Žalostna prikazen. (Koncc.) Zalostao je to vaekako ia žali človekoljubje, toda to bi še Baj bilo, aaj ae otroci rešijo tako še vei-je nevolje. ki jib taka. Doalej niao okuaili ai slaati, a tudi britkoati življeaja ae aiao zavedeli. Drugače pa je, ako je tak otrok zadoati trdea ter prestaBe kakor, tako deteoja leta, sedaj ae začeaja za-nj cela, dolga vrata britkosti. Doma Bima. oč-eta ne pozaa in večkrat tadi matere ae ali ga pa je tiate aram. Revše dobi goato v ušeaa, da je hotiv, da je pankert ter ae pri teb. ne najde mirii, ki ga imajo iz uamiljenja ali iz drugih azrokov pri hiši. Nihče ga ae po.šlje v šolo ali če ga poailja, atori to samo, ker mora in drži ga potlej tem trje na delo. Za-BJ ai čaaa, da ae oddibne in nihče ne kaže veselja, če 8e ači še pri vaem tem dobro, tedaj pa prejde tadi njemn veaelje do ačeBja iB uda ae trmi, avoji volji. Se ne učaka tako brž leta, da sme iz aole, mora pa že biti za pastirja, za hlapca ia če ga apraviš učit ae rokodelatva, ne godeva se mu bolje. Tudi tam mu je aa poti maroga rojstva. Dekletu godi ae iatotako slabo, ako še ne slabše ia torej se ne čudimo, ako vidimo oba, dečka ia dtkleta, kmalu na polzkih potih. Jabelko ^ne pade daleč od jabelke. Ce ae ne godi vaem tem otrokom tako. to je le izjema iz pravila in potrjaje še tem bolj pravilo. Pač ae taki atariai vzemo v časih in dajo s tera tadi prejŠBjim pravice zakoaakih otrok, toda to ae izgodi razmerno le redko, vaaj kolikor aas ači izkušaja. Uai pregled nam ae daje števila tacili zakonov, dobro pa bi bilo, ko bi ae za naprej to izgodilo. Kolikor vemo, godi ae že tako po nekaterib. dragih državah, in ima torej, morebiti prav zato, pri njih tadi pregled o ,,ljud8kem gibaaja" nekoliko jaaniše lice. — Za občae aravi pa tadi za gospodarstveae razmere je po takem veliko število nczakonakih otrok slabo, prav alabo zaameBJe ia država je dolžua sebi in svojim ljudstvom, da dela aa to, aaj ae to neareČBo število akrči, čem prej in kolikor je mogoče. Ko ao aklepali postavo trlede prostega moženja in žeajenja, rekli ao liberftlai gospodje.* Ł& Ibode ta postava to storila. toda izkušnja tega»4ii potrdila. Narobe število \ezakonskih otr^fk še le raste sem od onih mal, to pa je, kakor smo že na dragem mestu poadarjali, le naravno. Dekliaa se vam ae brani več toliko zapeljevaBja, odkar se ji odpira upaaje, da jo zapeljivec vzame. Kaj pa jo čaka v takem zakoaa, če ga doživi, aa to v straati Be utegne ali vaaj ne pomisli dovolj. Vse drugo gre pa potlej aamo naprej. Ker taki žeaaki kmalu bi vec ali pa že tadi sama fli več za službo, vrne ae včaaih nazaj k atariaem ter pomaoži število laeaih ust. včasih pa gre kje h komu v kočo ali viničarijo ter začae za-ae aekako goapodinjatvo. Zapeljivec ali tudi več tacih zahaja k njej terjinosi, karkjedobi — na tihem. Ni nemogoče, da se tudi celo priaeli k njej ter živi z bjo v divjem zakonu. Uata, ki kriče po ,,juhi ia krabi", maožijo ae jima leto za letom iB od todi pa do kraje ni veliko atopiflj. Goapodar, ki ae ai brez vesti, odpravi ju aicer iz avoje koče, toda drug ae jih aamili in to morebiti v dragi občini, kjer jib. ne poznajo. Ta ja imajo za moža ia žeao ia dela jima ae maajka. Na tako hodita s kraja rada ali hodi vsaj ,,mož", dokler ne izpozaa pri soaedih. — aaramb. Odalej pa ma že ai več za delo, dobiva pa den na deB dobro jelo na mizo. Ako izpretakae za to taje ahrambe, to ma zaleže malo, saj mora živeti, ,,ženke" in otrok tudi ne ame paščati lačaih. Tatviaako gnjezdo pa vam je tako gotovo. Občina bi imela tu seči vmes ali oaa nima moči, v čaaih pa tudi ne volje za to, da razdere tak ,,zakoa". Tedaj pa oatane uboštvo in zločiflstvo v avojem mira ter se maoži na škodo poateaih davkoplačilcev. To so v reaaici žaloatae razmere in akrajai čaa je, odpravljati jih ali jih vsaj zabraaiti, predao ae adomac-ijo po deželi. Pomoei se ve, da je po takem v tem treba, toda drage, zdatniše pomoči, ali mi je ne vemo, dokler ae ae vrae država, cela ia z vaem, kar ima in dela, na krščaaaka tla. Dokler pa ae bo tega, krpa ae na-ajej to, kar že več ne drži šiva.