljšo bodočnost preselil.
Pofpnb nam nepozabljivega bode 27. t. m. ob 5. uri popobidne i/, deželne bolnice.
V Ljubljani, dne 26. julija 1886.
(545) Žalujoči ostali.
It• iii inr: v liki listi ne ne bodo i/ i .li
Zahvala.
Za % xest ninske dokaze milega sočutja ob smrti naše* ljubljene In uepozabljene matere, ozir. stare matere, gospe
JERE JUVAN
ter za mnogobrojno spremstvo pri sprevodu k sv. Krištofu, za poklonjene vence, nositeljem vencev, vsem sorodnikom in znancem izrekajo najtoplejšo zahvalo
žalujoči ostali.
Ljubljana, 26. julija 1886. (546)
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI
je izšla knjiga:
%a dragocenim korenom.
Povest Iz življenja kitajskih pogozdnikov.   Spisal A. J. Maksimov.   Poslovenil  J. P.   Ml. 8°,   141  stranij. Stane 25 kr., po pošti 30 kr.
Br. 229.
Razglas.
(529—2)
Vsled sklepa XXIX. glavne skupščiue tukajšnjega okrajnega zastopa ustanoviti se ima v Mo-zirskem trgu javna, stalna, centimentalna mostna tehtnica (vaga) z tehtno močjo do 6000 klgr.
Podvzetniki, kateri žele omenjeno tehtnico v Mozirskem trgu z ozirom na dotična postavna določila uvesti, naj svoje ponudbe skrajno tlo 15. avgustu t. 1. podpisanemu okrajnemu odboru do-pošljejo.
Od okrajnega odbora v Gornjem gradu,
dne 15. julija 1886.
Namestnik okrajnega načelnika: A n t. G o r i č a r.
Razpis
službe občinskega zdravnika za občino Ajdovščino.
Županstvo občine Ajdovščine pri Gorici na Primorskem razpisuje službo občinskega zdravnika. Prosilci morajo dokazati, da so promovirani zdravniki, doktorji vsega znanstva kirurgije in medicine, ter so zmožni slovenskega ali vsaj jednega slovanskega jezika.
S službo občinskega zdravnika spojena jr zdravnikova letna plača 300 gld. in 100 gld. za živino- in mesoogleda s prostim stanovanjem v občinski hiši. Dalje donesek tukajšnje tovarne in barvarne, mehaničnega mlina v Paleta in delavskega društva, do sedaj skupaj 400 gld., za katere se mora pa posebej pogoditi.
Omenja se tudi, da ni v celem Ajdovskem okraji, broječim čez 15.000 duš, nikakega zdravnika, in da se ima toraj nadejati obilnega privatnega zaslužka.
Prošnje, dokumentovane s prilogami, se imajo uložiti pri podpisanem županstvu do tU. avgusta in služba se ima 1. septembra t. 1. nastopiti.
Natanjčneje pogoje poizve se pri lekarji gospodu M. Gugiielmo v Ajdovščini ali pri županstvu.
ŽjULpsinst-vo tt -A_jd.OT7-š<5I:o.I,
dne 20. julija 1880. (533—2)
Kisla joda, kopališče Radence
Vuled^V^/
obilnega ogljonokislika, natrooa, litbiona je rndvanjskn kisla
voda kot specifikum pri:   "^SJJfc        **, ''**i> protimi, kamiiji v želodci, T" burji, ledvicah, zlati žili, lirama rici liralioru, zlatenici, želodčnih ho- "VJ** lesnih, kataru. Kopiji, slmmvuiijn. reslarmrija tPiio.
a svojo jako obilo .,iiatro-lilliiuu-kislino". (iarudovi poskusi so dokazali, da jo ogljeno-kisli j.Lithion*' pri protinll nnjbnljš« 'V/N^     in najjrotoTejšc zdrav i-
/.uluKu: JK. v Iubijal
A. MllKSKilli v (niriii.   v IVIj
. Nulliii^cr ni gepp* v 1'mtu, ,M:irilioru v vnuki spec, trgovini.
Čvrst deček,
14 let star, z dobrimi spriTeva li, /možen slovenskega in nemškega jezika, VMprejiiie takoj v prodajalnieo me-šaneua b ajja pri 1'riuiu "Mo|iili-ii % Moniisiti Ri»tri<*i nu Stajer«keiu. 542—1)
Stanovanje
v I. nadstropji z dvema ali tremi sobami se odri«. — Več se izve v goMtilnlci ..pri znuiitfiiji*«. Kravja «lollnn Nt. '■£. (547—1)
Za prodajalnico mnogovrstnega blaga na deželi potrebuje se slovenskega in nemškega jezika /.možen
trgovsk pomočnik.
Ponudbe vsprejema upravništvo tega lista. (536—2)
Za učenca
v trgovino z mešanim blagom na deželi v kakem večjem kraji želi ustupiti čvrst deček, 14 let star, ki je zdelal II. realko. — Ponudbe vsprejema upravništvo „Slovenskega Naroda". (509—3)
RESTAVRACIJA
„PjRI ZVEZDI"
na cesar J osi »oveni trgu
priporoča
dobra istrijanska, vizeljska in dolenjska vina, Stadt-berger, izvrstno Kozlerjevo carsko pivo, kakor gorka in mrzla jedila
po n^jrLižjiln. cenah.
FRAN FERLINC, gostilničar.
(543—1) Št. 299(5.
Razglas.
(521—3)
C. kr. okrajna sodnija v Gornjem gradu daje na znanje: Vsled prošnje gosp. Albina Loretič-a, oskrbniku konkurzne mase Ivan Kovačičeve, se dovoljuje sodniJ8ka dražba vsega, na 3999 gld. 91 kr. cenjenega blaga, in sicer kot celota.
V to svrbo se določi dražba na «5. »vgiitttii   IS.HO «lopoIii<liie ob lO. uri v Mozirji.
Vse blago s trgovinskim pohištvom vred se bode za 3999 gld. 91 kr. izklicevalo in kot celota istemu, ki največ obljubi — tudi pod imenovano cm o oddalo.
Ako kupnina doseže to ceno, postane dražba takoj pravomoćna. Ako bi se pa ta cena ne do* segla, zamore odbor upnikov ta kup razveljaviti, ako bi v teku osmili dni ugovarjal. Kupec je mej tem časom vezan na svojo ponudbo.
Kupec ima takoj pri dražbi 1000 gld. položiti, ostalo kupnino pa z 6 °/„ obresti v mesečnih obrokih po 1O0O gld. doplačati.
C. kr. okr. sodišče v Gornjem gradu,
dne 16. julija 1886. C. kr. okrajni sodnik: Dr. Voužek.
Med vsatovji
& Ko. SO Icr.
Garantiran pitanec
v Skatljah po 5 Ko., Ko. po 60 kr., škatlja 30 kr., se pošilja po poŠti proti predplačilu ali povzetji. "V šile:i lili na <lol>olo ceneje.
OROSLAV DOLENEC,
svečar, (84—25) v Ljubljani, Gledališke ulice.
•
c s
Velika partija 1
ostankov sukna
(po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem  povzetji, ostanek po
gia. a.75 t a    ii oreh v ISrnii.
Ako hi se blago ne dopadalo, se more zamenjati.
3 r; 0&:->®&?iZto®r!-?;Q&9m&*9*9*m&9mC sn
... ,1 —     . ■   .11 ii . ■   * i
Itilateij i   odgovorni urednik: Ivan Železn
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'