MUZEJSKI IZLETI Prvi letošnji izlet 10. maja 1977 smo usmerili na Kočevsko in Kostelsko. Mi mogrede smo se zapeljali na Ljubljanski grad, si ogledali spomenik kmečkih upo rov in Sance, na stolp se nam pa ni iz plačalo povzpeti, saj zaradi megle ni bilo razgleda. Čeprav smo do zdaj prekriža rili Slovenijo znotraj in zunaj državnih meja, Ljubljani nismo posvetili še no benega obiska. Večini je bil sedanji ogled na Gradu nekaj novega. Po robu Barja, mimo Turjaka in skozi Lašče je šla naša pot v Ribnico. Pod vodstvom muzejskega varuha Arka smo ogledali zbirke suhorobarstva in lončar stva ter istočasno razstavo slik in kipov, ki so jih ustvarili člani društva likov nikov Iskra. Na razstavi smo se razgo- varjali s slikarjem Štefanom Hcrvaitcm, članom tega društva, ki nam je pripove doval zanimivosti o društvu in svojem de lu. Poiskali smo ploščo na rojstni hiši dr. Antona Arka. ki je bil dolga leta pred prvo svetovno vojno zdravnik v Skofji Loki. V Kočevju nam je v dvorani Seškove- ga doma, kjer so v začetku oktobra 1943 zborovali odposlanci slovenskega naroda, varuh muzeja razložil zgodovino kraja, narodnostne boje, izselitev Kočevarjev, razvoj NOB, roško ofenzivo, prihod novih naseljencev in povojno rast mesta, nakar smo pregledali muzejske zbirke, ki vse bujejo obilo zanimivega gradiva iz zgo dovine NOB in poudarjajo pomen KP in vlogo predsednika Tita. Ogledali smo si veličasten spomenik NOB na trgu s sku pinami, ki so delo naših kiparjev in so postavljene na prostoru nekdanjega gra du. Po kosilu v hotelu Pugled oz. v Na mi smo nadaljevali pot skozi Livold. Stalcerje. Moravo z namenom, da obišče mo Kostel na pomolu nad Kolpo, žal pa nam je to onemogočila stranska cesta, ki je preozka in preslaba za velik avtobus. Obsežne razvaline gradu Ortenburžanov iz 13. stoletja, ki je stražil nad dolino Kolpe do francoskih časov, sedaj obnav ljajo. Pri Fari smo prečkali Kolpo in se od Broda na Kupi vozili po hrvaški strani doline skozi Kuželj in nato spet po slo venski strani do Osilnice. Iznad samotne, slikovite soteske se vzdigujejo skalne pe či Krempe, Loške stene in drugih vrhov. Le, kjer sotesko prekinjajo majhne na- plavljene ravnice, oživlja samoto kaka vasica. V Osilnici, ki je v stari Jugosla viji spadala k Savski banovini, smo se ustavili ob spomeniku žrtvam okupacije in si v cerkvi ogledali sliki Treh kraljev ter Kozme in Damijana, ki jih je 1. 1887 v Parizu naslikal naš slavni poljanski ro jak Jurij Subic in spadajo med njegova najboljša dela. Po dolini Cabranke, ki jo na vzhodu omejujejo obronki Goteniškega Snežnika, smo dospeli v Cabar in so nekateri šli Muzejski izletniki v Nazarjah (Foto Fr. Planina) 287 do slapov pod izvirom Cabranke. Iz vasi držita dve ovinkasti cesti po strminah. da dosežeta višje planote, ki z vseh stra ni obdajajo kraj. da napravlja vtis, ka kor da leži v čebru. Naša cesta se je vzpenjala v Dragarsko dolino pod Gote- niškim Snežnikom. Vozili smo se skozi vasi Trava. Draga. Podpreska in se čez 832 m visoki Sodol spustili v Loški Potok, kjer se v dveh kraških uvalah. ločenih s Hribom, vrsti šest vasi. Peš smo stopili na Hrib. cd koder je zanimiv razgled na naselja, ki so bila še pred vojno »na koncu sveta«, sedaj imajo pa lesno in dustrijo in so živo povezana s svetom. Iz Loškega Potoka smo se peljali dol v Sodražico in se ustavili še pri Novi Štifti za ogled veličastne arhitekture ro marske cerkve, ki so jo pred leti ob novili pod vodstvom konservatorja Mi lana Zeleznika, ki ima na skrbi tudi spo meniško varstvo naše Loke. Udeležencev tega izleta je bilo 42. Drugi izlet smo priredili 14. junija 1977 in smo ga namenili spoznavanju notra njega dela slovenske Istre. Z avtoceste smo pri Razdrtem krenili čez Senožeške hribe, kjer je v višini 633 m razvodje med Črnim in Jadranskim morjem. Sko zi Senožeče, čez Gabrk in mimo Divače smo prispeli v Kozino ter poiskali pred sednika tamkajšnjega Jamarskega kluba tov. Lojzeta Počkaja, da nas je nato spremljal. Po izredno slabi, kamniti ce sti nas je avtobus pripeljal do Tumove koče na Slavniku (1028 m). Čeprav je bilo ozračje motno, da se je daljava iz gubljala v sopari«, sta nam vodja iz leta in tov. Počkaj razkazala in razlo žila Cičarijo, Matarsko podolje, Brkine. Podgorski kras in Savrinska brda ter njihove pokrajinske in gospodarske po sebnosti. Na prostranih senožetih, ki po krivajo vrh in pobočja Slavnika, smo spoznali med drugimi nekaj značilnih rastlin za ta kraj, med njimi košutnik (Gentiana luteaa) in zlati koren (Aspho- delus albus). žal pa je bledorumeni uši- vec (Pedicularis Friderici Augusti). ki je velika posebnost Slavnika, že odcvetel. Po povratku s Slavnika smo si pri Brezovici v podnožju Brkinov ogledali lepo obdelano slepo dolino, zraven nje globoko brezno in prehod fliša v apne nec. Iz Markovščine smo krenili k jami Dimnici, kjer je velik del izletnikov šel v 45 m globoko brezno in z njegovega dna naprej v za silo elektrificirano jamo, v kateri se vrstijo mogočni prostori s kapniki, kapniškimi zavesami in debeli mi stebri z raznoliko sigasto površino. Občudujoč smo stali v Vilinski dvorani, ki jo z vseh strani obdaja neprekinjen pravi muzej umetnin Toneta Kralja. Po polnoma jo je prenovil med zadnjo voj no in se ni bal upodobiti Hitlerja med mučilci na križevem potu ter Mussolini- ja v sovražni tolpi na freski v prezbite- riju. Po kosilu na vrtu gostišča Basa v Markovščini smo se poslovili od pred sednika in gospodarja Jamarskega klu ba Dimnice. Po gladki cesti, ki sredi Matarskega podolja gre od Trsta na Reko. smo pre šli vasi Gradišče, Obrov in Podgrad. ki je glavni kraj podolja in v njem dela tovarna Plama. V profilu smo videli Slavnik, Golič, Velika vrata in Zab- nik. Od Podgrada smo krenili na cesto proti Ilirski Bistrici in iz vasi Harij? zavili na sleme Brkinov. Po njem stoje brkinske vasi, od katerih so Nemci ne katere požgali in so obnovljene. Prešli smo Tominje. kjer je ob požigu zgorela tudi starodavna lipa z obsegom 8 m, Pre- garje. Gabrk in Tatre, kjer je bila ob našem obisku nastanjena delovna briga da. Dovolj široka makadamska cesta ob kroža gornji del doline potoka Padež, ki teče v Reško dolino, in nai drugi strani doseže Artviže, kjer smo se povzpeli na najvišji brkinski vrh z zapuščeno cerk vico sv. Socerba. Ker se je ozračje oči stilo, se nam je nudil obsežen razgled, posebno čez Vremsko dolino in Vrem- ščico na Nanos, Trnovski gozd, Brda in Kras. Javornik, Snežnik in Cičarijo. V vasi Barka smo se ustavili in se odžejali v lepo urejeni gostilni Ambrožič. Od tam smo se spustili v Vremsko dolino in sko zi Matavun dosegli glavno cesto pred Di vačo ter se še pred nastopom noči vrnili domov. Tega izleta se je udeležilo 37 članov. V torek 13. septembra smo priredili tretji izlet, i. s. na jugoslovansko Koroš ko in Štajersko. Skozi Valburgo. Vodice in Moste smo se peljali v Kamnik in na prej v dolino črne ter se čez preval Čr nivec spustili v Zadrečko dolino, kjer smo se ustavili v Novi Štifti in v Gor njem Gradu. V Novi Štifti smo si ogle dali neorenesančno cerkev z veličastnim pročeljem, v Gornjem Gradu smo si že leli ogledati slovite slike Kremser Schmidta in nagrobnike znanih osebnosti iz slovenske zgodovine, toda cerkev je bila zaklenjena in kljub napisu na vra tih, da je ogled vedno mogoč in se ključ dobi v župnišču, se nam ni posrečilo, da bi prišli v notranjost. Peljali smo se sko zi Bočno, kjer Kropa v več močnih iz- 288 virih priteka izpod Menine in se po krat kem teku izliva v Dreto. V Nazarjah smo se povzpeli peš na Gradišče, kjer stojita od 17. stoletja cer kev in samostan in je poučen razgled na naprave lesne industrije in grad Vr- bovec v sotočju Savinje in Drete. Pod razvalino starega Vrbovca iz 13. stoletja stoji po vojni obnovljeni mlajši grad iz 15. stoletja. Videli smo tudi dom slikarja Jakija. V Mozirju smo napravili kratek postanek, nato smo nadaljevali pot čez hrib v Gorenje ob Paki. kjer je bilo 1. 1950 ustanovljeno kovinsko podjetje, prednik sedanjega velikega velenjske ga Gorenja. V Šoštanju smo se peljali mimo usnjarne do treh hla dilnih stolpov termoelektrarne in mi mo rojstne hiše partizanskega pesni ka Kajuha. Po vožnji skozi Zavodnje in Šentvid pri Zavodnju smo zavili k pla ninskemu Andrejevemu domu na Sle menu, ki pa je ob torkih zaprt. S Slemena smo se spustili v Črno, sta ro rudarsko mesto v povirju Meže, kjer so delale fužine že v 17. stoletju, zdaj pa v novejšem delu vasi, imenovanem Ru darjevo, živijo rudarji mežiškega svinče vega rudnika. Na sprehodu po vasi smo nad vrati hiše ob glavni cesti blizu cerk ve videli vklesan grški napis: »Hthes emoi semeron sod« z letnico 1576, kar pomeni nekako: Včeraj moje, danes tvoje. V skalnem gričku sredi naselja je raz stavljen nagačen medved v duplini, na križišču cest je postavljen kamnit steber s pomembnim napisom: »Postoj. tovariš, spomni se na mrtve; to žrtev, borb in zmag je spomenik; vse kar veliko je. vzkali iz žrtev; in ti, ki živ si, mrtvim si dolžnik.« Po kosilu v hotelu Planinki smo nada ljevali vožnjo skozi Žerjav, kjer so za čistilnico in talilnico svinčeve rude me- lišča jalovine in zaradi plinov gola skal na pobočja, v soseščini pa hirajoči in suhi borovi gozdovi. Peljali smo se skozi Me žico, upravno središče rudnika, skozi Poljano, kjer stoji granitni steber v spo min na zadnjo bitko narodnoosvobodilne vojne 14. maja 1945, ko so enote XIV. divizije zajele in uničile glavnino nem ške vojske, ki se je umikala iz Jugosla vije. Prešli smo Prevalje, v prejšnjih časih najpomembnejši kraj Mežiške do line, kjer je bila v preteklem stoletju cinkarna in za njo železarna, ki je spa dala med največje obrate te vrste v ta kratni Avstriji. Ustavili smo se na Rav nah, spoznali njegove sestavne dele: sta ri Guštanj, industrijske Ravne z obsež nimi stavbami jeklarne in novi, sodobni del Cečovje na visoki terasi nad Mežo. Pod vodstvom kustosa smo ogledali Delavski muzej z železarsko, rudniško in gozdarsko zbirko. Ta muzej smo obiskali tudi že na našem izletu 1. 1966. Po og ledu muzeja je tri zastopnike našega Del udeležencev muzejskega izleta na ploščadi spomenika v Dražgošah (Foto: Fr. Planina) 19 Loški razgledi 289 društva sprejel ravnatelj študijske knjiž nice profesor Franc Sušnik. organdzator kulturnega življenja na Ravnah, in med razgovorom obudil spomine na pisatelja Prežihovega Voranca. Skozi Koti je, kjer je zadnja leta preživel in je tam pokopan Prežihov Voranc in kjer je slatinski iz vir »rimski vrelec«, ter skozi Šele pod Uršljo goro. kjer je od 1921 do smrti župnikoval pisatelj Ksaver Meško, smo že pozno popoldne dospeli v Slovenj Gra dec. O zgodovini Gertoldovega gradu in edinstveni cerkvi sv. Pankracija v Sta rem trgu je vodja izleta le pripovedoval, ker ni bilo več časa, da bi jih šli og ledat. V Slovenj Gradcu smo imeli namen obiskati najprej Muzej ljudske revolu cije in Umetnostni paviljon. Ker pa je bil muzej zaprt, smo šli v Sokličev za sebni muzej in si ogledali množico slik in drugih predmetov, ki jih je pokojni Jakob Soklič, doma z Bleda, zbral v 40 letih župnikovanja v Slovenj, Gradcu. Nato smo ogledali prezbiterijsko ste no s 27 freskami o pasijonu iz srede 15 stoletja, slavolok in baročne oltarje v špitalski cerkvi sv. Duha, potem še zna menito župnijsko cerkev, ki jo je 1. 1251 osebno posvetil oglejski patriarh Ber- told IV. v čast svoji nečakinji Elizabeti, proglašeni 16 let pred tem za svetnico, sigasti okras. Nato smo v bližnjem Sli- vju obiskali cerkev sv. Martina, ki je V žaru elektrike so žareli bogato rezljani in pozlačeni oltarji ter razkošno okra šena prižnica, ki so skupno ena najlep ših in najznačilnejših zbirk baroka na Slovenskem. Čeprav smo že med ogle dovanjem Sokličevih zbirk dobili sporo čilo, da so odprli Muzej ljudske revolu cije, tega nismo več mogli obiskati, ker je lil dež in se je že mračilo. marveč smo se skozi dež zatekli v avtobus in se odpeljali domov. Veseli zaradi lepih stva ri, ki smo jih ta dan spoznali smo se peljali skozi Velenje, Arjo vas in čez Trojane v Loko, ves čas v dežju, med tem ko je bilo čez dan suho vreme. Vodja je tudi med vožnjo opozarjal na kraje in njihove zanimivosti. Udeležencev je bilo 3S, med njimi štir je, ki so prvič šli na muzejski izlet. Četrti, tj. zadnji izlet smo imeli v načrtu na dan, ko bo v Sordci otvoritev zbirk mladostnih del slikarja Ivana Gro harja. Prvič je takšno zbirko odprl društ veni predsednik dr. Pavle Blaznik v so riškem župnišču 1. 1960 (glej LR VII/1960, str. 225!), a je zaradi osebnih krajevnih razmer pred leta prenehala. Zdaj so jo Soričani uredili v slikarjevi rojstni hiši in pripravili posebno slovesnost, ki so jo pa morali zaradi obnavljanja ceste s Pod- rošta odlagati do 23. oktobra. Naš izlet je šel ta dan najprej v Draž- goše, da smo si ogledali spomenik draž- goški bitki in novo cerkev, ob kateri stoji marmornata plošča z imeni borcev in talcev, ki so v začetku 1942. leta žrtvo vali svoja življenja za osvoboditev do movine. Veličastnost spomenika, njegov zgodovinski in umetnostni pomen ter raz gled na okolico v sončnem jesenskem jut ru so izletnike navdušili. V Sorici smo prisostvovali otvoritveni slovesnosti, ki jo je vodil ravnatelj lo škega muzeja Andrej Pavloveo in so s kulturnim programom sodelovali domači ni ter pevski zbor iz Gorenje vasi. Po og ledu zbirke Groharjevih slik, ki so pri bližno iste kakor v nekdanji zbirki, smo nadaljevali pot čez Soriško planino, čez zahodni del Jelovice in skozi Nemški Rovt v Bohinjsko Bistrico in po dolnji bohinjski dolini v Ribčev Laz ter se usta vili pri cerkvi sv. Janeza, kjer nam je vodnik razložil posebnosti bohinjske po krajine in kulturno zgodovinski pomen cerkve. Kosilo smo imeli v restavraciji Trig lav v Stari Fužini. Nato smo se peljali po gornji bohinjski dolini in se z Jereke napotili navzgor skozi Koprivnik in Gor- juše k Mrzlemu studencu, od tam pa zaradi posodabljanja ceste po zelo dolgem obvozu k Šport hotelu na Pokljuki. Na povratku smo se sko zi Zatrraik spustili v dolino Radovne pri vasi Krnici, kjer smo zavili ob Radov- ni navzgor mimo elektrarne v nekda njih Fužinah in mimo razvalin in spo menika med okupacijo požgane Srednje Radovne v Krmo. Ker je bila Kovinarska koča za jesensko sezono zaprta, smo se po kratkem postanku vrnili proti Gorjam in skozi Bled in Lesce dospeli v Radov ljico, da bi v Kunstlovi gostilni napravili zadnji postanek, pa smo tudi tam nale teli na zaprta vrata. Zato smo prišli na zaj v Skofjo Loko že ob 18. url. Izletnikov je bilo to pot le 33. Kakor vedno nas je tudi na tem izletu v udob nem avtobusu vozil Alpetourov šofer. France Planina 290