lETO Vlil
UII10 J))7AVOV UOV
V drugi št vilki RStezic" oljavijejo:
Josip: Posvetovonje na OK IMS v Novem nestu Josip: Razstave ruske umetnosti v Moderni galeriji Zlata Pestner« Lorca na novomeškem odru Marina Kelean: Tz Celja..»
Katica Snirečnik: Obiskala nas je ljubljanska opera
•	V '	r
Tonček Pecelj: Kaj jr s našim pevskim zborom? Tonček Recelj: Aktualnosti
*	-	v
Mladi lit-rat prinašaj
Josip: Ob obisku_tov. Pr. Bevka, Toneta .Pavčka in Severina Šalija na gimnaziji v Movem mestu
Tit Bobršek: Slika modernega slikarja Guna
Katrin; Imitaciji
Marina Kalean: Tako...
Josip: Čoln
DRAGI BRALCI! UPAMO, DA H AM PO STR OPROSTILI, ICER DRUGA ŠTEVILKA MI PRAVOČASNO IZŠLA, PRI IZDAJANJU SO NAM DELALE PREGLAVICE TEHNIČNE OVIREo
"Stezice” izdaja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Jože Sintič, ton. urednik Srečko Kosrnina, za kulturno rubriko odgovarja Katica Smrečnik, za Mladega, literata odgovarjata Zlata Pestner in Alenka Auersperger, za rubriko Mladinska organizacija in 3Š odgovarja Uka ŠmitP Ilustrator je Gajski Vlado, Naslovno stran prve in druge številke sta izd e.: ala dijaka IV. gimn. Blažen čibe in Simič peter»
Stezice Izhajajo enkrat mes-- čno, Gena 20 din. To številko bomo izdali v 300 izvodih. Naslov* "Stezice", gimnazija Novo mesto o
Uredniški odbor "Stezic" se naj lepše zahvaljuje za pomoč 010 Ncm. in tipkarici Zvonki.
POSVETOVANJE NA OKRAJNEM KOMITEJU LMS V NOVEM MESTU
PRED KRATKIM JE BILO POSVETOVANJE- MLADINSKIH FUNKCIONARJEV NA OK LMS V NOVEM MESTU* NA DNEVNEM REDU JE BIL REFERAT TOV« SLAVKA PAVLINA? KI JE PRI OKRAJNEM KOMITEJU ZADOLŽEN ZA ŠOLSKA VPRAŠANJA, PO 'REFERATU JE SLEDILA RAZPRAVA.
Kaj vse so povedali dijaki z različnih gimnazij?
BREŽICE; Predstavnih mladinske organizacije jo poročal, da se starejši profesorji z javnim ocenjevanjem ne strinjajo in da, vztrajajo na dosedanjih načelih, pridobili in navdušili pa so za to novost nekaj mlajših profesorjev«
KRŠKO; Predstavnik STŠ iz Krškega je povedal, da direktor premalo sodeluje s šolsko skupnostjo in da je colo on sam sklical sestanek, kor bajo predsednika še nimajo. Res malo čudno ? toda resnično. Nadalje smo zvedeli, da so bili dijaki STŠ ukorjeni, ker niso v določenem roku narisali in oddali programov* Delegat je navedel nekaj poglavitnih dokazov , s katerimi je izpodbil inženirjevo odločitev« Čc je vse res tako, kot je delegat navedel, jc dolžnost mladinsko organizacije in šolske skupnosti na tej šoli, da se o vseh teh problemih dodobra seznanita, jih proučita in seveda tudi temu primerno ukrepata«
Poročevalec jo prikazal tudi nepravilno postopanje neke u-čitc-ljloe, ki enostavno ni dopustila dijaku s STŠ, da bi njene učenoc prostovoljno Izpopolnjeval in utrjeval v matematiki! ! 1
Tudi na ostalih gimnazijah so tu in tam problemi, vendar ne poglavitni", kor so profesorji večinoma pravilno dojeli željo CK LMS,
V razpravi jo na kratko lcarakt e r iz ir al novo reformo na gimnaziji tov, Lipužič, član CK LMS, Povedal je, da so ostale republiko že prejelo zakon o novi šolski reformi, Slovenija ga izjemno še ni, kor zaenkrat podrobno proučuje reformo gimnazijo* Zakon pa bo prav gotovo sprejet najkasneje do junija. Sedaj ko_jc razprava o reformi najbolj živa, stremimo za tem, da bi šlo čimvoč inženirjev in ostalega strokovnega kadra preko strokovnih šel, ki naj bi postale šole I. roda, Gimnazija bo pc novi reformi Šo vedno splošno izobraževalna šola, ki bo poglabljala in razširjala znanj c, ki so si ga u-čcuci pridobili v osnovni šoli. Uveden bo nov predmet sociologija z osnovami politično ekonomijo* Značilnosti novo šolsko reforme na gimnaziji so;
a/ Pouk
b/ Proizvodno delo
c/ Razdelitev pouka v III. in IV. girnn. na humanistično-jezikovno in pr ir o d o o lovno-mat c mat ič no skupino,
d/ Gimnazija bo dobila pomen zaključno šolo.
o/ Dijaki opravljajo po končani 4,girnn, izpit.
Na posvetovanju smo govorili tudi o odličnjakih, njihovi funkciji v mlad. organizaciji; nasploh o njihovem svobodnem delovanju. Kakor je tov. Bnkarič dejal, imsmo dve vrsti odličnjakov; prvi so taksni, ki so zelo onujsni kar se tiče kulturnega in političnega delovanja« poglavitnost jim je učenja. Druge vrsta je mnogo sv.- tl- .3 še in poleg vseh te ga v z učenjem sodeluje še v vsemogočih organizacijah. Do teh dijakov pa imajo pogostokrat profesorji nepravilen odnos; zgodi se celo, ds tem dijakom očitajo, or- se kdaj slučajno o-pravičijo. To je že r*'S., da je učenje, poglavitno, toda današnji dijak je tak, da se udejstvuje v najrazličnejših organizacijah, zato je treba dati temu udejstvovanju mesto, ga no izrabljati zc očitanje i.t.d, ker se današnji Človek izobražuj e za življenj in ne za šolo, kakor marsikdo misli.
S to reformo bodo vsekakor podane n-ve možnosti dijakove dejavnosti, njegovega izpopolnjevanja in bolj specifičnega usmerjanja.
Katico SmreČnik (TISKALA NA3 JI? DJTTIJAN.ŽKA OPERA
v ponedeljek, 16. novembra je organizirala koncertna poslovalnica iz Ljubljane z upravo dom::. JLA gostovanj c- ljubljanske opere v Novem m-stu. Sodelujoči so se nam predstavili z Donizettijevo opero "Don Pasquale". Od predstav*; smo mnogo pričakovali in Čisto upr vič-n^, saj so nastopila vs najbolj znana, imen- slovenskega opernega odra. Nismo bili razočarani, ker je bilo podaj nje posameznih vlog res dovršno. FosVbno je izstopal nosilec glavne vloge Lacko Korošic. N j ---govs _ izredno muzikalna interpretacijo,je nad vso nr vdušil: občinstvo, za njim pa niso mnogo za o st j-; li vsi ^st li pevci, mod kote- __ rimi nas je posebno presenetil baritonist Ostaievski. Cer v-no smo v začetku neko .iko godrnj 'li, ko smo se prepričali,
Ld® bo s premi j cul pevce s-mo klavir, pa smo se k p sii- j <■. -zadovoljni razšli. Tudi spremljava j- bila zelo dobrr in skoro ni prišle do nobenega resnega spodrsljaja. Za svoje odlično is vaj-.n je so bili um tniki na koncu predstav, nagrajeni z navdušenim ploskanj cm mladih poslušalcev.
Ko sem se vračala dom'-v in poslušala komentar j • o uprizoritvi, sem se prepričala, de j e”Don PasquGle" popolnoma uspel in navdušil vse, ki so ge poslušali oziroma gledali. To je bilo nedvomno v.like kulturno doživetje, ki bi ga ž> leli še večkrat doživeti...
Obveščamo člane liTrarn ge krožka in dijake, ki se ukv. rja jo s pisanjem, da lahko sodelujejo s svojimi prispeval na Festivalu mladinske poezije in proze, ki bo v Celju. trio-•pavke naj oddajo našemu literarnemu krožku, lahko 3in pa , pošljejo tudi v celj e na naslov; Sekretariat LMb, gimnazija Celje, p. Celje, prispevk- morate oddati najkasneje do 15.1.59»

Zlata Pestner LONCA NA NA OTO OWJ
DOBRO USM~RJ~NO CLFT)«Llggr! LAHKO V NIKA J LETIH SPREMENI MISELNOST PUBLIKE, SLA,"•O GLEDALIŠČE Vi\ LAHKO VES NAROD SPRIDI IM USPEVA. GLEDALIŠČE JE ' OL* SMIH " T.N JOK/, GLEDALIŠČE JE SVOBODNA. TRIBUN/, GLEDALIŠČE, KI Ne GRE VŠTRIC Z DRUŽBENIM UTRIPOM? Z BRANO SVOJEGA LJUDSTVA TN Z RESNIČNO '■•O^vc SV^JR POKRAJINE IN NJENEGA DUHA, V SMEHU IT! SOLZAH* NIMA PRAVICE IMENOVATI SL GLEDALIŠČ?:; M'P v po ZABAVIŠČE IN KR J, KJER SE FOČENJ-' N;JSTE ŠNSJ-ŠA STVAR, KJ UR SE ZABIJA ČAS.
2,o r ca
Na v.;5er prod občinskim praznikom jo dr malce, sekcijo KUD Dušan Jereb uprizorila Lorenvo ljudsk* romanco '•Mariane Fine da". N .a to uprizoritev moremo gledati vsekakor zelo pohvalno. Majhno amatersko gledališče se j c upalo spoprijeti s precej t. zkiin /igre lsko in govorno/ odrskim delom; S a c.-lo zato, ker nam je španska lirik-: , španski koleri t in strastnost pr-e? j daleč.
Pederion Garcia Lorc.: je lil r~j n v vasi Pucntevaqueros blizu Granade. Po očetu, s-ndaltizijskcm km-Au, j o podedoval strast in ljubezen do zemlje, ki se k:že v vseh nj-govih pesmih in dramah, po materi učiteljici pa intilig nco. Gimnazijn je obiskoval v Almuriji, noto pa jo v Grenadi študiral filozofijo, književnost in pravo. Diplomiral jo 1923-lota in postal edvok?t.Bolj kot za pravo, je pokaz 1 nadarjenost in veselje za ustvarjalno um tniško delo.
Mn -go je tudi potoval. Pr-.cej dolg*' j-- živ..l v Am..r-’ki, toda d tamkajšnjim Sivij njun se ni sprijaznil. Nadvse je ljubil svojo domačo z •ml j o. Nekaj časa- je tudi v-dil um-brniško stud ntsk- gledališč . Z njim j h-dil po pod-:ž'-1 iu in ljudstva seznanjal s špansko klasiko.
Izdal je v-.o pesniških zbirk,/Knjig pesmi, • Pesmi, Knjig.-cig- nekih romanc./in odrskih del. ,/Krv:-vl svatbo, Y'-.rma, Čudovito čevljarj -va žena, Dona Rosit« ali jezik r^ž , Marijana. Pinede/.
Boba, v kat ri nastaja Lorcino delo, je pomenili z- ' vso Španijo pooblači it ev pred neviht^, v tem času jo urimo de JVivovn uvedel stroga diktaturo, ki po je bilo v primerj. vi s Pr n-covo Se zelo mila in znosno. Ko je bile diktaturo Kiv r- n višku, je Lorca napisal Mariane Pine do-, kot ost r pr t ■ t pesniki in svobodomisleca pr^ti tedenj mu režimu.
Leta 1631 so rojalisti ubili 27-letno Mcriono Pinedo, kar je vezi prapor zr upornike, na kat rom so bile zapisane tri besede: ZAKONITOST-SVORODA-ENAKOST.
Misel svobode, ki postane v Mori oni Pln-.di n- minljiv in n« .-ut šen simbol, je bila spl o en- mi s ln - st intiiig ne:- in preprost- g.. Slov ku. Bilo je miselnost vs nrpr dne Španije, beto ji je Lorca dal obliko ljudsk rom nee. Na romanco nos spominj - v njej tudi ov^j-vrstno privzdignjen ton.
Privzdignjen ned običajno rojili stike in vsakdanjostjo v nekakšno otožnost. Poleg tega j«- tudi som »avtor postavil svoje delo v poseben dramaturški okvir. Ta okvir predstavlja ljudska romanca o narodni junakinji Mari:ni Pinctii. rcjavi se v začetku- in na koncu in jo poje zbor otrok. /T'kc si je namreč zamišljal svtor. / Ta zbor nam že v zoe.tku zapoj., kaj se bo z zg-čilo s glavno junakinjo, ob koncu po. izzveni v vzvišenost in v simbol svobod same. Teko. vidimo, d z je sam Lorco ho .-tel dati celotnemu d.-lu značaj peto romanco, ne pa. tragedi j e. " Zbor, kot gledališki element, poznamo že v -nticnem t.. "tru in ima značaj obr dnoati in vzvišenosti, ki je bila Lordi selo blizu. Zbor otrok v tem -brskem delu pa nem kaže, tie je zgodba o Mariani Pira di preši: v ljudstvo in še vedno v n j mn živi. Zato nam je 1'ahko resnično žrl, da je režiser to zbor opustil. Ali nimamo no gl:sp. ni š*li sli na osnovni šoli nevski zbor? Ham. str zbora j-, sicer resi s -r vstavil pevko s kitaro.
Igro je režiral pr n c Kralj. Le lik ^ rečemo, ds jo je pripravil z dobrim posluhom za Lorco. po-brg j ' znal prik"z: ti vesel j • in g- lost, ki s <■ v t. m delu neprest no preplet'ta., Nekoliko 'bi lahko o por ek li oceni. Kostumi pa .so bili d'bro izbrani in so odgovor j-: li oe.&u, v kot er-ra j u-. lo nop.tr.j/ lo.
M- ra frlonarjeva je igr "le Mari,-no Pin do in lahko r kne, zelo dobro. Mariane Pin- da jo. dramski junak, ki. fizično -rop: de, ..zaradi svoj e globoke in nvpomirljj v. strastnosti. To njuno 'strast j; Ig st vsega .špansk ga nar-tia^j e last ivtiu, ki -mu pripada.Preko sv-'j e strastnosti ne m-re. dr se ji iznev ri, propedd k * t človek sartis v d‘••"bi, 6~. pr ji sl di, propa do .fizi tiru*. Njena ljub- gon do pedra je vezana z:bojem za gvob do, zato je oba-jena na smrt. Tragičnost in veličin- njenemu liku p. da ona samo, kc se zev. , do. ji P- dro' ne vrača ljub - zni, a ostane zvesta misli no svobodo. Vsa teža uprizoritve je p--st ovij ena ■ nr* igr-lko Mariane pinede. Z d-'bro igralko d'oi c-, l^tno delo pr. vi len izraz. In to, lahko r v smo, je zib šenu glede 1 j š-ču uspelo. Rožic r je nošal dobro igr- Iko. Njen: kretnja .;: bile umirjene, v z vid ene in tudi n j n gl" ^ j >. bil zelo dob r za. int- rpretacijo Mariane Pin de.
T-- ko j z-., njo bi omenila z-: lo dobro izbr no vlogo Po dr a se /dr. Pavšič. o o primerjamo njegov-' vlogo v »dežurni službi11 z vi c— po Petiroso, vidimo, <1: je ta vlogo proo. j no višji umetniški ravni. Dr. Pavšič n-m n. bo v sv--j t-m tw t rstvu lahko prikaza 1 še dok j d.-brih likov. Tudi vlogo Pern- ndo, Am>; rc_ jn isem-i so bila dobro odigrana. Slaba; j- bilo z n.••kat rimi str n-skimi vlogami. Njihov ,g-vor še zdal 5 hi dosegel, .heroine vozi. 3 c.	..
Vso' nastopa j-'č e j- občinstvo p oh v lilo s ploskanjem,, čutilo pa som, d ti j bilo to ploskanj a nekom hladno. NM brž. so je vsnm -mudilo domov. Ali bi no 'bilo z e o dobro, doti min dim i-gralom n koliko več priznanja-? Sr j s- ga zaslužili, pripraviti tv, k o dol o, ni ni-el. rikopt-.
Predstavo so 5 a enkrat pon- vili. Ne v-m -pa, za ko j si j • ne 'vogli ,o.tv viti zg n-u-dijake. Morda sr,10 mi še najbolj hv.lf.srm> občinstvo?;
Kr j naj bi so r-kla? želimo si, da bi nas nase amatersko gledališče Še večkrat presenetilo z d -urimi deli.
JL^IPEL....-. _______,yr„ stran „„.Fovmbgr 3.959
Josip RAZSTAV/ RUŠIT tik TN”:HTT 1r MOBpliFT SAL^-TJl
O VEM Ti ■ ZS-JP' VI NE BI MOGLA Pl S/,TI...
TI LIH/. J H TAKO TIHf'« HA SE JO ST.I '
K'J TAKEGA «:'E FIRM vIPPl. H'- FO^^fT R' ZST vi;. ..
in Se mnog' misli Hi lahko zabeležil, eh oi stal tik za hrbtom v t-mnc oblečenega gospoda, ki si je ogledoval razstavo prod mano, Ruska razstava je bila vsekakor velike doživetje-Hi bila senzacionalna,niti ne abstraktne.; bile je del duševnega življenja pravega ruske ga člcv ka. v v sakom n. rodu je nekaj posebnega, vsak narod vsrkava svoj e živij • nj e p,o svoje in ge neto v sebi presnavlja, izraža s svojimi izraznimi sredstvi v literaturi, ali po.v glasbeni in slikarski umetnosti. Glov k, ki se je oborožil z .dvomi o veljavi ruske slikarijo, ko je stopil v prvo razstavno dvorano, in z nekim mnenjem da si je vse to, kar trenutno vidi, že v motnih obrisih predstavljal, in da ta umetnost ni pravzaprav nič posobnega, senzacionalnega, novega, s Čimer se da navdušiti 1: hlastno in prazno človekovo duševnost, bi utegnil biti r zoc; ran,
Toda. čo se, napoti nekdo na razstavo s svojim srociji, ki se nv zlagano navdušuje nad pristno lepoto, je presenečen-....
V	prvi dvorani se srečamo z Mu.hinov5.rn 'Portretom mornarje Budoncva, s Pilotom, z N.V. Tomskega Mursopom Kutuzovim, z Leninom, s Sadro vim Belovcon s kladivom,'.. Veliko jo razstavljenih predmetov, vsak zase bi bil vredenp-> sobne besede, posebne pohvale, no vsak urn kipu jo bilo mogoče odkriti redko značilnost. To je bilo kip rstvol
V	ostalih dvoranah j e biIr razstavljena ruska slikarij n. Različni ljudje* so prihajali nn raz strvo« ml d in a z različnih šol, odrasli iz ct-le Sloveni j e0 Mnogi so šli mimo slik, ti se jim zdelo vredno obrniti očesa v j e Banovo Komsomolko -v Abdulajeva Graditelje sreč e0 To so morda smatrali za idealiziranje stvarnosti, toda jaz tega nisem mislil. Kdor je videl dvoje nasmejanih obrazov in nekako tihožitje s sadjem, bi dejal, da. je to si o ar počitek na polju. ,, Dolgo sem so mudil pred BelnekOo Njegov dnevni odmor je slikali v oranžnem odtenku, njegovi kopalci zaživijo, samo veko jo tr bo priprti. .. Hi skl j jo razstavljal v posebni sobi. ki jo t< k •j vplivala na človek::. Verjetno največ obiskovalcev sc j ustavljalo pred.njegovo "Tišino”. Profesor jo dejal, dn j c tišina take tiha, da jo kor sliši. Sliko je živa. Morje j e mirno, niti ena sama t.mana pika ne kali mirne površineStopil sem korak, dva in se ustavil pred 11 Več urnim vetrom”.. Im A som občutek, kakor da 'bi se brezhibna tišine zganila, kakor bi
se uprl v veje smrek, skozi katere se je videlo "morje, lahen, neslišen veter. Ti dve sliki sta bili od nekod s Krima, z južnega morja., Mordfi* • čutil sem, da morajo biti nek j o od -• tod, ker je bila v zraku nepogrešljiva in prepričevalna vijolična barva« Miški j me je že s samo dvema, slikama pripravil do razpoloženja. Tudi njegovo tretje delo se mi je zdelo vredno roke dobrega umetnika* vendar so me pruvpe motile, morda c«lo nekoliko preveč svetle in o stre zareze, luči reflektorjev, ki so razsvetljevali no o v letu- l','41< Sorjencvo "Cvetje" je živo pisano* človek ,%spresti, in nehote se ga polasti lahkoten cččut-.k m: resnih Mnkij.tvih slikah, Besedo»ali dve, bi za. ste vil za nomada. •livMiHnvil jo Vt*Č del, med turni je nedvomno hajplfi etične,jčm	i:;i• v Do
kuj bi fl s vek a centrala".	: .
L,- kolik' o c sc j v m-'r o.l Romaš opazovati nekoliko kolne vodo, ja proučevati, do'ji j- lahko vdihnil življenjc. Kolike čase je sed- 1 no bregu, do sv i , mu je vtisnil v •spomin zelenk e s torno dri odsev smrekovih gozdov, IT e pretiravam, de z opišem, da ‘se tisto, sonce, v o zb d ju blišči tako, do. go jo mogočo občutiti in do so sliši valovanj v..
• Ruske, umetnost j .. naredila ne morsikot roge obiskovalce močen vtis. Ruski umetniki so z njo uspeli in dokazali,, do je umetnqst upodobljenj c v.podajanju življenje, njegovih zakonitosti in sprememb in ne v umetnosti Siračarenju in do skrajnosti privedeni abstrakciji.
■Marina Kelebn	IZ CELJA ...
Imeli smo literarni veder v Celju. Pom-nebno, mar ne? Pomislite, do so 'bili na Ititere.rn-m večeru poleg Novomeščo-nov tudi O tl j.eni in Jeseničani, Med njimi tudi literarni asi s Cundrič , P run j Kor ar.. Le-ti ob j • vij oj o tudi v Mladih, potih, ■Mladini, .Plamenu in 'Brstičih, z naše gimnazijsmo bili;
PovŠu. Iv,"; h, Sintič Jože, Brečko Ko srninaPestner Zl; ta in jaz. Moram reči, Lit-.rarni večer j c uspel, in se gctov.o, vem, da si žulimo še več tokih. Mi in poslušalci, in tudi prod širšo,publiko,
Tono- k Pucelj KIJ JE Z NAŠIM PEVSKIM SPOROM
Vsako . gimnazi j a, mora in-ti svoj. pevski zbor,, zate jv tudi ravnateljstvo n;šc gimnazije pozvalo di jake, ki sivijo peti, da bedijo na pevske voj g. Vendar se ju že v začetku pokazala .veliko neresnost di jukov-pevcev. Na vajah je bilo v ...like nooprevio >,nih izostankov, pc tudi disciplina nekaterih prisottnih članov je onemogočila resnost delci,
AT soboto, 21. t.m. je bilo vprašanju pevskega zbora na dnevnem r-.edu sestanka Komiteje LM3 na gimnaziji."	Ravnat el j-
siv - .j v .pozvalo Mladinsko .orgmizocijo in SŠ, do pomagata ■urediti vprašanje zbora. Razvila se j c ostra debata.. Ko- smo iskali .neuspehe pevskega zbora,: smo ugotovili tole; dvso žalostna resnico je, da premnogi "	!-mladinci.Š< zdaj ne
■po zn-' -jo oziroma noč-., jo poznati 'sv-,j.e dolžnosti do sociali st i~ čne družbe. Bulav ■.c, ;kmet, obrtnik... z žuljavo roko- z .služi težka sredstva, ki jih porabi naša gimnazija ar; . šolanj-:, svojih dijakov. Dijak prt ne. čuti dolžnosti, da. bi vsaj delno vračal to družbi na ta način, da bi vložil svojo sposobnosti v kulturno prosvetno delo, ker lahko tako družbi in narodu veliko koristi.	,	.
Mnogi, dijaki' nimajo do petja veselja. Veliko pa jtudi tokih,- ki sr do pevskega zbora nekoliko hladni in malomarni. Predvsem pa j. že Skrajni ons, da si zapomnijo dolžnosti mladinca. Sicur pa, če trezno premislimo, ni petju v zboru z.-: pevce ni kaka mora, saj je lahko dijaku le v razvedrilo in korist. Po vsem svetu je znano, da Slovenec rad .poje, pa tudi slovensko pesem, slovenski pevci in slovenski zbori imajo v svetu velik ugled. Zato no bo škodilo tudi nam, če bomo znali lepo zapeti in predstaviti našo pesem, 5o do trobe* tudi pred svetom. Znano pa je, da si vsak pevec, tudi v zlo-
"STEZICE”	VIII. stran	N o varat or 1959
rCT z rTdnBii"vajami metno "razširi m “izb^jš5“glas.	~
Da bi vsfclotiili delo zbora tudi z želj utii puvovv, jo Vlomite sklonil, naj si pevci iz svoje sredo izvolijo tričlanski. • * eaher, ki b-- skupno z dirigentom izbiral .pesmi,, upoštevo- . joč željo pevcev, izbral 20 veje najprimvrnejsi -qas in skrbel, do "bodo 'le-te v redu. potekal v.. c v' bomo v-si; dijaki z lastno inici. ativ.o, skrbeli., da..bo- na naši gimnaziji dober pevski.zbor, homo opravičili zaupanje ravnateljstva v Mladinsko Organizacijo in SŠ in na ta način dosegli, da boste, ta dva organa dosegla tolikšen ugledL da ju bo moralo ravnateljstvo pri svojih sklepih vedno upoštevati«
Tonček Recelj	AKTUALNOSTI
Kot vsako leto, bo tudi letos naša gimnazija praznovala Novoletno jelko. Vsa dosedanja leta j e skrb organizacije tega praznika, .prevzel VIII. oz. IV. razred gimnazije. Letos pr. bo IV. razred priredil maturantski ples. Zato smo se sporazumno domenili, da bo letos organiziral Novoletno jelko III. raz. Priredit ljski odbor je že izvoljen in u-pamo, da bo prireditev uspela. Glede maturantskega, plesa jo bilo v začetku nekaj težav, ki pa so v glavnem že od- •
'* strrnj .ne-, prirejen bo nekako v začetku februarja prihod-' njega lata v dvorani na Grmu.
V	okviru ljudske univerze je bilo predavanje tov. Šetinca-novinarja Dela,o vtisih iz Nizozemske za nižjo stopnjo. Predavatvij je označil ureditev te dežele, njihov način življenja t,.r nizozemsko ideologijo in mladino. Obljubil ja, da bo v prihodnjem predavanju povedal nekaj o Belgiji.
V	penodelj .k, 23.11.59* pa je bilo predavanje o šolski reformi. Ker j c bilo slušateljev preveč , s? se razdelili v dvu grupi. Eni je predalval tov. Slavko Pavlin, drugi pa tov. Jožv Sintič. Oba sta poudarila potrebo po.reformi gimnazij e in prikazala obliko reformirane šolo.
N	• s
Izgledi za prihodnja predavanja sc siovr slabi, vendar pa upamo, dc bo izvoljen odbor kos svoji ne posebno ,lahki rale g A in nem bo pr .-.skrbel kvalitetne predavatelje.
Marksistični krožek je ž~: im-1 t.no predavanje. Predevale, je tov. Musarjeve 0 ideološkem boju.Obiskovalci krožka so eedomenili, da bedo '■»d časa do česa tudi sami pripravili' kakšni' predazzanje. Prihodnje predavanjbosta imelo tov* Slavko Pavlin in tov. Jože Sintič 0 zgodovinskem' in se dan-' j -.m revizionizmu.
Šahovski krožek no gimnaziji je organiziral šahovsko srečanje med gimnazijci, med vajensko šolo in m d clcohoitekr’ Solo. Tekmovanja bi se morala udeležiti tudi grmska Sola, venuar je sodelovanj v zadnjem trenutku iz n-zn.-ilih rv Blokov odpev .dola. Na tekmovanju jo premočno 8ttir.grlt ukipr gimnazijo, Z •rgo.nizc.cijo tega tekmovanja ju šahovski krož-f.c gimnazijo "ah:zal, da jv z;čl d-*!? vatli
13
OB OBISKU TOV. KRANCET/ BEVKA, TON'RT A PAVČKA IM SEVERINA
ŠALIJA NA■NOVOMEŠKI GIMNAZIJI /Intimni'/
Tov. Bevka sem dohit 1 na stopnicah. To in to bi rad izvedel, sem ta. in ta... Nasmehnil se je in odvrnil: "Da, da..." Je že razum.-. 1. Stopila sva v kabinet. Z besedo sem mu namignil. Takoj ju odgovorili "Zadnje čas. pisem neko mladinsko povest... Nadaljeval bom po tudi roman, ki ga že proč j cona pišem."
Srknil je črno kavo, jaz sem'po ta čas pripravil novo vpr -Sanjo, "Dolu-njsko založba mi bo sedaj ponatisnila neko. delo. Osmi: zvez-.-k Zbranih spisov ima ja stavci, devetega pa ravna pripravljam."''Izvedel sem vse poglavitno. Za nameček ■ x*a sem mu st' vil su dodatna vprašanju: "Kok-' pa gl-.dato na moderno poezijo In prozo?"
"Čo ni pesom, ali proza, razumljiva srednjo izobraženemu Človeku, ni to več umetnost." Tudi sam som povedal Su nekaj besed, da bi ga "dopolnil". Nato sum se po spravil nad
Pavčka,
Povedal mi j , da s> daj prevaja Pasternakov«. poemi in da ima časti dela pri 'lutk vnem filmu, k j ■ r piše scenariju. Sodeluj:. tudi pri Radiu ljubljeno.. Trenutno po namerava, izdati Otrošk pasmi pri .Dol-njski založbi. Meni namreč, da ima Se no pr ut uk časa, da s. loti "resne poezij r V kabinet j vst'jd.1
tov. Savurin Šali.
Pavček mi je mimograd ušel, ker je bil on n> vrsti, dr nastopi .
"Sad o j bom zgrabil pa še v-'s."
»Kar, kar," mi jo živahno odvrnil Severin in prisedel.
»Kako pa kaj Dolenjsko založbo?" Ni bil v zadregi. Povedal mi je, da. namerava izdati roman o Prešernu /l. Vas te/, Bevkov' ponatis neke proze, ki go ni bila izdana v takem smislu, Pavek ov v. posrni i.t.d.
Najbolj pa me j-, razveselilo, k-' mi jo obljubil, da bomo tudi mi mladi kmalu prišli na račun. Prej po mora vsekakor izdati nekaj d el, ki bodo ustvarila Dol-nj ski založbi trdna tla, oroden bo naš nimam h zagledal sv tlobo... Krepko smo si «ti sni 11 r^ks in so pcelovili.
Katrin
‘ IMITACIJI
Ti pleses k m no samo zato, da sc čudiš jozcru
noje '.ljubezni,
Ti vabiš me na 30 st ar. ek, da čuti5
mojo žalostno čašo. Ali jaz nočen.
Tist". gola uboštva nekcg jutra, ki jih rodilo, jo noč, bi izeoaal,. v brezmejnem obupu.
Nihče,
da no bi ga mogel vosi ljubiti.
Tit Dobrš3k SLIKA MODERNEGA SLIKARJA GU1IA
"Triuto vra.gov!" s .kolne Gun in jezno z. ženo čopič na. tla. Ves čas jc nekaj pacal na platno- na, pa je vse skazil. Tista modra črta jo pokvarila vso risbo.
Platno so 3 truščem podre. Umazano je z vsemi mogočimi barvami: oranžno ozadje, salone, rumene, modro črto počez risbe. In veliko oko v levem kotu, Gun srdito potlači roke v čop suknjiča in jo mahne iz sobo, Jozen jo, želodec mu no da miru, vrag naj ga vzame!
Gun razmišlja, kako bi dobil donar. Razmišlja in r .zmišlja, nervozno koraka seti ter tja po tlaku, Gun jo pozabil, da je pustil vrat., priprta. Od nekod se vzorno drobno, mršavo s 5 one in gre skozi vrata v avbo, "H, kaj pa to?" so čudi scene, po. zija v lor.co, ki so križem stali po vsej sobi. Povoha prvega - smrdi, hm - ni užitno. Povoha drugega - da bi ga kuga, rdeče barvo jo. Tudi ni užitno! Stopi k tretjemu - pa prevrne drugega. In barv.. 30 razlije po podu,
Gčvno pa - čof, vanjo. Potlej pa z umazanimi tacami naprej J Kaj je tole? No, to -lo platno, polno vsoh mogočih barv? Užitno ni, to se precej vidi, ščone pa z rdečimi tacami pa risbo. Na umetniško risbo modernega slikarja Guna,"
"Tako,"si pravi sceno. "Tu ni k,.j da bi so jedlo, pojdimo ven!" In jo pobriše iz sohe. Risba pa ostane umazano.. Umetniška risba slikarja Guna,
Gun so medtem 5o vodno nervozno sprehaja po tlaku, "Eh, kaj bl?"Lačon je, žolodoc mu bo z.rjavel. Pa so domislil "Prirodi© razstavo! Napadal aeiii dosti, nekaj bo 5o,"
' j° raahno v galerijo. Pa pravil "Tako in tak<5 je, slikar som,- prirej,-im razstavo. Pridite po sliko!" In jim da svoj naslov,"
Gun jo mahne vesel v krčmo, dobil jo plačilo, no, sedaj se lahko najei Možje z galerijo pa k njemu na don. Pridejo v sobo, zazrejo so v risbo, "Aha," so začudijo, "Kaj pa jo tole? Tihožitje s pasjimi sledovi? Puščav1 in volkovi? Kakšen bi bil naslov?"
Pograbijo risbo - na razstavo z njo.
Ur, • t niška senzacija. N v primer "Puščava in volkovi ",
* ” \ \ * 9 • • •<•	%' *^
.... ...	4	•• v :•< j	V. .	*.' > .
"ST--Z.ICŽ11 ________;_________XT. g trn n_________November 19 :.'■!} ._ .
Gun pa sadi v krčmi, prazni vrček a'ž ViSčkča in jo čedni jo bolj dob,r' ro volje.
Galerija, Gospodjo slikarji stojo prod risbo in so čudijo. Senzacija. Veliki Gun, slavni Gun, nepremagljivi Gun, Umetnina "Puščava in.volkovi" je postala popularna. Muzeji so se; bili sanjo, uv-et niške g- lori je so so trgale mod sabo - za to senzacionalno sliko,	r
A slikar Gun sodi v krčni in .prazni vrček za vrčkom.
Časopisi so objavili njegovo- fotografi jo in članek, dolg1 tri strani. Senzacija! "Puščava in volkovi," Obiskovalci, tisoči, ki a odprtini usti strmijo v risbo, občudujejo ta-vuajvočji dosežek umetnega slikarstva, In časniki so polnijo s poročili in fotografijami o slavni sliki "Puščava in volkovi",	-
A slikar Gun sodi v krčni Jin prasni vrček za vrčkofi,
Gun pride naposled donov. Kje jo risba? Brž v galerije, Obiskovalci g; zagledajo, zagrmijo od navdušenja, ga vzdignejo na roko.
V dvorano s.; prikrade ščono. Začudeno zija v množico, zalaja, se' ozre na. risbo, povzpne se po zidv, in jo a tacami vrše na tla.
Možjo ostrmo, Začudeno spoznajo učene, Gun pa se nasmeji.
Pravi slikar je prišel po svojo umetnino.
•• . '	v .-	.	' • •"	..	",	'r '	■ :/ ; -v■■■■ 1
..	iv 1 •• • • ;	/ .4■
• v . o a o o k o č o c o o o e c r e o o r ^ o o o c o o o o o o r> c c c p o o c .ica r-' c- o o c ?p v;' - i < ;> r. b i >

Mar in. ' Kale ar		TAKO. . .	'■	<■•	,	...	..-/v , t v	..	. r,	. ,	z.'.';
■ ,	V":	• . . .. 1	r 1	•—	.	•" ..	f ••
Tako dolari ■ zdaj tu v tovarni. In všeč ni je tako. Troje, ni p v majhni uobi. Kartoteka na omari, pisalni stroji - uh, šo vodni.no znam y hipu najti črki š in Č, 'ty .r.19 res jezi, Mali o plot eni vrčki - koški za Znbč-?can papir in jabolkoVo odpadke, fantje, ki pogledujejo skozi okno j pisarno in papir, papir, To jo vso, ’	.	■	' ■;
Zdaj je popoldne in nihče no. dela 3•pravo resnostjo, V sosednji bobi' manj-jo ploščo li poslušajo' r-di o - in delajo, Polano pravzaprav ^ vsi. Velike listo, z velikimi črkami, za. v.olik praznik, KAJ ŽP/r DAG . GM-UBLIkS, ;Vsi 'E-ji GO mi zdo kot majhno grabljice, Nikoli 'nia,om bi.la
G lepepisar. 1	.	v'	'V	;
Foton satov pViSH v p.cbo dekleti, objeli -sta so in. ti st,a' prikupna .jo 'rekla:" Koma j 'še '.Čakam praznikov! Uh l Šla boo 'd^nov... ” |o ven, zr% j
• jo potom končala. Mogočo 6i jo. razpletla sanjo 0.domu,* starših in :tvojem fantu, ■	' - .	••	;	,1 v ... ‘V
Sana'r-ir.arir(i'ona in si dom prodatavljan po, svojo, Veliko krušno pov, lahko po-pogrojoš, kadar htičoš, prineseš si orehov in jabolk v joJbpsU in smo S. si ... sz-ioš si nadeti tudi 'tisto-počno ometeno na kruh.
Tisto, noja stara nuna in nihče na svetu tako dobro no napravi« Tisto, ki ima runono, rujavo br.rvo in so. nr.pr wi v poči«
Prikupno dekle je nekaj premi81juvalo« Končala aoa uniji M ih aiulila
čo ju d on r-.«s "jorbao z jabolki in orehi".
"Veš kaj,” jo rvklo deklo s čopom. "So ti no zdi nourmo, "o uu veo ne piše-.:? Lej, sadnjiš ne jo vprašal:"Sonje., povoj ni, če no irar.š rada." Nir.au g:\ rala in zakaj bi nu pisala, -la -ja ljubin." Pripravila sen si pisalni stroj, prav tisti, na kateron no najden takoj & in Č. Lahko bi tudi napisala pisno. Z do. j sno s::.no v o o bi, Ninan fanta in no prijatelja, pa vendar... konu bi?...
Dekleti sta poli neko popevko in poten šušljali. Bili sta mladi in zelo neumni, Spomnila s on se na šolo. Vodno nmu jo razrednik pravil:"Ah, otroci, kako sto otropji in neumni! 0 bog! In tisti za matematiko. C, da bi ga videli! Razkoračil so je v svojih čisto novih hlačah in čevljih, ki jin pravijo "špičaki". "0, ti otroci, saj sploh no ven, za kaj pametnega se še zanimate. Kino, plesno vaju, ja, drugo vam ne gre po glavi. Tako sto neumni!"
Nisem končala pisna, "Zelo lepo od Tebe, dragi Janez, kor si se ni oglasil..." Poten nison nadaljevala,
V sobo so prišli fantje z vrečicami in'zavitki sladkarij. Radu iuan sladkarijo. Smejali sno so in zabavali^ dokler ni bilo zelo kasno. Vračala sen so na stanovanjc. Mrzlo je bilo, Pravzaprav bi si šo zdavnaj morala kupiti plašč. Stanovanje, hrana, pa poide. Bilo jo temno* V tretjem nadstropju neko hiše je nekdo igral trobento,
Dona je bilo mrzlo, bilo ni je dolgčas. Tedro, tako daleč je še jutro, ko bon s:ut prišla v službo. Med smeh, mladost, ljubezen.
Oprostite ni, stara som osemnajst le
.«i_V

Josip	ČOLN
X e
To črbico sem posvetil spominu fanta, ki se je z nesebično voljo boril za neodvisnost, ki jo bajtarje pritirala skoro do skrajnosti... Bila je blizu tista neodvisnost, o kateri so sanjali vsi bajtarjevi otroci, vendar jih je sreča v zadnjem tr nutku zapustila; narava se je grdo poigrala z njihovim idealom.
Tiho ie šumela Krka preko skal in se lovila med debli poant ih dreves. Mesečina .-e je upirala v vodo, da se je iskrila la kor steklo. V nočeh je nad Krko vse tiho, po^bre-govih pa le tu in tam odmeva zategli klic ptice, na Spilu pa se zadirajo Čaplje. Iz vode puhti soparica, ki prijetno vonja. To je noč nad Krko,,, Sredi vodo je bilvotok. Koblertovi so popoldne sušili,^Prijeten vonj po senu se je širil na o-beh bregovih. Poletje sredi julija je najlepše,..
Na desnem br.^u se je zganilo-grmovje. Nato je z o. vreščal a	/
caplja in se dvignila nad Krk6.
Skozi noč jo tiho, skoraj neza:-gnavno, drsela temna senca proti. drugemu bregu. Vesel ni bilo slišati, le tiho šumijan^c valov je prijetno udarjalo ob Čoln. Valujoča mesečina- so je umirila, čoln ne jo skril v temo. Na Špilu so se dvignile čaplje in s^prostra-šenimi klici zmotile tišino. Brž ko sta Jožic in Nacič zadela ob skalo, sta skočila iz čolna.
_	.... XIT*».stran	Novemb;r 195.9........
"Na bpilu sv:;!51 je dahhil Kačič.
'•Ta vražja me ,00 Čina. Is dal a naju bo,11 mu ja odvrnil Jožic. Previdno sta stopala po&alah, ki so bilo vse nažrte od vodo in ostre, da si so- ranil že ob najmanj šem neprevidnem korakcu. Previdno sta vlekla čoln proti toku, nato sta ga zasukala in se uprla obenj, da ga ni mogla veda iz p odnesti, Jožic se je oziral naokrog, Hacič pa je zacepaetal: ••Skrila ga bov.a v ločjo!” Jožic je pr j jel za kratko vrv, Hacič pa se jo uprl v krmo in ga - potiskal od zadaj.
•'Pazi!” je posvaril Jožič ••kotanja, ločje!” je naposled vzkliknil. Hacič je prenehal potiskati. Uprl j c- nogo v plitvo dno in zadrževal čoln, ki ga je hotela voda na vsak način odnesti. Voda jima je nagajala. Divje race so se splašile«
wSkoda, kor nimam taste Italijanke," jo z obžalovanjem pr in oran 11 Jožic.
vSedaj mo no bi nihče ujel!1’ jo končal in ne nasmehnil.
•'Pa saj mi tudi tokrat ne bi bilo potr.bno, parne je tisti zelenec prijavil,” jo menil Jožic in^potegnil za vrv.
”0, preklet o blato! Kakšna godlja!” je šepetal Jožic, Ločjo s; je lomilo in udarjalo ob boke čolna.
”Tiž-c,'kaj tako prekleto rogoviliš!” jo godrnjal Hacič na Jožica, ki se je prvi prebijal skozi goščo in blato, loge so , j ime. z..lezlo do kolen v godljo, še malo1! - Potegni, Jožic!”
Uprla sta se. Še malo in sta zavlekla čoln k izlivu majhnega potoka, ki jo ria Špilu pritekel v Krko. Sedla sta na rob čolna ih se zamislila.
5,Ko bi ga, vraga, dobil v roke!” je čkrthil »Jožic.
••Koga?” * ja vprašal Hacič in se nasmehnil.
"Saj mu tako"ne moreš nic, kor to zmelje,” jo nadaljeval in končal. Jožic si je grizel ustnico in snoval načrt.
•'•To mi bo Hdc so ‘»drago plačal!” jo siknil Jožic, skozi zobe, noto pa nadaljeval'Jan joj da sc umijeva. Saj sva kot bi se kaiužula. Šyl jo h Krki, za -njim pa jo stepal Hacič, ••Koblort.ovi so danes sušili,
::Kaj me to briga!” jo malomarno odvrnil Jožic. t-Sem. mislil, da to bo!” so je nasmehnil Hacio*
'•Zakaj? Svarim te, Hacič!” jo zagrozil Jožic.
Pri ■ konjskam -napajališču sta zalezla v Krlco in splavala na skalo. Jožic .jo .prjial kot konj in si je pljuskal vodo v obraz, Hacič pa ga,jo drgnil po hrbtu,
'Ha, zdaj pa Šo tl mene!”-mu je dejal in mu obrnil hrbot. Prh-la ata in se škropila, potom eta.se skobacala iz vodu in de o v mesečini pro dbj.:;kla, jjafelišala sta konjsko rozge tan-
:Skrij, so, Jožič!.:' ‘ j e siknil' Itacič.
”Hae ga o napajat.”- - v	,
.žamčknila o ta so za ožgano: vrbo in v oenc-i čakala Kača.
Konji So zagazili v vodo in jo skalili. Nac >jo sedel v čoln in.požvižgal, kobila j o z acela^kopati po dnu, Hac ,ai je zavihal rokave, si zajel vode v široke dlani in si jo nato Pljusnll V obraz in po luKtoh, Nato si jo z rokavom potegnil po licih. Stopil jo iz čolna in zapodil konic- po poti. tor naredil nekaj*korakov zn Krko. S prsti je dregnil v .senenp kope,,. Seno je bilo vlažno. Ko ne jo vračal, jo o-pnzil, da ne grmovje giblje. Ustavil se jo in opazoval.
•Kdo jo? • jo potiho vprašal.
"Mislil je, 'da ga čaka Mara;.
jSTMClK^ _ .............JCV-.stron Sovombor 1959
■'Si ti?" ■	'	....~ “.. '	...
Razgrnil jo grm in so oprijel za vrbovje, da no bi zdrsnil v vodo. Ostrmel jo. Nato jo-zavihtel bič in grobo zaklel. "Preki v ta, osobenjka! Kaj pa vohata tu, a?*» In spet je priletelo. Nacič je pritiskal-Jožica k tlom, ker je hotel leta planiti nad Naca. Jutlla sta v srcu, da sovražita te lju di, toda bala sta so jih; tako bala, da sta so morala premagati. Maca je zjezilo, ker sta molčala. Udaril je z bičev nikora. Tedaj je prvikrat krepko priletelo po NaciČu.
•'Mars domov, mulca! Marš, da no bosta zaspana!" je ironično pripomnil. "Zjutraj bomo zaceli že ob štirih... '
"Ti, razumeš!" je tulil Jožic, ki ga jo Nacič krepko priklepal nase. Holce so se mu že hotelo razkleniti, kajti žgalo ga jo, žgalo, da bi usekal po Nacu, toda...
"Samo so enkrat reci kaj telesnega, pa boš vidci, kaj se bo zgodilo! Prisegam, da sc bo nekaj zgodilo,..-' jo hropel Jožic. Naca pa jo šc hujo pogrelo; začel je brcati v grmovje. Pritekel jo Koblertov hlapec z nekim prodnatem v roki. "Kaj pa jo ■ je prestrašeno vprašal.
"Ti osebenjki,^vrag jih vzemi! Tu v grmu tičita in nočeta ven! Jima bom že pokazal...11
Hlapec so jo nevarno približni grmu. V rokah jo držal otko. "Semena, semena," jo vpil, toda zmerjati se ni umi, kor
j c vedel, da bi fanta pr mlatila.
Nacič jo potegnil Jožica za sabo. Planila sta v Krko. Mac jo stal na desnem bregu in se jima smejal.
"To vama bo koristilo! Vama bo kri Shladilo!" je vpil Mac, ko sta onadva priplavala na lovi breg. Josič se je skobacal na breg in planil nad Naciča. Hotel ga je udariti, po ge je pravočasno zgrabil za roko...
"Osel, bedaki" je hlipal Jožič.
-Nocoj, nocoj," je tarnal.
■Fe bi g .a zmogla, premočan jo! Daj si vbiti v glavo i Tisti hlapec, bedak, jo bil takoj zraven. Ga bova že dobila... Tega hlapca bova pa kor jutri zvečer nasekala, ko bo šol napoj f.... jo Nacič tolažil Jožica, ko si jo stiskal obraz mod kolena in trepetal.
■'Dobil ga bom in tedaj no bo dobro! ■■' jo nazadnje zagrozil in ožel premočene hlače.
II.
Zagobran.o jo imela četvero gospodarjev; dva trdna kmetovalca in dva bajtarja. Bajtarja sta imela svojo njive onstran Krke, ICoblert in Jerala pa sta jih imela tostran vode. o~ icor so bili ljudje ponižni in ec niso neprijaznemu tujcu upali vrniti niti besedice, so si pa med seboj vodno podstavljali noge. ICoblert in Jarala se že dolgo nista razumela, Prepir so mnogokrat začne na smešen način. - Koblerjevo kokosi so pohodilo Jaralcvo pšenico. Jarala jo molčal, kor so to pot njegovo svinj., požrlo Kobler to ve buče. Toda drugikrat jo zo zaprl majavo leso, ki je vodila na sosednji vrt in jo zavpil sosedu:" Ti, ICoblert, tvoje kokoši hodijo v mojo pšenico..." Koblort se je nasmehnil in kokoši so daljo kljuvalo Jarolovo pšenico,..
Nekega jutra jo našel Koblort na dvorišču poginulo kokoš, ki je imela zlomljen vrat...
Nastale je mučno vzdušjo,
"Koblort, tega mi je pa že zadosti!" je zagrozil nekoč Ja-ral o,
»STEZICE;1 ........Vrz*_ ptran ......November 1959
:,Kaj 'bi ni radosti, Jerala, da.ki mi ubil kokoši” se .je ta sadri v od-tovor. Ko g|a. bila prijat." .ja, sta hodile, dru--drugemu v hišo, co st? eb imela kaj pogovoriti, odkar ra sta bila sprta, sta kričala kar e svojih dvorile. In ta-mrat sta se začela sovražiti. Ha dan je prišlo še mnogo •drugih zanimivosti, ki so jih'osebenjaki z užitkom poslušali in jih prekašali m prej. Kmetovalca sta so sovražila, pretepala in tožarila.. Včasih sta prihajala v hišo adv okadili ^zdravnik hkrati. Koblort in Jerala sta se popolnoma odločila drug od drugega. Postajala sta surovejsa"tudi z oso •borJaki, ki so ja se podpihovali, Osebonj ki so imeli rajši Koc J. erta, ker je bil so vseeno bolj človeški od Jaralo.
Pa tudi osebonj'ki so niso mogli; Tena in Roz a sta si velikokrat skočili v lase. In to največkrat zaradi otrok.
•211.0 e jo, da so se-smrkavci podili po gmajni, pa je kateri F'.del na zobe. Sosedi sta najprej ob j okanca dodobra strašili, nato ota ga pa tolažili. Tonin ob j okc.no c se je pripis,-il domov a krv vim nosom. Tona jo voda palico in ga nasekale.. Prav tako je naredila Roza.
'Mama, sosedov Noe15 me jo pa po nosu!” je tožil Jožic Primc ševki in si obrisal solze.
:,Veš kaj, Roza! Svojega bi pa lahko že bolj dr žalni” se jo oglasila Tona tostran potoka, ki je- raznejev 1 njuni b iti in stisnila Josičev obraz v predpasnik.
5‘Le svojega poglej, Tončk Jaz" bi pomela najprej ovoj prag, je zabrusilo. Roza, Paglavca ata se začel« zmerjati in si’ kazati osle, bajt urici pa ata se grozljivo približevali potočku,,.
•‘Kaj boš govorila, Roza! le poglej svojega! 1 ji jo odvrnila Tone. no. te boe. c’g. Roza jo prhala, krilila z rokami in so ozirala ca predmetom, ki bi ga lahko zalučala v sosedo.
"Misliš ti, Tone, da je tvoj boljši, a? Lq pog oj ga vragom, kako krede. Pa ko.j bi to, kakršni so starši, takšni uo o-trocii Misliš, da ne ven, kako si ga ti, Tona, z a-n- la peneči na Jeralovo njivo po buče, pa tiste hruško in jabolka. Misliš, d a sem pozabila, ko ei lansko loto staremu Koblertu odnesla koš korenja. Ne, no, Tone, se motiš, če misliš, dr,-bom molčala... : je zapihala Reza.
•Roza, pr e;:, let o, 5 o no utihneš! " jo zagrozila. Tona. in vladale, kjo bi lahko preskočila potok.
••Misliš, da se to bojim, Tona,” j c z divjim glasom kričalo Roz a in stopila tik poteka, da bi zvabila Tono na svojo stran.. Fr si so so jima dvigalo, Rezino obilne tvlo s vi je stresalo v jezi... Potom 'sta obedve c dvihrali domov, smrkavca pa ata se lovila po gabrovju in qo pretepala. Tak je bil kdnoc prepira.
Gos nekaj dni pa jo že prišel Jožic k Rozi.
: Mirna je prosila z a pol litra mleka,(jo zagodel in sc ogledoval, kod bi naj primernoj o pobegnil, Če so so-oda šo ni ohladila.
"Kaj mama sama nima Časa?" jo godrnjala in stikala po cmari. "Krava nam jo obolela. Nekaj bo že so od zadnjič..." je končala.
Zvečer sta so sesedi motali- okrog potočka, Roza j■; godrnjala, Tona pa je glasne govorila z Jožičom.
"Ti, Tona, kaj bo ros.Roblort jutri sušil?" jo vprašala Reza,
"Munda ne,” so jo začudila Roza in prijateljstvo jo bilo sklonjeno.
jSTEZIOE;'	XV 1 stran November 1959
Bajtarji so čutiii vodno odvisnost. In tudi zagabrinska bajtarje, sta jo 'utila, Povsod in vodno sta vohala, kako bi oo jo iznebila... Po vojni sta sl nekaj nabrala, vendar je preminilo, zemlja pa je bilo tako vražjo malo, da jima ni skoraj ničesar rodila, Z-Ioža sta umrla"in potem jc bilo šo huje. Pa saj ni Čudno, bajtarja kar kmalu*pobere. Zori sta morala sami skrb ..ti za vso potrebno. Čez dan sta garali, se v temi in mesečini vračali domov, ponoči pa sta premišljevali c svoji zemlji, Kcblert jima jo navozil drv za zimo, jima na pomlad in na zimo zaoral nekaj njivic, in jim posojal čoln. In to jo bilo vse. Največ je znosol tisti Čoln. Včasih jc bilo treba garati celih šest delavnikov od zgodaj zjutraj pa do desetih zvečer. Že Primož je vedno govoril: Ko bi imeli svoj čoln, to bi bilo nekaj,.." Poda o čolnu jo vedno samo sanjal. Bil je mnogo mnogo prereven, da bi si upal vsaj pomisliti na svoj Čoln... Ir/za njim je pon vl.jal besede r-jnki Nace:"čoln, čoln; To bi bilo nekaj!" To so bile njuno sanje, toda v dejanje nista nikdar posegla, ker sta bila proboj.eea in preskromna. To besedo so sc vtisnilo v spomin Primoževemu Jožiču, sanjalj oo jih Nado, Ani, Nacetov a žena, vsi... Bile so pravljica, ki na jo imela nesrečen konec...
III.
Jutro na Špilu ec jo komaj budilo. Divje raco r- c *o plašile, •v jc bile zaslišati prvi žvižg, je bil dan znak nove.-, dno, novega življenja.. Mogla sc jo pravkar dvignila iznad ločja, iz vade so jo kadilo, prvi seneni žarki sc so ujeli v pajčevine, ki jc bila razpeta med tisoč travnatimi bilkami, koca jo žarela. Nov dan. Tedaj s:, jo zaslišalo cokljange . p v. blatu in pritajeno šepetanje, Jožic jo lomil ločjo inv,, so prvi pr .bi.3al skozi prepleteno'grmičevje. T-koj za njim -p : jo c oteli al Nac-ič.
"Presneto jo mrzlo!'1 je godrnjal Nacič. -Pa bi,spal! Saj sem ti r.kol, da ostani!" mu jo zabrusil Jožic in ec ustavil Prispela sta d:, čolne. Sedaj, ob svetlobi, sta si ga kamni natanko ogledala, Nacič ga jo sploh prvikrat videl, y mesečini je razločil samo obliko; čc jo cel, se pa ni mogel pr.-.-pričati. Strokovnjaško sta ga otipavala in poizkušala odpornost. Jožic je Čakal, kaj bo prisodil Nacič.
•Kr deber bo! Rebra sc precej polomljena. Popravila jo r>c~ !r'bcn. Nfelc-.j ga lahko kar takoj popraviva?" Slekla sta sukajičo. Dno jo imelo mod dvema deskama podolgovato rane. •Ve:: la st; rezljati les, ki sta ga prinesla s sabo. Jez čas .'it : so vstavila. Dne je bilo za silo popravljeno in tudi za silo o sv. 5 -no. Ha stranskih rebreh so je razrast c 1 droben lišaj... Jožic jo tropotal. Loko, prsti eo se mu krčili*
S vsak.-: popravljeno stransko deske sta ec približevala cilju. Hotela sta imeti oimproj svoj Čoln, Nato sta topila smolo in mazala z njo podolgovato vložke ih razpoko. Končne st čoln zav.tokla na prod. Imela sta isto željo, prebarvati.
•. .In, Hotela sta, da bi bil lepši, kakor je bil Kcblertcv..,
IV.
Kcblertov njiva so jo vlekla v neskončnost.' Sopara jo pritiskala ženske ob tla. Sključeno so enakomerno p!elo. Stari Koblcrt so je upiral ob palico, pokašljev-.l in hodil od zi-davjov do hlapca, ki je kosil za konje, pa do plovic. Hct;1
;• ■ imeti . c led.
'"Koj, -1i	v..;, kje pa jc tvoj Jožic?" jo vprašal stari, ko
so jo ustavil prod plovicami,
■■'.Danes bi lahko odslužil en dar za Čoln, ko ima- -.id- ":
/‘.STEZICE” ______ mil stran_____________Novembor 1959
"Hoj, ti Tona, kje jo pa tvoj Jožič?" j c vprašal stari, ko sv jo ustavil pred plevicami.
"Danes bi lahlcc odslužil on dan za čoln, ko imen zidarjel Lahko bi pomagal. Zadosti je moč"n! Ti*Tona, ga preveč' razvajaš..."je zaključil stari in odšel.
Ko se je Koblcrt drugikrat vrnil, se je ustavil pred Rozo in sropo gledal v tla.
"Kje je pa tvoj?" jo sitno vprašal.
"Tudi^tvoj bi lahke pomagal zidarjem. Kdaj pa mislite odslužiti tisto za čoln?" Roza je nekaj zabrundala, kar naj bi pomenilo, da no ve, kod se smrkavec stepij e in, da ga bo ze naklestila, ko ji pride domov« Petem*s e jo potuhnila. Roke 30 ji samohetno segale med stebelca kor©nja,*prsti so vlekli za vso, kar jo poganjalo iz zemljo... Koblert' jo dolgo strmel v tla. Prsti p levic so ec gibko premikali,
Nato 'co jo stari sunkovito obrnil in, kolikor jo mogel urno odšel domov. Tisto popoldne se ni več prikazal na njivi. Med plevicami je tičalo nekaj zadušljivega, mučnega, Nnbvna ni govorila. Pod večer je prišel na njivo Koblertov hlapec. Ustavil so jo pri Anki in jo uščipnil v golo roko. Ona pa so je obrnila in mu vrgla v obraz pest plevela.
"0, ti sraka domišljava!" jo zarobantil.
"Kaj vam pa je, babe, da se tako čmerikavo držite-?" jo vprn šal, nato pa s nasmehom dejal:"Stari je nekaj zavohal, pa ne vem kaj.! To vem, da je že colo popoldne jeznorit. Tisti zeleni Nac mu je nek j izdal,
V.
"Kmalu bo suh! Še malo!" jo zagodel Nacič. Sonce jo vražje žgalo. Ptico eo utrujeno vzletale in prestrašeno kričalo. Jožic jobil brgz srajco, Nacič jo malomarne ležal na deskah in sc garil na soncu. Čakala sta, da so čoln osuši. Barvo st? zo pripravila. Potem ga je Jožič udaril po plečih.
"Greva! Ta vražji Nac naju lahko šo zavoha!" Glasno se jo zgsmojal in pomočil čopič v žolčno barvo.
"Ge zve, da sva mu izmaknila zeleno barvo, naju bo^spet prc mlatil z bičem," sc je kislo posmehnil Nacič. Jožic ic z nbžkcm drgnil lišaj in ponekad načete do oko, Nacič pa so jc igral z barvo in packr.l z njo po čolnu. Potom sta prijela vsak svoj čopič in začela barvati. Proti večeru sta končala. Sodaj, ko jo bil popravljen, so jima jc zdel majhen, kar premajhen za obo družini, Z jlena barva se je ponekod lopo prijela, drugod pa so ostalo svetlejšo lise. Toda te so jima niso zdelo poglavitno,
"Malo mo skrbi," je d.jal Jožič.
"Skrbi? Zakaj?"
"Na dež ee pripravlja. Mogočo bo jutri Še lopol 1 je nadaljeval prejšnjo misol Jožič.
"Da bi vsaj prej končala!" si jo zaželel Nacič.
"Stari jo spraševal, kje sta!" jo zabrundala Ro^a, ko sta sc. fanta vrnila domov.
"No, kakšen jo, Nacič?" jo vprašala Primož evic a Kačiča, kor svojemu Jožiču ni verjela. Pomežiknil jc in prikimal.
"Zdaj si pa lahko ta stari vrag zamaši s svoj im čolnom, kar si hoče! Za nas bo dosti velik. Poznaš jo! Vrag vzemi tirto večno ciganjonje," je zaključil Jožic, izvlekel cigaro tein prižgal Račiču. Bajtarici sta s/ dregali a komolci.
Sonce je lezlo za Krko i?i tonilo v ni j, Zago.br e v in a so jo zagrinjala v tišino.
....... » * stran.......... _......November 1959
Ta dan jo bil sv„Čan# dogodilo ee jo n-K a j v Sagabririi, kor je vso presoneo-alo in vznemiri ul o .
VI.
L-pUgi v o čar jo bilo dol o -končano. 'Čoln je izglodal kot nov. Kdo bi. si mislil, da jo priplaval po Krki. Jožic g n je ujel, zavlekel v grmovja in g privezal.. Hodil ga jo opazovat ve ob vocc r.. . Izdal jo' skrivnost še jy •-.ci;u. F od večer rta gr zapeljala v 'pristan; poleg napajališča za. konic ir. ota ga pričvrstila. Oblačilo so je. Z Pači čem sta so pozne vračala-domov. Luči v bcj tab se slabotno brlele.
'•Pa. rva ga lo -spravila pod etr®hc, se je zame j al Nacič.
-Si prepričan, dr. si ga dobro privezal? •' je vprašal Jožic. Macič še jo nasmehnil., ker je pen abil za •privezovanje skcrc belih pat minut. Ko sta so vrnila domov, in se -zarila v geno, so udarilo prve kaplje. Začelo jo trkljati po strehi. Mate j o začelo liti. Potem je grmelo. Potoček, mejnik med s os edema, jo urno nar "S. el in šumel mirne senika z ve o močjo,	• v - . -
■•'So spodkopalo naju bo, " so jo pošalil Nacio,
-Nncio, si'ga res dobre privezali-
-Šemi
11 Kači o i -
In sta molčala; Kačič so jo nemirno premetaval po soku,
Jožic pa je trepetal. Včasih sta poslušala trkijang o pg strehi. Veselila, sta co, kor ni curljalo po njiju. Faz tirala ju jc skrb. Jožic mu ni zaupal; te mu jc tečno povedal. Ijaciča j,.1 grizlo: Kad, čo so je vrv snela e količka?.., jo veda nara te, so bo gotovo snela,.. Kc bi vsaj malo prenehalo do Sevat ij' takoj bi bila potolažena. Začelo je curljati po oOttu; opeka ni zadržala vode. Jožic jo razmetal odejo raz c cbo.
■‘Kacic!51 Ltolcal jo. Začel jo dvomiti. Lagal bi, Če bi odgovoril.
‘Kacic, no zaupam, ti!iJ Ogrnil sc jo v star^plašč,
Ježiš, kaj nameravaš?1 jo razburjeno vprašal Kačič in sedel. - Gr ;.r/ pogloda,r!il
Ko nori: •’	.. ' ' ■] ••	■
-Grb m. meram - c pr ©pbiea bi. Nimam miru...
Jožic je malo postal'prod vrati nato j ih jo odprl in planil v dež. Zaslišalo', aohjo-, kako so so vsule kaplja p c suh m plašču; z a šume Ib je. Kočič jv slišal nekaj stokov; ••eci-blieialo ee jo. Skozi rožo jo opazil Jožica, ki jo .drvel •oroti Krki. Plašč je kar Vihral za njim.. Pot ček ob seniku je oglušujpčpf. šumel. Ztov%l so je y staro vojaške -odoju Trstnico'1 so mu’ drhtele. Zaloputnil \jo vrata... Po neg-h- jo čutil i •■ op p i j e t n o mcktrvfc. Doz mu ji brizgnil v obraz. Poskušal j: teci,1 tedanoč je bil n temna, pot pa opolzka. Odejo jo pr .omočil o. Drobni- curki so mu lezli za vrat, za sr-ui-oo, z a pas. Zazeblo ga jo.	,	.. .
VII. . - •'	■ . -a -
Krka je valovila. Deževno kaplje-, sc- • e zajedale -v valevje. Voda j e bila kalna in deroča. Nac jo čepel v_ čolnu. Preko glavo ;o imel razgrnjen dežni plašč..♦ Veslal jo na vso moč; do brega jo imel šb deset metrov. Verica_jo zarožljala. Skočil jo na breg in privezal Čoln. 'Zasačio sc nu jo, da vidi neko temno senco, ki pleva po Krki.
'stuz: jjv
XX. stran
Hcvepjrcr 19,59 .
Gedrljc bolj so jo oddaljevala in izginila. Zapodil se je proti domu, sredi poti jo trčil na Jožica. Ni ga spoznal, zato jo vprašal::,Kdo jo?1'
Ni so z.o.oni 1 za Naca. Zdrvel jo mimo;'Mac so je ustavil in ga opazoval. Ob Krki se jo ustavil, nato se je obrnil in zavpil:-'Nac, prekleti Rac, to boš pa plačali*' Prsi so so mu dvigalo, v’ oči so mu privrele solzo...Nac jo zavil za plotom in zaloputnil z*, vrtnimi vrati. Jožic je ihtel.
•'Jožici Kaj jv/, Jožic?" je zasoplo spraševal Naeič.
"Ni ga več!' Ta prekleti Mac... Malo prej j c. bil tukaj!" Kačič je škrtnil z zobni, nato se., j e obrnil. Jožic mu je sledil.
"Jožic, greva domov! Zmrznil bom. Zebe me j padel som v potok..." Urno sta jo ubirala skozi noč. Dez jo ponehaval. Zabliskalo se je;.opazila -ta senik.
"Doma sva!" je trudno dahnil Nac tč in sc zavlekel v seno. "Nacic, kaj ti je?" Nacic je drhtel. Zobje so mu šklepetali. -Zebe.me,'Jožic..."
XXX.
V Zagabrini so zgodi vso natiho; pa naj bo nekaj veselega ali žalostnega. Ljudje umirajo; bajtarji urnej e, bogatini počasnojc in nihče no dola hrupa, ce se nekdo kar nenadoma ..oslovi'od svoj ih in se preseli na drugo stran ono širne (Sabrine... Vranic sc je kisalo, megla j c čedalje bolj pritiskala v kotlino;včasih jo čepela v njej kar cele dopoldneve, kot bi bila zakleta. Začel so jo tisti žalostni jesenska čas... Po stezi'se je motalo nekaj ljudi, ki eo stopali v gosjem redu, prod njimi ao štirje nosači nesli krsto. Ualtarici Rozi eo tekle solzo. Res škoda. Saj je bil take mlad tisti njen UaciS, toliko jo šo gradila nanj in kar