K 1. lUtu 1H9U
Spomin na dobro delo.
[Pfrši ledena burja Po dolu in po bregu, Ob cesti tam počiva Prosj&k osivel v snžgu.
Lasjž visč srebrni Krog velega obraza, Oko mu je britkostno, Telo se trese mraza.
Prispe po stezi dete, In vanj oči obrne, Kožiišček vrže s sebe, Prosjaka z njim ogrne.
To krilce darovano Prosjaka bode grelo, A dete bo ogreval Spomin na dobro dčlo.
A. Medved.