Izhajajo 1. in 1&. vsacega meseca. Cena jim je za Ozoanila s« plačujejo za enkrat 6, za dvakrat 9, celo leto 2 K,, za pol leta I K. — Naročnino in za trikrat 12 belerjer od kvadratnega centimetra. ___dopise sprejema J. Krajec v Novem meetu. Manjše kakor 10 Dem obsegajoče se ne aprejme. Uospodarnke stvari. Letošnja ziiiin iu njen upllr na Vinogrjniťi. Letošnja zima bila j« izvanredno ostra io dolga. Zato 80 pa tudi njene posledice izvanredne. V mnogih krajih pozcbli niso le orehi, marveč tudi drugo sadno drevje. Pozeble so breskve, marelce, da se iielo liruske in jablane. Posebno žalostne posledice letošnje zime vidimo pa po vinogradih. V nizkih legah so trte jako Bûoèno pozeble, v visiuab ne. Stare necepljene 80 razpokale v starem lesu, mlade cepljene, pozeble so v mladem lesu. Počrnela so jim na Mladikah očesa, pozeble so pa tudi mladike same. ï^aj čudno pri letošnjem pozebljenji se prav ïaladih cepljenih trt je paè to, da so jim poze-Wa najspodnejša, najnižja očesa, že pod snegom nahajajoča očesa, izven snega ostala pa niso pozebla. Še bolj čudna prikazen pri letošnji pozebi se prav mladih cepljenih trt je pa ta, ^^ so pozeble podlage same, ne pa evropski del trte. Tako pozeble so večinoma sele v lanskem in predlanskem letu zasajene ali zagrubane trte. Že celo velja to o trtah, eepljenih Da riipcstria podlago. Tako pozeble trte so v evropskem delu večinoma nepozeble, pozeble so pa tikoma pod požlalitnitvijo, in naj si bodi, da 80 bile čez zimo z zemljo zasute. Vse te prikazni nizkega pozebljenja spričujejo, da je bil pač vzrok pozebljenja sledeči: Ko so bile v februarju trte zametene, pričelo je deževati. Hežniea in snežniea, stekla sta se dol k zemlji, katera je pa zmrznena bila in tam spremenila se je s snegom vred v led, kateri je trte dlje žasa obdajal. V ledu so pa trte seveda morale pozebsti. Sicer je pa ravno po letošnji zimi dognano, da je rupestris podlaga, bodi-si Že me-talika ali pa montikola, za nase podnebne razmere preobčutljiva. Zanimivo je zvedeti, katere na ameriške podlage cepljene evropske vrste so najmanj po-zehle, V tem oziru podaja vinograd grmske kmetijske sole v Cerovcih pri Smolinivaai najboljše podatke. Tam se kaže, da nista zelenika in laski rizling čisto nič pozebla, žametasta črnina pa le prav malo. V ravno tem vinogradu se skazujeti tudi špatijol iu beli burgundee proti zimi le prav malo občutljivi aorti. Zal in zopet žal, da se je pa kraljevina kaj občutljivo pokazala, kajti ona je grdo pozebla. Iti to ne ravno v nizki legi, ampak že preeej v višini. Kaj občutljivi ste tudi modra frankinja in portugalka. Ker novi cepljeni vinogradi že kar strašansko dosti stanejo, kazalo bode pač, gledé izvolitve sort pri cepljenja se tistiii držati, katere so letošnji zimi dobro kljubovale. Cepiti bode toraj kazalo zeleniko (dasiravno so ji nekateri strokovnjaki jako neprijazni) žametasto črnino, italjanski rizling. Sicer treba pa vedeti, da je letošnja zima tudi po druzih vinorodnih deželah tako nemilo gospodarila kakor pri nas ali pa še veliko hujše. Tako je Čitati po časnikih pre-žalostna poročila iz Italije, posebno pa iz južnih Tirol, da so tam trte večinoma vse mrtve. Močno tožijo o pozebi tudi po Ogerskem, Nižje-avstrijskem in Štajerskem. Vpraša se tedaj, kaj početi s cepljenimi trtami, katere so do tal, toraj do ameriške podlage pozeble ? Take trte kaže koncem maja odkopati, da zaženejo iz tal iz zemlje, in tako nastale pognanke oziroma mladike treba prihodnje leto nizko pri tleh cepiti. Najboljše bode paČ pozeble trte odkopati, njih iz tal zagnane pognanke letos pri miru pustiti, drugo leto na palce (čepe) rezati, io na palcih nastale pognanke prav nizko pri tleh na zeleno cepiti. Zatirajmo srake in srakoperje! Korist, katero nam delajo ptice - pevke po naših vrtovih, po naŠih njivah in travnikih, po gozdili i. t. d. je nepopisno velika. Povsod, kjer se naselijo te živalice, povsod stikajo ves ljubi dan po drevju in po travi in zatirajo vsakovrsten mrčes. Neštete množine Škodljivih žuželk se na ta način pokončajo, kar je neizmerne važnosti za kmetijstvo. Ptice-pevke nas razveseljujejo pa tudi s svojim ljubim petjem, ki vpliva zelo blagodejno na poíiut slelierntiga človeka, oživlja na ta način nasL» prirodo in poveličujejo njeno veliČaatvo- Žalibog, da imajo tmll ti drobni ptički mnogo sovražnikov mud seboj, katerim se pridruži v svoji nepreudarnosti in hudobnosti česče tudi človek aam. Tako gre vsako leto veliko ptičev po zlu — na veliko škodo kmetijstva. Med krute zatiralce drobnih ptičev spadajo tudi srake in srakoperji. Te živali preganjajo tako neusmiljeno koristne ptičke, da ne zaslužijo nobene milosti. Koder gnjezdi ta svojat, tam nimajo ptice-pevke nobenega rairu, ker niso varne s svojimi mladiči preil požreaiiostjo in krvoločnostjo teh roparjev. Posebno mladiči po gnjezdih so v vcdni nevarnosti pred drznimi napadi. Le premnogo gnjezd naših koristnih ptičkov se na ta način leto za letom nniči in prav nič Čudnega ni, ako se krČi število drobnili ptičkov povaod tam, kjer se mirno trpi poČenjanje požreanili srak in predrzaih srakoperjev. Srake Škodujejo najbolj s tem, da razdirajo gnjezda, da plenijo jajca in davijo mladiče koristnili ptičev, in ravno tako nam škodujejo srakoperji, zlasti veliki srakoper in navadni ruja-vi srakoper. Ta pretakne v svoji okolici vsak grm in kjer dobi kako gnjezdo, pokonča v svoji krvoločnosti mladiča za mladičem. Sraka pa tudi starim ne prizanaša, ampak jih zalezuje, kjer koli in kadar koli je mogoče, in ravno tako dela tudi veliki srakoper, katerega poznamo po sivi barvi ter Črno in belo pasastih perutnicah, Mladi ptički trpijo seveda največ pred temi roparji, zlasti takrat, ko ae izpeljejo iz gnjezda in ko še ne znajo dobro letati. S takimi roparji ne smemo imeti zaraditega prav nobenega usmiljenja, kajti tista korist, katero imamo od srak in srakoperjev, da nam zatirajo škodljive mrČese, je veliko manjša kakor je »koda, katero nam delajo s tem, da davijo mladiče in preženo s svojim ropanjem koristne ptice iz naSe okolice. Take roparske ptice je treba zatirati in čim več jih pobijemo, tem veČjo korist bodemo imeli na polju in po sadnem drevju. Srake in srakoperje zatiramo áe najlaže, ako jim razdiramo gnjezda in jih pobijemo. S pusko se pride sraki težko do živega, ker je zelo plašna in premetena; zalezovati jih kaže zvečer t.. j. v mraku, ko se odpravlja spat. V tem času jih je dobiti se najlaže na strel. Kajenje, Hredstro zoper spomladanske mrazoye. Društvo za varstvo avstrijskega vinstva je izdalo za vinorodne kraje na Nižjeavstrijekem naslednji oklic: . i Na podlagi lanskih sknsenj je društvo sklenilo pozvati vse vinogradnike v vinoroduili krajih , naj določijo kuriáča, da se bido mogli vinogradi s skupnim delovanjem obvarovati pred nevarnim sovražnikom, namreč pred spomladanskim mrazom. Skušnje, ki so so a kajenjem doaedaj dosegle in ki se v-iem vinogradnikom priporočajo, obstoje v naslednjem: 1.) V vsaki vinorodni občini n^ij se določi kurišča, kakor sklene odbor. Vsi to zadevni stroški naj se izplačajo iz obč. blagajne ter naj se, če je treba pozneje poravnajo z obč. dokladami. 2.) Namen kajenju je, da se z njim prepreči, da se ozračje ne otiladi tako, da bi trtni pognanki zmrznili. Vse trte ne zmrznejo pri enaki toploti, marveč je to odvisno od vrste trt, od kraja od starosti i. t. d. Vendar zadostuje, če je toplina le malo pod O (ničlo). 3.) S kajenjem se hoče doseči, da se v zrak vidigiie kolikor mogoče veliko pare, ki zmrznjenje najbolj zabraňuje. Radi tega naj se kadi z vlažnimi tvarinami, n. pr, z vlažno steljo, z mahom, z gnojem, s trtnimi odpadki, a čre-slom i. t. d. Smola, katran, i. t. d. stane preveč. Priporoča se, uaj se najprej iz trtnili ali enakih odpadkov napravi kolobar, in v ta kolobar naj se namečejo tvarine, za kurjavo določene. Kolobar se zažge s slamo ali petrolejem, da se hitreje vname. 4.J Neobhodno potrebno pa je, da se to kajenje izvršuje sporazumno, kajti le na ta način se doseže dober uspeh, 5.) Veliki ognji naj se napravijo na vseh zato pripravnih krajih v vinogradu, kajti čim več jili je, tem bolje je. Zt majhnimi ognji se ne doseže zaželjeni uspeh, 6.) Da se ve ravnati, kdaj preti nevarnost, naj se v kakem mrazu izpostavljenem vinogradu postavi toplomer približno ^/-i m nad zemljo. So pa tudi posebne priprave, ki z neko gotovostjo že na predvečer naznanjajo nastop mraza. I^oplo-mer naj opazuje le dobro izšolana oseba. 7.) Zažgati se mora, kakor hitro toplomer kaže med + I'* in O", in če še vedno pada, posebno pa če je jasno in tiho vreme. Kajenje se mora nadaljevati do sončnega vzhoda. Če se med kajenjem preoblači ali če postane vetrovno in kaže, da mraza ne bode, naj se ogenj udaši, da se kuriva ne žge po nepotrebnem. 8.) Kajenje naj se ne izvršuje samo v niŽavah marveč tudi v visokih legah, ker se potem dim vleže v nižine ter tako najbrž vsleđ prenasičenja z vlago zabranjuje zmrznjenje. 9. Vfte, kar je za kajenje potrebno, naj se preskrbi pravočasno, da je pri rokah, kadar se potrebuje, kajti le majhna zamuda zamore »meti zle posledice. Vinogradniki ! Boriti se moramo z mnogimi trtnimi škodljivci in z drugimi uimami in v nekaterih vino-rodnili krajih na Dolenjskem tudi s spomladanskimi mrazovi. Združite se torej ter preskrbite, da přeženete tudi to uimo po nasvetih, kakoršni 80 tu navedeni in ki so se na Nižjcavstrijskem «lobro obnesli. Društvo za varstvo avstrijskega vinstva v Kremeu podaja na zahtevo se posebna, natančnejša pojasnila ter sprejema naročila in oddaja posebne za to napravljene toplomere po znižani ceni 6 K za komad. Poleg tega važnega opomina se vinogradniki opozarjajo, Daj že sedaj, to je v prvi polovici maja izvrše, tudi neobhodno potrebno žve-P^anje. „Slovenec." Politični pregled. V državnem zboru delo napreduje prav poèaai in je videti le malo sadu. Zbornica je sprejela načrt zakona, ki prepoveduje ali vsaj omejuje prodajanje umetnega surovega masla, katero je često zdravju škodljivo. — Vlada je hotela predložiti za odvetnike nov tarif, pa le-ti BO se hitro in z vso odločnostjo postavili vladi po robu in zato ostane stvar pokopana. — tebi zelo potegujejo za to, da bi vlada nekatere reke na Češkem uravnala, da bi bilo po njih "mogoče voziti tudi z večjimi ladjami, ter po-sanme reke med seboj zvezala s prekopi. Gotovo to v kupčijskem oziru velikega pomena za Češko in sosednje dežele. Zato pa Nemci precej zelo nagajajo pri tej stvari in hočejo tudi oni "neti kaj zase. — Za nas Slovence je bil pomenljiv 1, majnik v državnem zboru. Zgodilo ®® je namreč, da so nekateri slovenski poslanci zoper svojega tovariša - poslanca poklicali ^ na pomoč — Vsenemce! Stvar je ta-lc: Dr. Šuš-teršič je iz svojega žepa dal 2000 K v ta namen, je zamogla „Gospodarska zveza" svojim članom neko umetno gnojilo ceneje prodajati. Njegovi nasprotniki očitali so mu po domačih listili nečisto ravnanje radi tega in ga dovolj grdo psovali. O tej stvari zvedel je vsenemiki poslanec Stein, ki slovenskega razume toliko ko kak Kitajec. Kako je zvedel se ne ve, a zvedel je in to dr. Sustcršiču v zbornici očital ter mu nadeval razne ne ravno lepe priimke. Dr. Sušteršič je zahteval, đa zbornica onega poslanca pokara. A zbornica ga ni pokarala, ob enem pa priznala, da se ne dvomi o osebni poštenosti dr. SusterSiča. Proti dr. Suiteršiču BO glasovali vsi Vsenemci, ki so si ta dan ve- selja meli roke, ko so videli, da se je razlju-čena strast domačega razpora pokazala tudi međ slovenskimi poslanci na Dunaju. Z največjim veseljem so sli v boj proti dr. Suštersiču z njegovimi slovenskimi nasprotniki. So lahko veseli nase abotnosti : da se dobe ljudje, ki na škodo celega naroda domače stvari vlačijo na dan pred zbornico, ki Slovanom itak ni prijazna. Kjer se prepirata dva Slovenca, ima Nemec dobiček. To stori zaslepljena strast in pa brezmejno sovraštvo do katoliških načel in do oseb, ki ta načela branijo pogumno. Na Ogrskem se prav pridno pripravljajo za volitve, ki se imajo v kratkem izvršiti. Mini-sterski predsednik je obljubil, da bo volivcem pustil proste roke ; na Ogrskem se namreč včasih volitve „delajo" Če treba tudi s puško in bajonetom. Na Bolgarskem praznovali so 251etnico, odkar se je vzdignil narod. Ta vstaja 1, 1876, je prinesla namreč Bolgarom silo zažcljeno svobodo in osvobojenje iz krute turske nadoblaeti. Knez Ferdinand je imel pri tej priliki navdušen govor, v katerem je želel bolgarskemu narodu še nadaljno osvobojenje. Nemškemu cesarju spuntali so se nekateri ministri in so sli. Dobil je že druge. — Nemškega državnega zbora poslanci do sedaj niso imeli poslanišklh plač kakor pri nas. A sedaj jih hočejo tudi tam uvesti, cesar pa ni zadovoljen s tem. Zamerili so se mu poslanci, ker mu nočejo privoliti denarja za neke vodne prekope. Francozi bodo skoraj gotovo imeli vojsko v Afriki v pokrajini Maroko. Tamošnji sultan na skrivnem nagaja Francozom in podpira njih sovražnike. Zato nameravajo Francozi začeti vojsko. V Španiji prično se 19. maj^ volitve. Da bodo viharne, kaže to, da mora biti za iste dni pripravljeno vse vojaštvo. Že sedaj je po mnogih krajih tekla kri. Buri 80 Angleže dvakrat spet prav pošteno nabili, jim odvzeli veliko orožja in smodnika ter živeža. Angleži si ne vedo nič več pODjagati, ker pomanjkovati jim je začelo tudi denarja. Saj so si s krivično vojsko nakopali silno veliko dolga, Burov pa je še vedno 24.000 priprav-Ijenili za boj. Piše se nam: Iz obrtnih krogov. Cenjeni gospod urednik! Dovolite tuiti meni enkrat skromen prostorček v Dol. Novicah, da se med tolikimi važnimi kmetijskimi Tpraěíinji in pođtićljivimi navodili, tudi enkrat nekoliko razpravlja o obrtnijskem vi)raHai)ju. Povod temu, da sent prijel v okorno svojo roko pero, ter da žehm pisati nekoliko vrstic, je „Obrtne zadruge" občni zbor^ kateri se yim 19. maja v nedeljo popoMne. Za gotovo vem že naprej, (U liode udeležba zelo pičla. Kajti većina se niti ne zaveda, kako vaine so ohrtne zadruge iu njih volitve. Ker je tu izobćeno vsako Btraukarstvo, in za isto ne ame biti v društvu prostora, in ker se gre le za obrtnu-gospodarske interese. Vaakejfa je dolžnost, da se potrudi omenjeni dan priti k zkorovanju. Tam naj pove, kar misli da bi bilo v korist obrti in kaj isti v škodo. Slišal hode tudi poročilo kaj se je dosedaj storilo pri obrtni zadrugi. Veseliti se pač posebno ne nuire delovanja, ker se je tako malo storilo. Krivde je seveda naj eč na odboru, ki ne goji med seboj sloge in delavnosti", načelništvo kakor posamezni odbornik ne more vseça sroriti, treba je zato resnih mož, katerim je res obćni blagor pri srcu. Sliši se, da so v odboru nekateri taki, ki so se jako nulo zanimali, nekaterih 3]iloh blizo ni tilo, potem ni iudio, ako se sliši marsikatera občutljiva za cel odbor. Da se stvar nekoliko zboljSa če že ne temeljitu, treba da se vdeiežite zborovanja, da s]>raivmo v odbor može, kateri so sposobni in imajo ▼eselje do delu. Spremembe ae imajo izvršiti v na-čelstvu, ne vem iz kakih vzrokov, in med odborniki, namestniki, po pravilih „Obrtne zadruge". Kakor sem že preje omenil se ne gra tu za strankarstvo pač za občno korist olirtiiikov, da delujemo z zdtuženimi močmi, vsi za enega in eden za vse. Ako obrtnik resno pievdari položaj, vidi, da je mogoče rešiti že itak propalo obrt pogina le potom splošne organizacije po zadrugah, da se v združenih močeli zoperstaviïïift svojim nasprotnikom vetekapita listom in njih načelom, ali i'aznim nepravilnostim, ki so odobrene potom zakona, ali zlorabi istega, kjer je pomankljiv. Vlada se trudi malo obrt povzdigniti, ali velekapital jej zastavlja pot, ker huče popolno vničiti malo obrt, ter po načinu veleindustrijaltie Amerike vpeljati industrijo. Kakor navadno močnejši piemaga šibkejšega, tako tudi tukaj. Radi tega je vlada podpirala združenje malih obrtnikov v obrtne zadruge, da bi z zdi'uženimi močmi delali v prospeh obrtnije, in se stem ubranili pogina, ki nam preti od vele-industrije. Nikakor pa ni dovolj, da se osnuje obrtna zadruga samo zato da nosi tine. ampak zadruga mora delovati kar je mogoče v n;\Í8Íršem delokrogu ▼ korist obrtniji in njeaim članom. To je zadnje sredstvo, da si piTmagamo do blagostanja in povzdignemo obrt; ako se to izjalovi, potem je vlada primorana skušati industrijo povzdigniti na drug način, da prepusti velekapital istom celo obrt in jih podpira; kaj «nakega ji ne bode mogel nikdo zameriti, ako je prav nam zavdan stem smrten udarec, ker bomo sami krivi. Srečni kraji se smatrajo zdaj le tam, koder je veliko industrije, to je pa mogoče doseči takoj z velikim kapitalom, ali polagoma potom zadrug. Da se kaj enakega ne zgodi, pozivlj«m svoje somišljenike da je zadnji Čas, da se začnemo gibati, da ne bode prepozno. Poglejte druge stanove, kako je vsak stan tesno zvezan med saboj, kako si s tem pomagajo in dosežejo kar žele, uradnikom se je zdatno zboljšala plača, učiteljem isto, Častniki pridejo vsaki čas na Ti-sto, zadnji čas so dosegli advokatje kar so hoteli, tem bodejo sledili še razni drugi stanovi. Mi obrtniki smemo privoščiti tem stanovom priboljška, ker smo malenkosti tudi mi deležni, to se ne da tajiti. Na vaak način pa moramo gledati, da se tudi nas položaj nekoliko vsaj olajša, pri tem nas ne bodejo drugi stanovi prezirali, ampak ker se gre za pravično stvar, gotovo podpirali. Da pa to dosežemo, se moramo izogibati strankarskih bojev, ti boji nam največ škodujejo. Organizujmo se sami, le na lastne moči se smemo zanesti, ker te so najbolj gotove. Ako tako storimo, imamo dvojno dobro: pryič sami sebi pomagamo, drugič pa strankarstvo kolikor toliko zmanjšamo. Kar privoščimo drugim sUnovom, to moramo v prvi vrsti privoščiti samim sebi, organizacija je nam bolj potrebna nego drugim stanovom. Strast zavisti naj izgine med nami, ljubezen in vzajemn ist z zanpnostjo naj bode nam od sedaj nase vodilo, ako hočemo kaj doseči. Da imate res resno voljo samim aebi pomagati, da se neznoïîni položaj zboljša, pokažite h tem, da so v obilnem številu vdeležite zborovanja obrtne zadruge. Dolžnost je vsakega, da deluje na to, da pridejo vsi obrtniki tusodnega, okraja ňa zborovanje, da stem pokažemo, da a tem pokažemo, da se zavedamo svojib pravic. Z geslom: V edinosti je moč! Na svidenje! Obrtnik. Dostavek uredniSiva. Pri vsaki stvari treba malo — potrpljenja in nobeno drevo ne pada na prvi mah. Tudi Misodna obrtna zadruga in nje delovanje naj se presoja iz tega stališča, ker še ni kdove kako stara. Da se je pa vkljub temu storilo vendar le nekaj, treba pač pripozuati. Človeške pomanjkljivosti pa dobite povsod, g. dopisnik. Delavnosti kaj pa da tre.ba precej več! Prav pra.vite tudi, da nikar strankarstya v gospodarsko organizacijo, sicer se razbije. Ali vendar, kdo nam bo branil v tej organizaciji nasloniti sena ono stranko, katere program in dosedanje d-^lovanje nam daje poroštvo, da nam pomaga prepotrebno organizacijo začeti, nadaljevati, spopolniti. Biilj še ko pred strankarstvom trebalo bi pri zadružni organizaciji svariti pred osebnostimi. Naj občna korist nikar ne trpi radi osebnosti, toliko se bomo vendar znali zatajiti. — Sicer pa vsak čas čas radi odpremo predale našega lista dopisom kakor je Vas, in sploh dopisom iz obrtnih krogov. Đomafie TestiU (Novi grobovi.) Dne 1. majnika umrla je v Novem mestu Ana Rem s, soproga pisarn, pomočnika pri C. kr. okr. sodišču, Jakoba Rem s, dne 4. t. m., pa Marija Brodar, svakinja tukajšnega posestnika in nadporočnika meščanske garde Leopolda Kopača. — 11. t. m. umrl je občezuani in marljivi gospodar Jože Bevc, posestnik iz Kija pri Št. Petru. Velika skrb in neumoren trud -izkopala mu je prezgodnji grob. Poleg žene zapustil je devet mladoletnih otrok. N. v. m. p. ! (Namestništveni svetnik vitez Friderik Schwarz.) 7. maja ob 2, pop. sta se pod sv. Križem pri Trstu srečala dva tovorna vlaka. Vitez Schwarz, ki je bil takrat s komisijo na železnici, je pač opazil vlak, ki je prihajal iz Trsta, ui pa opazil onega, ki je prihajal iz Nabrežine, Tako ga je na-brežlnski vlak zajel, vrgel ob zadnji voz tržaškega vlaka ter strašno poškodoval. Prepeljali so ga na pol živega v Trst, kjer ga je na brzojavno zahtevo že čakal duhovnik, ki mu je podelil sv. zakramente. Umrl je ob 7. uri zvečer. Rajni je bil svoje dni okrajni glavar v Noyem mestu. (Imenovanje.) Anton Sajz, c. ink. vrhovni mojster v pomorskem arzenalu v Pulju, rojen v Mirni peči, bil je imenovan 1.1, m. za c. in kr, uradnik» (WerkfUhrer) ravno tam. (Dar.) BJap. g. profesor dr. Rudolf Ager poklonil je novomeški dijuski kuhinji 30 kron, v zahvalo «'lakom, ki 80 ob pogrebu njfgove rajne gospe da-mali vence in se sicer mnogo tiadili ob tej priliki. (Cerkveni letopis.) Prvu procesij» za av. leto v naŇi mestni iupmji iKijde 19. t. m. v nedeljo pop- ob Va 3 v kap, cerkev, oil tam v samostansko cerkev, k kapelici Božjega groba in v Šmihel, koder «odo litanije. — 12, t. m. se je konfial sv. misijon v Trcbiijein, vodili so ga oćetje iranCiškani, isto nedeljo se je pričel v Semiín, vodijo ga očetje jezuitje. (Za romarje na Zaplaz. ) Binkostni pon-«eljfk imeli bodo m romarji tudi rano sv. maSo ob 6- un in pozno ob 10. uri zjutiaj. Letos spet pride pa romarski shod na Zaplaz čast. g. dr. Jos. Marinko "Z Novega mesta. — V torek po Binkoštih pa pride sem več procesij, „Maríjne družbe" z duhovniki od Sv. Kri/,a, PolSnika in od drugod (Naznanilo.) Obrtna nsdaljevslna sola v Ru-dolfovem sklene šolsko leto IflOO/Ol v četrtek, 23. maja t. 1, ob Šestih zvečer z razdelitvijo izpričeval. ~ O binkoetih, 25.—28. maja, bodo v gimnazijski naalnici rBzpostavljeni izdelki obrtnih nčencev, da si Jih Ogledajo obrtniki in kdor se sploh briga za napredek obrtnega solatia. C. kr. gimn. ravnateljstvo kot vodstvo obrtne nadaljevalne šole. V Endolfovem 16. maja 1901. (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesťcu aprilu 1901 je 211 strank vložilo 63,923 K h, 186 strank vzdignilo 72,647 K 48 h torej manj "Tložilo 9624 K 04 h. 19 strankam se je izplačalo posojili 5.120 K, Stanje vlog 1,669.281 K 46 h, De-liarni promet 265,377 K 54 li, ^ (Vabilo) na CXXl V. odborov sejo „Slovenske Matice" v Ljubljani, v pondeljek dne 13. maja 1901. "O petih popoliidne v diuštveni pisarni. Spored: !■) Naznanila predsednistva, 2.) Potrditev zapisnika ® CXXlir odborovi seji, 3,) Poročilo o računih za 1. 1900, 4,) Poročilo o pripravah za redni občni zbor. Tajnikovo poročilo, 6,) Eventualija. V Ljubljani dne 1. maja 1901. Fr. Leveč, predsednik. (V bolnišnico Usmilj. bratov v Kandiji) pri Novem mestu se je sprejelo meseca aprila 137 bolnikov, koncem marca jih je ostalo 70, skupaj 207. ^d teh jih je ostalo 90, zboljšalo 32, neozdravljeni P"' so 3, Umrlo jih je 6. V oskrbovanji ostalo jih Je Oskrbovalnih dni se je nabralo tekom preteklega meseca 23iil. (Občinski «radi pozor!) V založništvu J-Krajčeve tiskarne v lîudolfovem se bodo vsied mnogih zahtev novega domovinskega zakona napravile sledeče tiskovine: 1, ProHuje za vsprejem v domovinsko zvezo. 2. Rešitev prošnje za vsprejem v domovinsko zvezo. 3. Potrdilo o istinitem prejemu prošnje. 4. Obvestilo stranke o priznanji ali o odrekn domovinske pravice. 6. Potrdilo o rešitvi prošnje za vsprejem. Zaznam o v občini bivajočih občinskih članih. 7. Zaznam o v občini pristojnih občinskih članih. 8. Zaznam o y občino došlih občinskih članih. — f- n. občinski uradi se s tem vabijo, da si te za nje jako važne tiskovine, katere so v slovenskem in nemškem jeziku natisnene, kakor le mogoče hitro pri tej tiskarni naroče, da se lahko množino tiskovin določi. (Občinskim uradom v vednost.) Ker je v amislu § 3 postave z dne 6. decembra 1896. leta, drž, zak, štev, Ž22 tudi domovinska občina opravičena zahteve za vsprejem občanov, kateri uže skozi 10 let T kakej drugi občini bivajo dotični občini staviti, opozarjajo se slavni občinski uradi na v današnjem listu spredaj omenjene tiskovine katere je dobiti v lastni tiskalni. (Ustanovni shod vinarske zadruge v Novem mestu) ki je bil skiictin na dan 1. maja, se ni dovršil, ampak se je moral pretrgati zaradi ne-sporazumljenja, ki je nastalo med udeležniki pred volitvami. Pravila so se sprejela in to je glavna reč. Osnovalni odbor bo v kratkem — če mogačs še tekom meseca junija — sklical nov občni zbor, da se nadaljuje vspoi'eil ustanovnega shoda. (Pozor!) P. n, posestniki vinogradov na Triki gori pri Novem mestu, opozarjajo se prijazno na to, da jih bode prav v kratkem obiska] mož z nabiralno polo, nabíraje doneske za nakup smodnika in plačilo strelcev katera streljata proti ttči pri cerkvi na Trški gori in na Cavzarjevem vrhu. Deželna kmetijska šola na Grmu kupila je sicer že letos 26 kg, smodnika, ker pa to za vse tri strelne postaje, na Trški gori, na Cavzerjevem vrhu ter v Cerovcih pri Smolinivasi nikakor ne bode zadostovalo, je prispevanje vseh posestnikov vinogradov potrebno. (Iz Toplic) prejeli smo dopis, po katerem posnamemo, da je tam že dokaj bolnikov, ki so si prišli iskat zdravja v to kopelj, ki je že tisočim in tisočim pripomogla k ljubemu zdravju. "Upati je, da se bo število še zdatno pomnožilo. Kopalilčna naprava predrugačila se je v toliko, da se bazeni dvakrat na dan izpraznijo, očistijo in z nova napolnijo z zdravilno vodo. S tem je odpravljen nedostatek, nad katerim se je marsikdo v prejsnih letih po pravici izpcdtikul Tudi diugi prostori so se prenovili. Kopališče je za več let v najem vzel g. Adolf Tambor-nino, ki se trudi vsestransko postreči bolnikom in gostom. Cene niti v kopeli niti v restavraciji niso velike.*) 11, majnika prišel je kopališče pogledat knez Karol Auerspergs kneginjo, otroci in spremstvom, visoki gostje ogledali so si vse natanko in se na to vrnili v Sotesko. (Cesta) iz Straže na Toplice se bo preložila od Romanje vasi nanrej tako, da bo odpadel veliki klanec v Gradišču. Sla bo nova že zaznamovana cesta dokaj časa prav ob desnem bregu Krke v isti višini nekako kakor cesta na Dvor - Žužemberk ob levem bregu Krke. (Nasledki pijanosti,) Dne 5. t m. v nedeljo popoludne popivala sta dva zakonska v župniji Soteska v gostilni. Najprej imela je dosti žena in vsa vinjena gre domu ter se vkže spat. Kmalu pri-rogovili za njo mož še bolj nadelan. Silna jeza ga obide, ko najde hišna vrata zaprta. Po dolgem klicanju in razbijanju izbudi se žena, pa mu nekaj časa še noče iti odpret iz same hudomušnosti. Slednjič se vzdigne in spnsti moža v hišo, A ta se spravi sedaj nad ženo in jo je z nekim orodjem tako razmesai'il, da je bilo, ko pride poklicani g. župnik, bJizu 1 meter njenih Črev iz telesa. Mož se je dal žandarjem voljno v roke; trezen je spoznal svoje grozodejstvo in je obžaloval. Žena, katera je trpela hude muke, je umrla. Trije nepreskrbljeni otroci so torej radi pijančevanja svojih roditeljev pahneni v nesrečo, (Pasja steklina.) Vedno bolj množe se «lučaji o tej nevarni pasji bolezni in vendar kljub vsem opominom in podukom postajajo zadnji čas ti slučaji *J Opozarjamo n» danfišnji insérât. Op, nređn. tudi v naSem okraju vedno pogosteji. — Tako je ta nevarna bolezen povzročila pred kratkim v Škocijanu in T Beli Cijrkvi velik strah, kajti 5 oseb bilo je nje žalostna žrtev. — 9. t. m. opazila se je okoli Eake neka velika, mrSava, teiimcisiva ia črnoprogaata stekline suitiljiva Zaželi so jo preganjati, toda ubežala je pmti Škocijanu, kjer je napala razun več psov tndi tri osebe. Od tam bežala je skozi vasi, spadajočim k občini Bela Cerkev, ter tam na Dobravi napala konjederea ki je bil ravno na dvoriSću, dalje T Vinjem vrbu nekega mladega hlapca. Tega prijela je najprej za nogo, a potem pa vgiiznila še v líce. Eeveža odpeljali so takoj v bolnišnico v Kandijo, kjer so mu rano izigali, od tam v dotićni zavod na Dunaj, kamor so tudi ostale ogriznjeiie osebe pripeljali. — Ker se ne more natanko določiti, koliko psov je bilo tudi razven ljudi vgrizaenih, odredil je naS vrli živino-zdravnik g. tíi'. Skaïe, ki je takoj prihitel na kraj nesreče, da se vsi psi tamo.šnili lastnikov ug. apriU laoi. Padpiabiia, trgovska soilaija naznanja, da se je v Kadru-žneiu registra [tri obstnjeii Ur.lki „hranilnioi ia posojilnica sa Kftndijo in okolico, rei^. a»r|riia;a z netmejeno Kuve^o" — „Spar-unl VorstthuBBversin ifllr Kamlia «ud Um^ebnajf, reg. (îenossen-•ohaft mit unbeaolirânkter Hafmng" ii^rMil vpis novoiicoljenili udoï naíelstřa gpd. Alo zij Krsinar, župnili v Cer.ajSuicah in Ivan Jaklitflch, naduíitelj v OermoSninali, C. kr. okroino sodlSíe v Rudolfovem oddelek t., dne 1, maftt 1901, Oklic. ťirin, fi4/l. Gen. I.-8S/2. V tasuduem zailrnžnein registru se je Izvráil viiie tvrtke „Hranilnica in posojilnica v Strugali rai^istroTana iadniga z neomejeno zîiveîo," ktera itoa svoj MBilež v Strugaii, ter vpis ilo-tíĚnili pravil z dne 24. niarcilft 1901, — nadalje vpis članov prvega naSeistva g?.: Martin Ksrin, župnik v Strugali, Andrej Hoievar, župan v Strugali, Jožef Babić, posestnik iz Potiskavca St. 6, Jernej Pogoreieo, posestnik Iz Fuiltabra St 18, Josip Per-kulj, piisentnik iz Kolančevaai ât, 4. — Zadrnga ima namen, riz-mere svjjih članov v gmotnem ozirn »lioljiiavati; zlasti spodbujati^ varčnost in s spojim «^drnitjim kreditom preskrbovati avo, iiu' udom v gogpodarstvn potrebna (lenaril« sreditva. Ta namen dosega zadra^a b tem, da a) sprejema in obrestuje hranilne vloge ter vloge v tekočem riičnuu; b) si pridobiva narlaljna denarna sredstva, kolikor so za dosega zadrninega smotra iii)trebna, s svojim zadružnim kreditom ; o) daje svojim članom poiojila; d) oskrbuje svojim članom inkaso. Redni obfiai zb.ir se slťlicuja enkrat v letn in sicer do konua mesena maja in se racijlaSa njega dan, nra, kraj in dnevni red vsaj 8 dni prej po v uradnici nabitem naznanilu in po razpisu v Ljnbljan izbaj^joBem glasilu Gospodarske zveze „Narodni Gospodar"; ie nalSelatvo odnosno nadzorstvo iS*'') ti kot potrebno ali nmestno spMaa, pa sme obíni zbor razglasiti po svoji previdnosti Se v drug h listib in po oklien pred cerkvijo v Strugah. Na isti način se vrSe tudi vsa ilruga razglasila zadruge 4^) Načelstvo, ki obstoji iz načelnika in Stirib odbornikov, ter se voli za eno leto, zastopa zadrngo z vsemi pravicami, kater« mu določuje postava od 9. aprila 187,i in p.jdpianje v imenn za-drnge na ta naSin, da se podpiíata dva uda pod zadružno tvrtko ktera bodi pisana ali s peSatnikom odtisnena. C kr. okroina sodnija v Rudalfovfim, odd. I, dne 7. maja laOl. □arovi za novamaško dljaiko kuhlnlo. Velei. g. žnpn. Ig, Kutiiar 10 K, gospa Kanz 6 K, dobrotniki iz mesta in Kandije za mesec maj 71 K 20 h, g. dr. Bud. Ager, c, kr. profesor ob priliki pogreia »vo, e soproge v jeahvalo dijakom za vence eto. 30 K, veleč. g. 'kaplan Janez Kramar 6 K, veleč, g inpnik J. Habnik 20 K, veleč. g. župnik Stazinsky 6 K, veleS. g. župnik Ign. Klinčevšek 10 K, V Otočcah na grajičíní gospíc Margheri »s? e lep oves na oroda, -s« rasteča v Bralinu je na jirodaj. Kje pove upravnistvo Dol. Novic, (153-1) t Po dolgi mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti, umrla je dne 1. majnika moja iskreno ljubljena soproga gospa Aiiii Ueins roj. KalMČ v 24. letn svoje starosti. Njeno truplo položilo se je line 3. majnika k večnemu počitku. Zahvaljujem se vsem sorodnikom, prijateljem in «nancftm za mi!o sočutje in za obilo spremstvo k večnemu počitku. Posebno se Se zahvaljujem al. Dol. pevskemu dmStvu na mile Žalostinke, knterejeslavno-isto zapelo. Vsem presrčna zahvala. (162) Jakob Rems. T.-Nr. 340/111. Zahvala. Zft miKigobrojuB liokaKu blazeeta swiitja o '>»-lemi iu smrti iiredriga in nepo™bijÍTe usno «sat«, OElr, tete iii svakinje goapuiliíiie Marijo líroílar iitakfimo tetD putim preí, (InhovSíini tsr vsem mnogo-brojniiu aireinljevalmu draee pokojne k veňuemn požitku, naj skrenejSu srŘtiiJ ïaliva'o. Aufgebot. (117) RUDOLFOVO, dne 10. main 1901. ŽalujoÉí ostali. , , PiJilpiaaui prmtal sem Drerllansko je.eti vsteA t^o liripav, da sU priSel skipraj oU vtís glas in skosí 10 mescev mogel rnzuinljivo govoriti. . , Iskal tem pomnři pri ra.nili / v zdrflvl enje m temu lia se mi je glas po šeííttMneinn zdrtivljinjn siopet povrH ter iilaj Kjpet aamorem glaiiiio in nmljivJ govorit,. 1 . „.t,.., U>ïnn lírnkftm St Es wlrd zur allgemeineD Kenntnisa gebracht, dass der Bergmann Anton Koncilja, wohnhaft zn Bismarck, Oststrasse 3, Solin des Berginannes Anton Koncilja und seiner Ehefrau Anna geborenao Golob, beide wohnhaft in Sela in Oesterreich nnd die Uienstmagd Anna DarowiC, wohnhaft zn BismarA in Westfalen uud vordem in Oberstrascha, Tochter des LandwirUies Joliivnn Darowic und seinair Ehefrau Anna geborenen Dular, beide wohihaft in Oberstrascha in Oesterreich, die Ehe mit einanđ« eingehen wollen. 0*2) Die Bekanntmachurg des Aufgebotes hat in der Geineinde Bismarck in Westfalen und darch die Rudolfswerter Zeitung zu geschehen. Bismarck in Westfalen, am 30. April 190L Der Btanđesbeamte, J. V.: Stthring. K. Pr. Standesamt Bismarck t.W.— Kr. Gelsenkirchen. —> tor maj Kjpec aaworiiin ^iiwuu ......j,.^ c ■ , , Ternu gospod« t.raj tem potom javno ,«rekam «vojo Kf^ ï'a'o Ka negovo u-nii,, vstojiir, ii, prijiino rwnan.ie ter ga wpsčeimi obíinstvn kot izvrstnega zlr^vnika ttplo priporobara. POUANI(!E meaeca maja 1901. (150) Franc Fink, tes. mojster. Oklic. Vsled naročila c, kr. okrajnega siidišća v Ku-^oifoTem dne 3, uirija 1901 AÍ56/tJ/l se pozivljejo «Pniki zapuďĚine dně 7, marca 1901 umrlega Franceta Jeleucft, posestnika v BrSliiui, da svojo tirjatev do 30. maja 1901 ^stměno ali pismeno notarski pisarni podpisanega po-Terjenika oglasè in dokažejo, sicer ne bi mogal nič tirjati, če ne bi imel zastave in če ne bi zadostila zapuščina 7/a plačilo naiiovedanih dolgov. Kudolfovo dne 6. maja 1901. Dr. Albin Poznik, C, k. notar, sod. poverjenik. Jaz, Jože Vidmar li Česenc pri Mirni peči, pre-kličem in obžalujem vse razialjivo govorjenje zoper «. Janeza Vintarja ter je smatram za laž. (137) Ma prodaj suhe hruške, r J kacih 150 mernikov, ima Jožef Ž i ber t, vas Brezo*» št. 4., pošta Raka. — Kdi^r želi kupit, naj se pisme» ali ustmeno oglasi pri lastniku. (108—jy Kupim zdrave sode, ki drže 1—3 vedre. (ig6-8> Jos. Medved, Novo mesto. Dne 18. maja 1901 ol, 11. uri dopoldne vrlila se bode v mestni pisarni daraâfoa za oddajo pobiranja šolornine in prostornine ob sejmih in tržnih dnevih v Rudolfovem za dôbo treh let, to je od 1. junija 1901 do 31. maja 1904. Izklicna cena je 4600 kron. — Dovoljene so tadi pismene ponudbe, vložene do 18, maja 1901 pred 11. uro, katerim pa mora biti priložena varščina 10% izklicne cene v gotovini, hranilničnih knjižicah ali vrednostnih papirjih. Dražbeni pogoji so v pogled v občinski pisarni. Mestno županstvo Rudolfovo, dne 20. aprila 1901. a85-2) Župan Dr. Schegula m. p. h račun se odda epo posestvo, pičle pol ure oddaljeno od železniške postaje Zatičin» pri okrajni Ct-sti, obstoječe iz gostilne mlina in /.age tudi se pridenekarbi se potrebovalo njive; zahteval» se bode mala kaucija. Natnnôna pojasnila se dobe pri-lastniku gospodu Ivanu Končina, veleposestniku t Gorenji vasi, pošta in postaja Zatičina.__(^ Nove cerkvene pesmi! a) 36 obhajilnih, sv. B, Telesa, Srca Jezusa pesmi za mešan zbor, solo speve in orgije zložil Ig». Hladnik, op. 39, cena partituri in Štiri glasovi 4 Krone, posamezni glasovi pa 40 vinarjev. b) V četrti izdaji so izšle Marijne pesmi, op. 16, cena 1 Krona. , c) V drugi izdaji: Pangelingua m Stlrl himiie z« procesije, cena 50 vinarjev. Dobi se v Kat. bukv. v Ljubljani ia pri skladatelju v Novem msstu. (ibi^i)^ Jernej Skerbinc iz Češče vasi posta Novo mesto bodem imel svojo opekarno odprto v torek po binkoštih t. j. 28. maja. Prodajal bodem opeko celo leto 1000 kosov po 25 kron na mestu, t Novo mestu postavljeni pa 32 kron. Ker je opeka skozi in skozi jako dobra, priporočujem se ćastitim odjemalcem v prav mnogobrojno naročitev. (143—1> àtev. 10. pripoi-ĎÍa slametiin )), d. občinstvu iiUfiebno ÍBStiti dn-hovšíini ter gg. nradnikoui svoio bogato zalego naj-rasooTiatceJSita zlatih, srebrnih in nikelnastlh ur in verižic, kakor ttiUi vxakovrftnih stenskih ur i uilialom, anertkaniklh budilnic itd. Cenik žepnim uram: NajânejSe niktlsaite ure a Ifljudem od gld. 2.30 do 5.— „ „ „ remontiiir „ „ 2 36 „ 6.50 „ «rebrne „ b kjjnčem „ „ 3,— „ 8,— „ „ remontoir „ „ 4.— „ 9,— „ i«te z dvojnim oklepom „ „ 5 — „ 20.— „ liate ure la dame „ „ 13,— „ „ ïlate nre za gospofk „ „ Hb.— „UO.— Amerikanske bndilke po gid. 1.60, fine garantirane po gld, 2.20. Nadalje priporoča svojo 1 najboljše Trstf svetovno znanih Rathenov-stetiel la oči, vanke vrste v jeklenem, ntkel-nasteiu in zlatem (iklepu v vaeh »tevilknli (ciincav in convex). Zrakomerje in toplomerje, daljnoglede, povekševalna stekla (mikroskope) iu razne di nge optične stvari po jnko nizki ceni. Po optometričnem zdravniškem predpisu se vsftko naročilo točno in vestno izvršuje. Popravili izvršujem vestno, točno in po prav nizki ceni ter z jamstvom, — Stare žepne in stenske ure se lahko zamenjajo za nove proti primernemu doplačilu. Poštna naročila se točno izvršujejo. Slavno oličinstTO uljiidno vabim, si mojo zalogo o priliki ogledali, brez da bi bil kdo primoran kaj kupiti. (1-4) Slavnemu občinstvu naznanjam, da bodem S 15. majem opustil prodajalno. stanovanje se bode še tudi nadalje nahajalo v hiši g, ŠtefanoviČa. Priporočujem se v nadaljno naklonjenost. (146) JoHef Otto v Novtm mtstu, bivši ravnatelj tovarne za ure v Parizu. Podpisani naznanja, da ima dobro, po najnovejšem sistemu urejeno delavnico, v ka teri se po nizki ceni vsakovrstni slamniki izpirajo, se različno harvajo, likajo in tudi popolno moderno prenarejajo. Ob enem priporočuje svojo bogato zalogo raznovrstnih klobukov, slamnikov in kolesarskih ćepic 1er vsprejema v prav solidno in točno izdelovanje vsa v to stroko spadajoča popravil». S spoštovanjem Ojivorln FraiičlC (132—2) V Novem mestu. V Sv. Krizu pri Kostanjevici se oddajo v najem prostori starega šolskega posicpja. Več se zve pii ži'panstvu v Sv. Križu. (343-l) na prodaj v Regerti vasi ët, 3& pri Šmihelu, pred 5 leti zidana, z vsemi zraven spadajočimi gospodarskimi poslopji, za 4 mernike posetve zemljišča. VeČ pove ravno tam Alo)zi| Mali.__(140-1) V prijetnem trgu, ob Sa\i, postaje juine železnice se prostovoljno proda jednonadstropna in za vsako trgovino a i oort primerna v sa z vhudom na dvorišče, z gospodarskim poslijpjem in drugimi prostori. K hisi spadajo tudi sadni vrtovi, njive ob cesti in travniki, i se v lepi legi. Kupna cena znaša 14.000 kron in zadostuje predplačilo 6.000 kron ; ostalek se zrvaruje proti obrestim in plača po dogovoru. — Natančna pojasnila daje Franc Penca posestnik v Mokronogu. (189—1) K posestvu liuprč\rh spadajoči tra^xvi&ïi kakor tudi s travo za krmljenje zasejana polja se dado v najem za eno ali veČ let. — Pojasnil« daje oskrbništvo Ruprčvrha pri Novem mestu. (144) P. II. (ÍIO-JÍJ Slavnemu občinstvv'l in gostilničarjem uljudno naiinanjam, da sem iz svoje že dobro znane zaloge pive v sodčkih letos začel prodajati tudi piTO T steklenicali po pol litra. En zaboj s 26 steklenicami velja samo 4 krone. Z odličnim spoštovanjem Anton Jakaz, založnik Steinfeldske pive bratov Reininghaus v Gradcu. NOVO MESTO, 14. aprila 1901. Najbolj izvrstne, priznano najboljše jeklene pluge z l, 2, 3 tn 4 lemeži, hr'u».» travniňke in za mab, klepne in uiaue, dijagonalne, ■ za polje iz jeklene plošfievine, gladke valjarje ,.obate, sejalne stroje „Ag^ricola", stroje Zli košnjo tmve, diitelje in žita, grablje za seno in lito, priprava za obračanje sena, patentovane sušilnice aa sadje in sočlvje, stiskalnice za vino in mušt iu eploli za VHB uamene, ^ m- mline za grozdje in sati e, stroje la robijanje, bamuileliipúe pateutovano b ri zkalni ce za trsje, zelcojad in pokončavjinje uši „Syphonta", premične štedilne pefii, (M) priprave za parjenje živinske krme, iziieliije iti razpoši^a po naJnovejSf sestavi C. kr. edÍDD prie, toi/arna kmet. strojev, livarna In fužina na par _^tFtnov]ienn 1, 1871. DUNAJ, II|i, Taborstrasae št. 71 uilatllnice, z obroiasto pripravo za mazanje, ročne, na go-pel in na par, vsakovrstne gepelne za vprego 1 do 6 živalij, najnovejše žitoćistiinlce, fc^ trijerje, robljaCe za koruzo, stroje za napravo krmp-rezanice, KT stroje za mečkanje žita In rezanje repe. stiMkalilice za seno in slamo, ročne, preraićne in nepremićne, kakor sploh vse poljedelske stroja 750 delavcev. Billlkovaii z nml 45« ilntlml, «r^timlml in fíronattlml kolS)m»nt> nn v«cii yeřjlh rjia«l»vah. (Jbiirai oaaiki iu inuisjícaiřiliii iiriiimlní plam* znîttonj. — Zastopniki in prekupci le Utajo. V Iliši Krausově gospe St. 204 je v pritličju ^ samca oddati, ali pa soba s habiietnm jn kuhinjo j^^ve osebe brez otrok se takoj odda. (103-3) urar v Rudolfovem (536-a) kupuje staro zlatnino _ In srehrnino po nitJt^Giji ceni. Kočija in koloselj (124-2) IlíĚ^a na prodaj v Rudolfovem poleg stare vojašnice na nova zgrajene justiĚoe palače, katera obstoji iz 4 sob, 2 vrtov, kuhinje in 2 kleti, svinjaka in drvarnice, do iste vodijo 4 ulice in je jako pripravna za krčmarski obrt, kateri se je že veliko let v tej hiši nahajal. Natančna pojusnilii se dobe pri lastniku gosp. Kari Duller-ju, v Leobnu (Ljubno) Josefé. 9or. Staj. v dobram stanu sta ceno na prodaj PH Limlevit Perltè-u v iVoveiii mestu. Vsakovrstna zanesljiva semena kakor: domača, lucerne ali namSke in ru-deče detelje; velikanske rumene. bele in rudeče pase; repno sema; raznih trav in vsih vrst salat se dobivajo po nizkih cenah pri Josip Mm T Ljiililiatt pred Škofijo St. 4, J odpisani si, obéíDstvn naj^ljudiieje nazoRnjam, da hodem imel od sedaj naprej vedno v zalogi već je število gotovih Isxí^tř raznih veliU, po àï\\\ cenah s tem bode vstreženo splošni želji, da se mrlič takoj lahko vloř.i v spodnji del krste Priporo(!ani se nadalje za izgotovitev raznih stavbenih mizarskih del, pahlstvBnlh predmetov, raznih stolov, miz, omar In vsa druga k mixarski stroki spadajoča dela. Delo, katero se pri meni izgotovi s pomočjo strojev, je snažno ia solidno izdelano, vsled tega tudi cenejše, nego ročno delo. O tem se lahko vsak prepriča na dosedanjih mojih izdelkih. Z odličnim spoštovanjem (O lïlalûvic, prvo dolenjsko stavbeno in pohištveno mizarstvo z motorjem in stroji V RUDOLFOVEM. Ravno tam je na prodaj tudi par ie rabljenih bicikljev, ki sta Se v dobrem »tanu, pf) jako nizki ceni! Tiř^na iInnmMî» na spodnjem štajerskem AJCjja UUlIldl^JJd ge iz proBie roke zaradi družinskih razmer proda za IGOOgld., kateri znfsek je takoj plačati. — Reani kupci naj se oglHse do 15. «tajnika t. 1. Natančneje pove iz prijaznosti uprav- Bistvo tega lista. f]09_3) Jože Rozman, Sv. Štefan 4, poŠta Trebnje, ima na prodaj v kotnad od lO do 30 krajcarjev. (134-2) A P-rnrlnîalTlo na Glavnem trgu Novega — w ilUUcljaiUrt „jBsta je takoj oddati, Oglasiti se je pri lasinici pl. Flchtenau, Novo mesto glavni trg st. 96. Ker moram vsled ogromnega vinogradniškega dela v svojo domovino v Istro, obvestim čast. moje odjemalce, da sprejema naročila v isti hiši gospod Jos. Medved, kateri razpolaga nad 250 veder pristnega vina. Odličnim spoštovanjem (iu-3) Antonio Comin. CA. Šivalni siro raznih vrst po najnižji ceni in ugodnimi plačilnimi anez Jax-a yfla iz vsakovrstnega ' J oblačilnega blaga Ji U po najnižj ceni! pri Jos. Ogorentz-o v RodolfoTem. f88—4j najstarejša in na)ve(]a ^Hý^ íOTarnišlía zaloga šivalnih strojev T Ljubljani, Dunajska cesta št 13, Zastopnik za Dolenjsko; Friderik Skušek, ^ trgovec T Metliki. (310—43) 'JU IrJiiWnř^^^P^MATTtifrp'^iGTP^ Riiéiinski sklep m peto upravno leto 1900. Prelemki. Ljudska posojilnica, ro)rl»ir«v»nii »inlriik« « inionnïjeno zav^ko v ljttlil.iiml. Denarni promet sa leto 1900, Izdatki. BaSua glavaih ileležev: ViiiaĚiU..... TI oiiraviluili ilftležer: VpUiila . . . . B liratiilnili vlijg: Vioge....... 11 tekoči A: Vloçe in vztlig. naloien denar B tekoii Ji ; VlDge........ II posojil; Vnieiia iiosiijiln...... n tekuůiii ijosojil; Vřnfliia pnanjita . . . n efektu?: Pr.dUtii efekti...... B meuio: Ptaiila . ........ B nepremiĚiiin : Sprejeitiki...... TI pri) diversi; Raiui »jtrejeiti^i . . . . » l'ristiipiiiHe: Vplaúiia....... n p0Sí)jjlnil) uljrefîti; Plačila..... « obresti tekofiih imaojil: Plafila , . . n tek. obi, A ; Trejet.e al)r. ofl iialuii denarja B efektnih obresti; Prejete olirest,i. . . n Kamnđnih obradti ; Prejete Kaiimilne ohr. n meuiilnili obresti: Prejete obresti . . !i dividend: Ptwniena divideiiila . . -t ^ n «[Travnega jirispevka: Prejemki . . . v blagajni zaíeíkom leta IHOO . . K Qon 8CK) :Í274.SIĚ) 6,150.028 9ii9,]:TO 3^4 2i8 309,133 2 )2-781 4!H.ní(7 4í.oar Í).2M 200 130.CM1 83.143 37.75S 17,437 1 337 а.671 3 б.378 27.109 n 49 22 m fi6 69 65 14 12 97 31 2b t)l fiO 7C 92 12,125.142. 83 Račnn glavnih deležev; Vrneni deleži , . , „ opravihiili deležev: Vrneni deleži, , . „ hranilnih vlog: Vsdigneae hratiilDe vloge „ teki)«i A: Vzdignene vloiie in naložen denar pri raznih zavodih . , . „ tokoňj B: Vzdignene vloge. . . „ posojil ; iKiilaiana posojila . . , „ tekof^'lh po!;njil : Iz^jlaf pos. v tek. ral an u „ efektov: Nakupljeni efekti . . . „ menic; Eskomptovane menice . . ^ nepreiiiii: Plai^ila in investacijeki Btro^k „ pro diversi; Razna isplailila . . „ priatopiiiiie: Vrnena pristopnina . „ obresti bratiilnih vlo?: Izplafane ohrest , posojilnih obrrsti: Vniene olireeti . . , obiđBti tekoĚili posojil: Vrnena obresti „ tttkoćih obresti A : IzplaĚane obresti „ ttieniinih obresti : Povrnene obresti , „ inventarja: Nakup inventarja . . . „ davkov in pristojb:Plai lavki in pristojb „ dividend ; ítplaíana dividenda . . „ iijiravnih stroSkov; Iidatki , , . . Gotovina v blagajni koneein leta ISWJO , . K 400 44 2,766.002 77 6,654.810 120.828 1,08!>.6E)!) 724.814 5.000 573.125 49.635 20.1G5 1 42.013 73Ô 1.879 3 550 256 3.Ô90 220 08,495 0« 37.883 28 04 46 08 98 49 97 6i 43 m 80 14 6') m 3l Denarni promet: fiprejemki Izdatki , K 12,0it8.084-21 . 12,0a7.360'66 |{l2,125.143| 83 Debet. Račun zgube in dobička. K 24,185.294-76 Kredit. K h 138 578 96 80.452 OG 64 411 29 8.234 24 11.296 i S3 1,337 91 6.378 76 199 — 26 91 [! 300.915 36 Račun tekoSih o'.reatiA: iíplač. K B'U kapitaliîiovanih . . . K 1.077-25 „ obrefiti hran. vlog: izplaí. K 43.012-43 kapitaliz.ivanih . . . K 1i)G 308-08 B tekoSih obresti B: Kapitalizovanih . . I. efektov; Knrsna razlika...... n inventarja, 10"/o odpisa...... B davktiv ÍQ pristojbin....... t. npravnih stroikov........ - " hilnnce ; ftsti dobiiek...... K b 1.080 39 238.320 51 6 181 25 3,oie 30 fl76 42 3.590 31 28.49S 06 20.55^ 13 3U0,yi5, 36 Račan posojilnili obrisu........ „ obresti tekoĚih posojil...... „ tekoèih obresti; prejetih . K 87.769-31 kapitalizovanih , , . K 16,f>61,98 „ menićnih obresti........ „ efektnih obresti......... „ lamudiiih obresti........ „ »pravnega prispevka....... „ pristopnine.......... „ nepremičnin.......... Debet. Račun bilance z dnè 3T. decfimbra 1900. Kredit. Rai' 'Un posojila na vknjižbo . , na poroStvo in zastavo , tekorili posojil . , , , tekoči A: nal denar, «tanje kapitalizovane obresti . inenio ....... efektov...... , nepremičnin..... pro diversi ...... inventarja...... posojilnih obr.: zaost. ohr. oil posojil na vknjižbo . zaost, obr od posojil proti poroštvu in iiastavo , . obresti tekoSih posojil , , efektnih obresti , . . , _lilagajae...... ' K h 1,920.020 19 805 oui 03 1,090.936 1C.B51 8C 98 18,358 +.948 08 5)8 K 2,725,034 1,847.160 1,107.687 135.124 153.02Í) 193 S08 12.351 6.087 23,307 496 346 37.883 £8 Račun glavnih deležev . . . . „ opravilnih deležev . . . „ hranilnih vlof^: stanje , K 5,152,060-96 kapitai.obr. , lfl6.308-08 t,ekočiA: stanje K 3.288'ô7 kapitftliz, obr. , 1.077'25 tek.B:«tftnje K808 30i'76 kapitalii. obr, „ 5.181-26 posojiln obr: predplač ohr. jilničaib prostorih na Kongr. trgn it. 2 brespla^aa. XYAK SGHÏNDLKR, DUNAJ, III. ErdborgBtroBBe été-». 12 >*< razpošilja gratis in franko katalfjge v slovenskem jeziku z već kakor 400 slikami o vseh vrstah aparatov za atroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, Tinarstvo, za obrtne in gospodarske namene. Cene nižje kukor drugod. 0 Za reelno postrežbo se garftntlra. 0 Ugodnf piaĎitni pogoji. Solidno lastopnike se liče, (127-2) IVAN SCHINDLER, ces. kralj. DUNAJ, tli priv. lastnik. Erdbergstr. št. 12, _asko repo ali topinafnburo žvepijainik za 8eme in krmljenje prašičev oddaja mernik, po 70 h, kakor tudi krompir mernik 1 K 30 h, prodaja (129-2) oskrbniitvo Ruprčvrha, poita Novo mesto. Prodajalna H l'IT^IÏ križatijske ulice je oddati za 10 kron na mesec. (106-4) Već se izve v isti hiši I. nadstropje. ÍÍBÉ^I Corkl vrefol 33° do 38» C mgi^^pi Topla iopelj Toplice Da KraDjskem. Sezona od 1. maja do konca oktobra, Zdravljenje s kopanjem in pitjem. Zelo uspešno proti protinn, trganju, ischias, neuralgiji, kožnim in ženskim boleznim. — Veliki baaeni za kopelj, posebne in blatne kopelji. — Udobno spravljene soVe za tujce, sobe za igre in druitio, Zdravo podnebje, v okolici veliko gozdov. Novo jako elegantno zdraviliéko poslopje. Sobe po 1K in viSje. Cene v knežji kopeli 70 v, v karlovi kopeli SO v. Za one goste, ki stanujejo v zdraviliškem poslopju, 8« zniža cena za knežjo kopeli na 60 v. Za aktivne ognjegaece in železniške uslužbence so cene za kopelji znižane za 50%. Pojasnila in prospekte daje brezplaôno (130-2) vodstvo kopališča. proti grozilni plesnobt, je iz- _ med ročnimi ^vepljalniki pri- znano najboljši za male in sredno velike vinopradnik» „Hudaklinov meh" imenovan, dobiti je pri F. SeidelnU v Novem meetu ali pri izumitelju Jos. Hudaklinu v Št. Jerneju, Dolenjsko. Komad 4 K 50 v, pri veijjro naroćilu popust. (97 4) îiiiziiaiiilo. v Ziiiina Skrabřova j^ostiJna na Dvoru poleg Žužciiibresa, kiitora je vslcd dolgotrajne bolezni in smrti gospodinje prenehala, je zopet odprta. Dohra cena restavracija Prodajalnica v Semiču z eno sobo, kuliinjo, dvema kleti in Nrtom se proda. HiSft je pn farni cerkvi, zraven sole, na prav lepem prostoru. — Već pove lastnik Anton HĎnigsmann v Semiču št. 31. (io4_3> C. k. priv Portl.- in Rom.-cement tovarna Alois PrascliDiker î Kamnika -•"i- na Kranjskem, osnovana 1854, priporoĚa k stavbni sezoni svoj večkrat pre-miran, kakor stavbam v vodi in na zraku, najboljši izdelek v Portland- in Roman-cementu; nadalje lepe trajajoče Mozaik plošče, bruiiene in polirane, plošče iz Portland cementa črne, hj rudeče, bele i. t. d. za polaganje tlaka pri n cerkvah, korridonh, trotoarjih, hlevih i. t, d. P po najnižji ceni. (9c-4) Not« meato: Odgovorni niednik Fr. Sal, Witzl. — Iid«j»telj41aítiiik i» tislíM 1, Kra|*o.