I>opisi. Od sv. Križa pri jLjotomeru. Hočem nekaj omeniti, kar bi Bašerau kraju koristilo. Tukaj je bil izpit. Za voljo ljudskib šol bili ao se areajski predstojaiki ia spoštovaai gospod žiipflik posvetovali, kako bi bilo za aapjej , ali bi ae otroki učili aamo aloveaski ali tudi Bemški ? Zalibog, sklenoli so za aaprej Bemški ia sloveaaki jezik učiti. Ali kaj Baaira šolam treba graraatike ia kaj drage nemščine? Jaz scm po svojib lastaih skuŠBJab prepričaB, da je to celo nepotrebno ia toliko potrebao, kakor kmetu peto kolo. Ljudje bi ae po svojih lastaih skušajah že morali prepričati, da nam druga ne koristi, kakor slovenaki poduk. Ali mislijo, da bodo sploh v Ljutomeru gospodi uradaiki po aemški pisali? 0 ne! saj se rendar kedaj aašega svitlega cesarja zapoved o ravaopravnosti izpolai. Po mojem niBeaju bi bilo dobro, da bi se v naših šolab po Kozlarjevem zemljovidu aaša doraača zemlja spoznavala, drugobi bilp poljedelstvo ia kak ae gaoj dela, ia tretje aadjoreja, tudi živiaoreja. 0 ko bi jaz kaj o živiaoreji že prej zaal, ae bi tak slabega hleva imel, kak ga zdaj iaiam, ia tako tudi o sadjoreji bi boljšib jablaa gleštal Druga niseai čul v šoli, kak o nemaraem Mikložu, kak ga je Bekdo opoaiiajal, da bi trato ia graiovje iztrebil ia s sadjem zasadil; ia veadar uii je že to bilo v veliko korist ia želja se mi je obudila za sadjorejo. Ker šola mora vse ob delavaikib zadostiti, bi bilo dobro, ako bi faatje bolj marljivo aedelsko šolo obiskovali ia se jim razlagalo, kar bi bolj potrebao bilo, Kak pa se aaše šole ob Bedeljah obiskujejo? celi tropi faatov po nedeljah sem ter tje lečejo m aespodobae burke vgaajajo. Eakral pridera v šolo, ia da se ne bi kdo zavzel, kak veliko število da sem aašel, bili so trije in iaieli so aa tabli odštevaaje ia veadar edea ni mogel zračufliti. Ko sem jaz šolo obiskoval za gospoda DoraiBkuša, nas je veadar do trideaet obiskovalo ali štirdeset. Na prašaaje, kak je to, da jib tak malo obiskuje, ao djali sera že nazaaflil v Ljutoaier, pa odgovora Be dobim. Naj še zdaj odgovorim Bekaj g. dopisaiku od sv. Beaedikta. Gospod dopisaik je opazil ozke ogoae ia je za dobro spozaal širše svetovati; alj Baj se Bikdo ae preaagli, aaj si prej za skušajo aekaj ogoBov atori širokib, da ae pred skusi. Jaz sem imel širokih ogOBov 12 brazd ia poleg toliko ozkih, ia sem Ba ozkih več pšefliee imel in jakše. Zakaj bi tedaj široke ogoae imel? Ib istiaa je, da aa ozkib tudi leži koaj gre ia ima tudi dovolj vleči. Zakaj bi se 8 širokimi ogoai pečali, ker po lastaib skaŠB.jah vidiaio, da imajo drugi alabše silje aa širokih ogoaih, kakor mi aa ozkih. Jaz pa rečem, da kmet potrebnje prvič gaoj, drugič gaoj ia tretjic gaoj in do volje bo vse rastlo. Pogledaimo naš rSicilijaaski otok," ki se k njemu more prištevati Bučaae, Vržeje, Banovce, goraje ia spodaje Krapje ia Motataai, se celo plitvo orje ia ozki ogoai delajo ia imajo do volje lepo silje. Saj za krompir ia za koruzo 80 še boljši široki ogoai, kakor ozki za kaj druga pa ne. Ko bi še naš dopisaik videl, kakše so aaše gaoJBe jame, bi imel do volje grajati. Druga aapaka so kožubi, Nemci aas zatega del psujejo. To je rea ia psovali .Bas bodo, ako se tudi potegaemo v sukajo. Zdaj še eao. Častiti spomia smo obhajali Bašemu sloveBskemu pisatelju AntoBU Krempeljau 15. kimovca. Veliko rodoljubov se je zbralo aa tisti daa. Naj vee jih ie bilo iz Vržeja, kar zaači, da so tamošaji gospod župaik iskreai domoljub, ali iz aaše fare jih je še veliko zaostalo, pa naj tisti dobro vedo, da, ako se kako veličaasko poslopje zida, je treba aaj pred umaih mož, kedar se stavijo stebri ia ogli. Mi zidamo aaše sloveasko slovsko poslopje, Baj tedaj drugod ne zaostaBejo, kadar se bodo stefle zidale. Kogar se to tiče ia kdor m tam bil, aaj vsak na prsa trka in reče; kriv sem, da Bisem tam bil, silao sem krir. J. K., kmet. 1» Dobove pri Brcicah 26. oktobra 1867. Pri aas, potem pri Brežcab ia krški vasi na Kraajakem je posledaja povodeflj veliko škode aapravila, ker je peaeča Sava združeaa 8 Krko ia Biže nas tudi Sotla veliko jeseBskih pridelkov: hajdo, zelje, buče, koruzo itd. deloma odaesla, deloma pa tako zblatila, da je ves aaš up razdrla. Sava namreč nakipi, če v gorajib krajib sama ali pa Saviaa nagloma aaraate ia če ta preobilaa voda za 24 do naa priteče. Včasi si sami zračuuimo, kdaj pride povodeaj do naa, včasi pa aam tudi to ni mogoče, kadar namreč imenovaBe vode nakipijo gori, ko je pri aas lepo vreme. Ko bi se nam od zgorajib krajev postavim od LjubljaBe ali Celja ta reč po telegrafu BaznaBila, bi mi v 24 ali V8aj 12 urah nam pretečo aesrečo zvedeli ia tako še svoje poljske pridelke od Vidma do ustja Sotle v Savo rešili. Morebiti nam okrajao zaatopstvo, ki se pri nas posebao dolgo ne more na aoge spraviti, v tej zadevi pomaga. Sicer so letoŠDJi pridelki pri nas bvalaBogu! tako obilai, da bode kmet precej lehko izhajal, poaebno če ai primoraB, svoje viaske kapljice pod nič prodati. Na Hrvaškem se aamreč letoŠBjega viaa vedro dobi po 2 fl. do 3 fl. ia le kdor more počakati s svojim pridelkom, bode skupil primerno ceao. Tudi se sliši, da je v Vipavi in na Primorskem viao se slabo obnealo, torej še pričakujemo kupcev iz tistih krajev poznej, kadar nastopi boljša cena. Škoda, da naši vinorejci, razvajeni po poprejšnem hitrein nakupovanju vina, ne vejo z njim tako ravnati, da bi se čisto ohranilo vsaj do Ieta dni, ker so poprej vse razprodali v nekoliko mescib. Zanaprej bode potrebno bolj paziti na vinske pridelke, da se pretočijo mesca svečana prihodnjega leta, sicer so v nevarnosti, da še s starimi drožmi se vse vkup po letu ne zmeša, kar da glasovito zavrelko. V jesen prihodnjega leta treba še novo vino enkrat pretočiti, potetn pa se lehko ohrani delj časa, saioo vinske posode je več treba, da se v njo dene nova kapljica od pribodnje jeseni, na kar še pri nas malokdo zmi8li. Torej si tudi vinorejci v dobri letini ne vejo pomagati in niarsikteri mora na škodo izvrstnega pridelka svoj mošt več teduov kvasiti v kadeb, kar je proti umnemu ravnanju z vinom. Ko bi Ijudje vedeli in hoteli prebirati dobre nauke lepih bukev: Umno kmetovanje, ki se že v marsikteri biši nahaja, bi si tudi v tej reči pomagati znali. K.