Politiški pregled. * Avstro-Ogrska in Italija. Dunajska BZeit" razglaša vest, ki ponienja senzacijo v evropski politiki. Kakor znano, so bili v Rimu ozlovoljeni, ker cesar Franc Jožef ni še vrnil svojedobnega obiska na Dunaju. Da do tega ni moglo priti, je bilo krivo vprašanje kraja. Oficielna Italija je zahtevala, da se dunajski obisk vrne v Bimu, v Eim pa cesar Frane Jožef ni hotel in noče iz ozirov na sv. Stolico. Zato se je tudi italijanski kralj izogibal Dunaja. Sedaj pa je nDie Zeit" dobila — kakor pravi — iz diplomatičnih krogov vest, da se povodom zadnjega obiska našega ministra za vnanje stvari v Italiji ni doseglo le sporazumljenje glede raznih spornih vprašanj evropske politike — zlasti balkanskega vprašanja — ampak da se je na pogovorih med italijanskim kraljem in avstrijskim ministrom našel tudi način, da se kralj Viktor Emanuel in cesar Franc Jožef osebno sestaneta. In sicer bi prišel italijanski kralj prihodnjo jesen na Dunaj, v Eim pa bi šel eden avstrijskih nadvojvod kakor zastopnik cesarja. — Ali tudi ta način je — kakor zatrja BZeit" — napravil v Vatikanu neugoden vtisk in pričakovati je, da se bo iz Vatikana vse poizkušalo v ta naraen, da ne bo prestolonaslednik Franc Ferdinand določen kakor zastopnik cesarja v Eimu. Zadovoljili pa da bi se z nadvojvodo Friderikom. * Madjarsko nasilje. Od leta 1883. obstoji ,,Gornjeogrsko kulturno društvo" — Felso Magyarorszagi kultur agyesulet — katero Slovaki po začetnib. slovih imenujejo Femka. Okrajne skupine Femke so razširjene po vsem Slovaškem. Femka ustanavlja madjarske otroške vrtce in knjižnice, razširja madjarske časnike, deli madjarskim učiteljem nagrade itd. Femka pa bi je izmislila naravnost blazno sredstvo, da namreč slovaške otroke pošilja na južno Madjarsko in jih da madjarskim obiteljem V rejo, da jih preleve v polnokrvne Madjare. L. 1884. so ageiiti Femke starše pregovorili, da so dovolili odgon otrok na jug. Lagali so staršem, da bodo otroci pri bogatih ljudeh na reji, se izučili rokodelstva in se izšolali ter se t domovino vrnili kakor baroni. 400 otrok so spravili kakor živino v vagone. Nekateri so se res vrnili, toda razcapani in zanemarjeni. Dekleta so se vrnila — oskrunjena. Na jugu so se valjala po ječah in grdih hišah. Na jugu so pasli otroci konje in svinje. Take ekspedicije so se izvršile še štiri. Za četrto je dovolilo ministrstvo 3000 K podpore. * Djakorski škof. Javljajo iz povsem verjetnega vira, da je rimska kurija pripravljena sedaj imenovati škofa dr. Voršaka djakovskim škofom, ali pod pogojem, ako bo kanonik dr. Baron imenovan koadjutorjem rs pravico nasledstva" na zagrebško nadškofijo. * Fosebne odredbe proti HrTatom. ,,Bosn. Post" je z dne 1. t. m. priobčila iz Budimpešte nastopno brzojavko: Glede na predvčerajšnjo avdijenco ogrskega ministrskega predsednika dr. Wekerla pred cesarjem v Išlu, se govori, da je ministrski predsednik stavil vladarju predloge glede vprašanja ustavnih garancij in ogrsko-hrvaškega jezikovnega spora. Dr. Wekerle je baje predlagal cesarju ,,posebne odredbe" proti ,,renitentnim" Hrvatom, da se spor odstrani na radikalen način. Toda dr. Wekerle je, kakor govore v krogib, ki so v ožji stiki z vlado, zadel s svojim predlogom na najodločnejši odpor krone. * Velikodnšnost nemškega držarncga kancclarja. Kancelar knez B Ii 1 o w je naprosil ministrstvo notranjih del, naj obvesti vse policijske uprave v državi, da principielno odklanja, da bi se koga obtožilo, ako njega razžali v javnosti ali v časopisju, ker ne mara zaradi tega nikogar preganjati. * Mirovna konferenca t Haagu. Mirovna konferenca doseza pozitivne uspehe, tako da so pesimistični glasovi o nji popolnoma utihnili. Vsekakor bo konferenca znatno razširila rnirovne pravice. Konferenca bo trajala še do meseca septembra. Prihodnji teden predloži angleška delegacija formulo za r a z oroževanje. Predlogu so že pritrdile velesile. * Splošna Tolilna praviea na Ogrskcni. Podpredsednik ogrskega državnega zbora dr. N a v a y je izjavil, da je pristaš splošne volilne pravice ter je uverjen da Ogrska mora pravice svojih državljanov razširiti na uajliberalnejši način. Vlada pa mora imeti pred očmi, da reforma ne sme ohrometi moči naroda. Upa, da bo vlada takoj v začetku prihodnjega državnozborskega zasedanja imela priliko, poučiti narod o sTOJih nazorih glede izvedenja volilne reforme. — Socialno demokraška stranka pozivlja v nekem oklicu delavstvo na energično agitacijo, ker izkuša narodna vlada z razpuščaDJem strokovnih organizacij preprečiti boj delavstva za splošno volilno pravico. V to svrho je bilo že več shodov. * Volllna reforma za deškl dežclni zbor. Vodstvo rnladočeške stranke se bavi v posebnem komunikeju, z v o lilno reformo za češki deželni zbor ter konštatuje, da bodo mladočeški poslanci nastopili za s p 1 o š n o volilno pravico. Vendar bodo poprej pretresovali vprašanje, ali bi ne bila boljša četrta kurija, s katero bi se ojačile narodne mase. Vsekakor pa se mora izpremeniti vladna predloga, ki določa za četrto kurijo 22 češkik in 14 nemškib. poslancev, ker bi se s to predlogo le poslabšalo razmerje čeških in nemških poslancev. * Zahteve bosanskih-hercegovskih časnikarjer. Zastopniki vseh v Bosni in Hercegovini izhajajočih politiških časopisov so izročili ministru B u r i a n u skupno vlogo, v kateri zahtevajo naj se nad kaznenci, ki so bili obsojeai zaradi politiških deliktov, posebno zaradi tiska, ne postopa z isto strogostjo kakor proti navadnim zloeincem. Posebno zahtevajo, naj se dovoli politiškim kaznjencem prebiti kazen ločeno od navadnih kaznjencev. Politiški kaznjeuci se ne smejo uprezati v prisilna dela, temveč se jira naj prepusti, da si delo sami izberejo. Nadalje se jim naj dovoli, da se smejo hraniti in oblačiti na svoje stroške, da smpjo brati poljubno knjige in časopise, da smejo vsak dan dobiti vsaj en obisk, da se jib. ne sme uklepati in eskortirati kakor navadne zločinee. Končno zahtevajo, naj se pri sestavi tozadevne zakonske novele ne prezro časnikarji tako, kakor so se prezrli pri snovanju tiskovnega zakona, temveč se naj skliče enketa časnikarjev. * Portugalska. Iz Lizbone poročajo, da se je povrnil mir v deželo. Poročevalci inozemskih listov so se na lastne oči prepričali o tem ter odpotovali iz Portugalske, ko so se preverili, da vlada v deželi popolen mir. * JfoTi.silabns. Inkvizicijska kongregacija v Eimu, ki ji stoji na čelu papež, je izdala dne 4. t. m. novi silabus, to je dekret, v katerem zavrača in graja kot krive v 65 stavkih izrečene trditve. Ost tega dekreta je naperjena v prvi vrsti proti takozvanemu nmodernemu katoličanstvu". Že dlje časa se javlja v katoliški duhovščiai, posebno na Nemškem v obrenskih provincijah gibanje, ki ima nalogo, katoliške nauke modernim zahtevam primerno prikrojiti. Ti katoliški duhovniki, med Djimi je nekaj jako uglednih učenjakov, so pričeli sveto pismo znanstveno kritikovati, mesta so razlagali prosteje, nekatere v svetem pismu navedene dogodke so tolmačili kot prispodobe in primere, ki se nimajo razumeti dobesedno. Z novim dekretom je obsodil papež vsak tak poizkus. V dekretu samem niso imenovana imena, proti katerim je v prvi vrsti naperjen, tako da je vsakemu možno podvreči se tej odredbi in opustiti vse nadaljnje delovanje v smislu »modernega katoličanstva". Kak uspeh da bo imei novi silabus. se še ne more reči. Mogoče, da se bo s tem zamorilo vse gibauje. Mogoče pa tudi, da ostaue.jo novokatoličani trdni in se ne bodo upogoili ostri obsodbi. Potem sta sereda razdor in ločitev od Eima nejzogibna. Sreduje poti jae pozna, vsako približanje je izključeno: Bimu se njora vse ukloniti, ali pa pride ločitev. Vse duhovništvo se mora vdati brezpogojno ukazora iz Bima. Nek kardinal iz omenjepe kongregacije se je jzrazil, da je potrebno, da se ločijo od cerkve prostovoljno alj pa s silo oni udeleženci modernega gibanja, ki nočgjo izstopiti iz nje, da bi jo tem sigurneje uuičili. * Trpljenje Poljakov na Pruskem. Kakor znano, hoče pruska vlada na vsak način uničiti poljski narod, ki prebiva na Poznanjskem in po drugih pruskih deželah. Pritiska jih na vse načine. Ne smejo vzdrževati niti svojih šol, vlada pa jih tudi ne da. Kaznujejo se celo oni, ki privatno poučujejo v poljskem jeziku. Brutalno se kaznujejo oni šolski otroci, ki govore med seboj v materinščini. Eazen tega pa je izdala pruska vlada že čez 1 miljardo za pokup poljskih posestev in naseljevanje Nemcev, po njihovih deželah. Sedaj pa hoče predložiti deželnemu zboru celo zakon, po katerem se bodo mogla poljska posestva celo razlaščevati in prodajati potem Nemcem. No, Poljaki so trda kost in naravnost jekleno se upirajo nemškemu terorizmu. Zakaj poljsko prebivalstvo je eudovitno zavedno in naravuost fanatičao v boju za svoje pravice. Za to najbrže ne bo imela uspeha niti ta akcija nemške vlade, ki kaže v vsi nagoti živinsko brutalnost in odurnost nemškega elementa, kjer je v večini. Tudi Nemci sami priznavajo, da najbrže ne bo uspeha, zato se branijo, sprejeti ta zakon. Zakaj vkljub vsemu nasilju je zraslo poljsko prebbalstvo mogočno. V sto letih se je več nego početvorilo. V kraljestvu poljskem je narastlo od 2,717.287 v letu 1816. na 11,312.275 v letu 1905. * Maloruskl socialistl so izdali manifest, v katerem zahtevajo splošno in enako volilno pravico za deželni zbor ter groze s splošnini štrajkom, ako se tej zahtevi ne ugodi. Malorusom se pridružijo tudi poljski socialisti. * Reforma tiskoTnega zakona. Z Dunaja poročajo, da namerava vlada sklicati bodoče zasedanje koncem meseca oktobra. V tem zasedanju pride na vrsto tudi reforma tiskovnega zakona. — Ogrski minister za pravosodje je poveril državuemu poslaaeu dr. Oizmadiji, da izdela načrt tiskovnega zakona. Ta načrt bo predložen zakonodajni komisiji, ki ji bo služil za podlago daljnih študij. * Na Francoskem so se te dni izvršile volitve v francoski vrhovni svet. Klerikalizem je bil poražen tudi pri teb. volitvah, reakcijoDarci in takozvani nacijonalci so namreč izgubili 41 mandatov. Tudi zmerni progresisti so bili poraženi, zmago pa slavijo republikanei in radikalci, t. j. sedanja odločno protiklerikalna večina. Franeoski narod, ki koraka že od nekdaj na čelu napredka, je obsodil klerikalizem tudi sedaj — in vse kričanje proti brezvercem in framazonom ne poraaga nič. * MiroTna konferenca t Haagu. Med delegati na mirovni konlerenci v Haagu se je doseglo sporazumljenje glede omejitve oboroženja, tako da bo angleški delegat že prihodnje dni izročil konferenci dotične predloge svoje vlade. Seveda ne bodo predlogi nalagali nobeni državi obveznosti, ker sieer bi se sporazumljenje ne bilo doseglo. Izrekla se bo le želja, naj bi se vlade s tem vprašanjem resno bavile, naj ne ženejo konkurence v oboroževanju do skrajnosti. Prvotno je bil angleški predlog seveda dokaj radikalnejši, zato so pa tudi Avstro-Ogrska, Nemčija in Eusija izjavile, da se ne udeležijo posvetovanja o razoroževanju, dasi je bil ruski ear, ki je pred leti prvi dal inicijativo, za to. Agleški liberalci in radikalci so bili razožarani nad takim nasprotovanjem, ker razumejo pravi liberalizem ter mu hočejo celo žrtvovati prvenstvo Anglije v svetovni moči. Za sedaj pomeni pridobitev že samo dejstvo, da bodo začeli narodi in vlade verovati v možnost razoroževaDja. — V angleškem predlogu za omejitev oboroževanja ne gre za projekt, temveč za npkako spomenico, ki se v nji priznava škoda pri neprestanem in stopnjujočem oboroževanju. — V noti z dne 24. avg. 1898, y kateri se je izrekel ear Nikolaj za razoroževanje, je pisal grof Muravjev v carjevem imenu: Stotine jnilijonov se porabijo za nabavo razdirajočih strojev. Narodna kultura, gospodarski napredek, pridobivanje Trednosti so ovirani v svojenj razvoju. Goepodarske krize povzročajp večinoma oboroževanja do skrajnosti in stalna nevarnost, ki tiči v t^m kupičenju bojnega gradiva, dela armado rjaših časov za tlačilpo breme, ki ga zamorejo narodi prenašati čimdalje z večjim trudom. Jasno je sedaj, ako se položaj vleee še nadalje tako naprej, mora dovesti dq usodne katastrofe." * Za Tarstro delareeT. Leta 1906. so sklenili v Bernu mednarodni degovor med večino evropskih držav, da se prepoye nočno delo žensk v industrijskih podjetjib, kjer je uposlenih vaaj deset delavskih moei. Avstrija je sedaj izdala zakonski naert, kj spravlja določbe bernskega dogovora v soglasje s §§ 95. in 96. obrtnega reda. Zakonski načrt, ki se predloži trgovinskim zbornicam v odobrite?, sega še preko določb bernskega dogovora ter zahteva popolni nočni počitek za žensko delavstvo, tudi y podjetjih, kjerjetnanj kot 10 delaveev. — V trgoyinskem ministrstvu se izdelujejo še tri druge zakonske novele ip dve naredbi v varstvo delavstva. Drugi zakpnski načrt urejuje porabo belega fosforja. Izdelovanje užigalic belega fosforja se podredi koncesijoniranim obrtom. S tretjim zakonskim načrtom se uredi delavni čas pornožnih delaveev v trgovinski obrti po nemškem zgledu s tem, da se določi minimalni počitek. Obenem se poobjasti vlada, da določi čas, kdaj se morajo trgovine zapirati. — Oetrti zakonski načrt razteza nedeljski počitek tudi na konzumna dnjštva. — Z novo naredbo se uredi poraba in promet s svinčeno belobo.