Navodilo o zaključnih računih v letu 1955
Zvezni driavnl sekretar za narodno gospodarstvo je prtdpisal navodilo, ki doioča, kuko je treba seslavljati ia podajati doknmentacijo, ki tvori zaključni obračiin.
NavodiJo urejuje vrsto vpra-Sanj. ki so naposredno povezana L pravilnim podajanjem zakjjuč-nih obračunov in ki niso bila rešena z doslej veljavnimi pred-pisi. Taico se na primeT skupni dohadek iz blagov.ne.g3 izvoza iz-kazuje v zaključne-m obračunu po izdanih fakturah ne glede na to, ali je vplačilo izvršeno ali ne, to se pravi enako kakor iz poslov prodaje v državi. Urejeno je tudi vprašamje kritja obračunskih plat ali plač po tarifnem pravil-niku tistih trgoviJiskih in gostin-skLh podjetij  ter pos-lovalnic, ki
abraiunavajo plačni aklad po ustvarjenem prometu za priiner, da v nekem obdotiju ne ustva-rijo zadostnega dohodka, da b! z njim krili te plače, medtem ko pa v drugera ostvarijo presežek dohodkov, ali pa celo dobifiek.
Novost v pogledu odprave raz-like pri popUu materialnih vred-nasti predstavlja predpis, po ka-terem delavski svet ali naovišji kolektivni orga« upravljanja go-spodarske organizacije lahko razpravlja o tej stvari na poseb-ni seji, ki jo je obvezno treba sklicati pred sprejetjem zakijuč-
aega obračuna. Obrazložena od-ločba, ki se nanaša na vsakega poisaraeznega manipulanta z ma-terialnimj vrednosi-mi, določa, kateri primaoijkljaji gredo lahko opi"avičeno v brerae izrednih iz-datkov. Ta;ko se bo zaostrila borba za skrbno ravnanje in varčevanje z materialom vn se ne bo moglo vpč zgoditi, da bi o ugoto-vljenah primanjkljajih re-SevaU »mimogrede« talcrat, ko sprejemajo zaključne obračune, kakor se je do zdaj včasih do-gajalo.
Računovodstvo podjetja sestav-lja predlog zaključnega obraču-na, izpolnjriie vse predpisane obrazce i.n ga skupno s svojim poročilom ter analizo dosežane-ga fina.nčnega rezullata izroča upravnennu odboru. Ta predpis pravzaprav uzakonjuje sedanje stanje, ker so to delo tudi do zdaj opravljali vodje računovod-stva ali gospodarsko račuaske-ga sektorja.
Navodilo prinaša podrobnosti o postopku i,a predpisuie poseben obrazec za  ugotavljanje doseže-
nega znižanja lastne cene. Hkrati ureja vpra-ianje sredslev, ki so bila dosežena iz uatvarjeaega dobička z znižanjem lss-tne cene v letu 1955, ako gospodarska or-ganizacija ni izdala pravilnika o preraijah delavcev in uslužben-eev iji zato ne more daja.ti na-grad (premij) članom svojega delovnega kolektiva. V takem primeru osta,ne nera-zvrščen ves znesek sredstev za preimije, ki ga ugoioviio po zakljutncm ob-računu za le-to 19S5. Ta znesek je treba iilOviti kot obveznost podjetja do delavcev in usluž-bencev vse dotlej, dokler ne sprejmejo pravHnika o premijah. To bo vseka.kor pripo-rnoglo k hittrejšemu s.prejetju teh pravi'1-nlkov v industrljskih, rudarsklh, gradbenih i-n prometnih p\>djet-jih, kjer so leta 1955 zaižali last-ne cene. Izločeni znesek pa razen tega predatavlja sredstva, ki bodo že od račetka leta 1956 vzpodbujala delovni koiektiv k prizadevanju za znižanje lastne cene.
V. K.
gledaJi na celotno stvar skozi piiz.m,o lastnega podjetja in la-nemarili skupne koristi, ki jih daje bolj raeionalno izlcorišča-nje setveoih površin ter uredi-tev tržižča in can. Ta primer je zaaimiv v prvi vrsti kot primor in kot izkušnja, ki govari, da je treba na ak-onomoke ukreps glodati s širšega stališča. Zato ga tudU omeajaroo.          M. J.