Kmečka trgovina Zopet važna trgovinska pogajanja _ inozemstvom Naša vlada se neumorno trudi, da bi našla za naše poljske pridelke, za živino in les ter za i_darske proizvode čim več odjemalcev v inozemstvu, dosedanje trgovske stike z inozemsklmi državami pa bi izboljšala. V ta namen se je sestala v Beogradu jugoslovansko-Tiem.ka komisija, ki, proučuje medsebojno izvozno trgovino obeh držav ter skuša najti pota, da bi se ti trgovski stiki še pog.obili in izboljšali. še ta mesec se bo sestal v Rimu mešani jugoslovansko-italijanski odbor, ki bo pregledal sečanje stanj. trgovine med obema državama. Končno pa se bodo pričela prihodnji mesec jugos-ovansko-madžarska trgovinska pogajanja, pri katerih so bo razpravljalo o izboljšanju našega izvoza na Madžarsko. Za naše slovenske kraj'' bi bilo važno predvsem izboljšanje našega lesnega izvoza. Izvoz konj Is, Slovenije Zadnji dve leti se je izvozilo veliko konj iz Slovenije, kar je pov_ro_ilo dvig konjskih cen ter je napravilo konjerejo zopet dobičkanosno. Posledica teg_ je večje zanimanje za rejo dobrih konj pri naših kmetovalcih, kar zopet pospešuje država, ki bo poleg kobilarne v Ponovičah ustanovila v kratkem še veliko žrebčarno na štajer_kem, najbrž pri Pragerskem. V letu 1937 je bilo skozi obmejne veterinarske postaje v Slov.niji izvoženih konj: v Avstrijo 155 žrebcev, 140 kobil in 286 mrzlokrvnih konj-križancev. V Nem.ijo 8 kbil. V Italijo 27 kobil in 26 kcrt.i. V Avstrijo je bilo izvoženih tudi 559 klavnih konj. V času od 1. januarja 1938 do dne 30. septerr^ra 1938 je bilo skozi slovenske obme.ine postaje izvoženih v Avstri.io 56 žrcbcev, 95 kobil in 23S mrzlokrvnih konj-križancev. Poleg teera je bilo v Avstrljo izvoženih še 83 klavnih konj. V tem Izkazu niso upoštevani konji, ki se prodajaio posebno iz štajerskih okrajev v čakovec In Prelog. Ta dva kraia sta glavna izvozna centra, za izvoz mrzlokrvnih konj v ino_ematvo. Vino Trgatev je sedaj kančana po vsej Sloveniji. Oni vinogradniki, ki so čakali do zadnjega, so dosegli izboren rezultat: njihovi mošti imajo 24—25 stopinj sladkorja. Povprečno pač ima letošnji pridelek 18 stopinj, kar je vsekakor lepo. Po količini imamo letos boljšo srednjo letino, vsekakor pa za 100% boljšo od lanske. Trgovina z vinskimi niošti se že lepo razvija. V prednosti so seveda vinogradniki, ki so pozno brali. Dobri mošti se prodajajo sedaj že po 5—-6 din liter. Starega vina se sedaj skoraj že ne dobi, pa je tudi povpraševanje manjše, kakor je bilo pred trg-atvijo. Dobro je za naše vinogradnike, ker ima novo vino tudi v Banatu in Balrr.aciji razmeroma visoko ceno. Ffmelj Naše hmeljarje bo zanimal sedaj položaj hmeljarstva na Ceškem. Po novi razmejitvi je pripadlo Nemčiji veliko hmeljskih nasadov, _ned njimi znana okoliša Ustek in polovica žatca. češka je imela poprej 11.385 ha hmeljskih nasodov ter Je pridelala 120.000 stotov hmelja, po novi razmejitvi pa bo imela še 5000 ha s pridelkom 50.000 stotov. Na našem hmeljskem tržišču je trajalo živalmo Zanimanje in povpraševanje za naš letošnji pridelek tudi v preteklem tednu nespremenjeno dalje in je ponovno prišlo do večjih zaključkov. Cene so se nadalje učvrstile ter se je za boljše in najboljše blago splošno plačevaio 30—31 din za kg, izjemoma pa tudi že nekaj več. Sicer pa so se zaloge v prvfroki že zelo skr.ile in bodo znašale le še nekaj sto stotov. Govcja živina . Slinavka in parkljevka, ki je začela že ponehavati, je zadnje dni zopet nastopila v nekaterih jdosedaj neokuženih krajih. Posledica so zopet nojve sejmske zapore in nove strogc odredbe, ki pa jvendar popobioma ne zaležejo, ker se jih kmetovalci ne držijo. Pravijo, da bo šele huda zima a pnegom zatrla to usodno kugo, ki je povzročila taašim živinorejcem toliko zla. Zaradi tega je fcudi težko določatl sedaj pravilne živinske cene, J-er v celih okrajih. ni sejmov. Po zadnjih sejmjfekih in uradnlh poro.ilih eo bile cene sledeče: Jtranj, Po prestanjai ždvinske kuge je bil v Kra- nju prvi žmnski sejem 17. oktobra. Cene so bile sledeče: voli 6.25, 5.75 in 5 din, telice 6.25, 5.75 in 5 din, krave 5.50, 5 in 4.50 din, teleta 8 in 7 di_n. — LjubJjana: voli 6, 5.50 in 4.50 din, telice 6, 5/50 in 4.50 čtin, krave 5.50, 4 in 2.50—3 din, teleta 8 in 7 din. — ¦Rafh-nbnrg: voli 5—. din, krave 3.50—4 <Jin, junci in junice 4—_.5O din. — št. Vid pri Stični: voli 5.50 din, teleta 7—8 din, krave plemenake 4 din, klavne 3 din, telice plemenske 4, klavne 5 din, biki 3.50—5 din. Sejem plemeHske živine v MengŠH Na sejem je bilo pripeljanih 28 plemenskih bikov v starosti od enega do dveh let. Ocenjevaina komisija jih je ocenila in določila po sledečih cenah: odlično T. "vrste kg žive teže 10 din, prav dobre I. vrste kg žrve teže 9—10 din, II. vrste lcg po 7.50—9 din, IH. vrste 6—7.50 din. Za prvovrstne živali je bilo živahno zaninianje in so jih pokupile živinorejske zadruge. Od lanskega sejma se je pokazal razveseljiv napredek tako v kakovosti živali in v zanimanju živinorejcev. Svirye Ostra zapora po .slinavki in parkljevki okuženih okrajev je povzročila tudi v trgovini s svinjami čuden položaj. Mariborski svinjski sejem se ž. par mesecev ne vrši, dasi je bil za svinjsko trgovino in cen. n&jmerodajnejši. Samo v Ptuju še imajo redne -svinjske sejme. Zaradi pomaajkanja sejmov se je zelo dvignila cena mladim svinjam za rejo, ki jih kupujejo po mestih mali ljudje, da jih čez zimo spitajo. Ti mali rejci po mestih so pri nas najvažnejši odjemalci rejnih svinj; dosedaj so ji_ kupoml- na sejmili. zlasti v Mariboru, sedaj pa so navezani samo na to, kar jim svinjerejci pripeljejo na dom. Cene taluh mladih rejnih svinj so sedaj izredno visoke. — Na ptujskem svinjskem sejmu so se prodajaii prasci 6 do 12 tednov stari po 85 do 150 din komad, pršutarji 7.E0— din kg žive teže, debele svinje 8.50, plemenske 7—7.25 din. — Na Gorenjskem so špeharji po 10, pršutarji po 8—..50 din kg žive teže, 7—8 tednov stari prasoi 140—250 din. — Na Dolenjskem se prodaja>o špebai-.ii po 8, pršutarji pa po 7 din kg žive teže, v Ljub.iani pa so debele svinje po 9.50, suhe pa po 8 din. SiHPOve kože, ovč.ja vobia Goveje surove kože se prodajajo po 8—10 din, felečje po 11 din in svnrjske po 4—8 din za 1 kg. — Ovčja volna neoprana je po 24—26 din, oprana pa po 34—36 din za 1 k_\ _._»_ cene v Mariborn Na trgu v J3o__to, 22. oktobra, so-imeli pridelki in jestvine sledeče cene: Meso : govedina 6 do 12 din goveje salo 15—16, svinjsko meso 13—15, .slanina 14—15, jetra 8—10, rebrca 10—12, zajec 13—17 din za kg. — Zelenjava: ta-ompir kg 0.60—1.25 din, čebula 2—4, česen 4—7, kislo zelje 3, kisla repa 2, hren 8—9, paradižnik 4 din, zelje komad 0.50—2 din, 2—3 komade repe 1, kumaree komad 0.50—1, 8—15 komadov zelene paprike 1 din, karfijola 1—7, ohrovt 0.50—1.50, zelena 0.50—2.50, buča 0.50—2, šopek peteršUja 0.50—1, glavnata solata komad 0.50—1.50, endivija komad 0.25—1 din, kup motovilca, radiča, _pi_a_e in fižola v stročju 1 din, por komad 0.25 do 1 din, kup vrtneg_ korenja 0.50—1 din, 2—3 kolerabe 1 dir_. — S a d j e : jabolka 2—6 din, hruške 5—8, suhe slive 12 din, breskve 8, grozdje 3—8, celi orehi 10, luščeni 32, kostanj 3—4 (Jin zs "kg, liter 2 din, pečeni kostanj liter _ din. — Ž i t o : pšenica 1.75, rž 1.50, ječmen 1.25—1.50, koruza 1.50 din, oves 1 din, proso 1.25—1.50 din, ajda 1.25 din, fižol 2—3 din za 1 kg\ — M 1 e č n i i z d e 1 k i : smetana 10 din kg, mleko liter 1.150 do 2 din, surovo maslo kg- 24, čajno 28—32 din, dočami sir 10 din kg, jajce 0.70—1.25 din. — Perutnina: kokoš 18—25 din, par piščancev 20—50 din, gos 30—40 din, puran 30—60 din raca 12—18 din. Tržne cene v Ljubljani Za primerjavo s tržnimi cenami v štajerskih mestih navajamo tudi tržne cene z ljubljaiiskega trga. Sadje: jabolka 2—6 din, hruške €—12 din, češplje 4—6 din, grozdje 3—10 din, suhe hfuške 6 din, kosrtanj 1—2 din, orehi 8 din, luščeni 24 do 28 din za 1 kg\ — Mleko in mlefini izdelki: mleko 1 liter 2—2.50 din, surovo ma_lo lkg- 22 do 28 din, čajno 32—36, knhano maslo 28—30, bohinjski sir 26, sirček 6, palementalec 26, trapist 18—26 din kg, jajce 0.90—1J.5 din. — Zelenjava: glavnata solata 1 kg 3—4 din, endivija 3, motovilec ir.erica 1—1.50 din, cvetaCa 3, zelje 0.30 do 0.50, kislo zelje 2..0—3, ohrovt 0.75—1, karfijola 3, kolerabe 1, špinača 2.50—3, paradižniki 5—6, kumare 4, bufike 2, konoplja 8—10, laneno seme 6—8, stročji fižol 3—i, luščen 3—4, čebula 2.50—3, por 1, česenj 5—8, krompir 0.75—1. repa 0.50, kisla repa 2—2.50, jurčki 12—15, lisičke 1 liter 1 din, _ivke _, korenje 1 kg 2 din, peteršilj 3, zeloma paprika 4—5, zelenjava za juho 2 din.