Divji kosta&j kot krmilo in nadomestilo za milo* Želtd in divji kostanj se dasta dobro porabJjati kot krmilo. Pred leti še ni bilo tako hado za krmo kot danes, moCnih krmil se je še dobilo na vagone in tudi draga niso bila. Danes vsega ni. Nimamo niti suhe krme niti močnih krmil. Kako naj prekrmimo živino? Nabirati bo pač treba vse, kar se da za krmo porabiti, in sicer listje, želod, kostanj, napravljati bo treba vejnike, kajti letošnjo zimo bo za krmo res trda. Veliko smo že tako oddali, veliko bomo prav gotovo še morali dati. Vsakdo naj bo pripravljen, da mu zna krme zmanjkati, četudi sedaj misli, da je bo imel dovolj. Zato pa si pripravite nadomestkov za krmila, kakor listja, vejnikov, želoda in kostanja. Divji kostanj sicer pri nas ni posebno razširjen, vendar ga je y nekaterih krajih toliko, da ga je vredno nabirati. Nabrani kostanj je posušiti na solncu ali v krušni peCi, da se koža ali že pred sušenjem razpoči ali pa jo je pozneje ob vsaki priliki lehko streti. Oluščen kostanj je^dobro zmleti ali stolči in je nato dejati dobljeni zdrob, oziroma moko v toplo vodo, ki jo pripravimo v čebru. Tako naj to stoji en dan, medtem pa je večkrat premeševati. Nikdar pa ni za namakanje rabiti vroče vode. Moka se čez noč vsede, nad njo ostane voda, ki jo previdno odlijemo. Nato je to vsedlino zopet za en dan namočiti v topli Yodi. Sedaj dobljeno vsedlino lahko krmimo živalim, ki jo bodo rade vživale, ker smo iz kostanja s takim namakanjem odprtvili (izlužili) eskulin, to je neko snov, ki mu daje grenek okus. Obenem pa smo iz kostanja odpravili tudi sapcnin, ki živalim prav nič ue zaleže, pač pa gospodinji, ki ga more praY uspešno porabiti za pranje. Tako namakan kostanjev zdrob je potem navadno nekoliko kiselkast, kar pa dobroti in užitnosti niti malo ne škoduje. Pomanjkanje mila in škroba se občuti sploš no. Brez škroba bi se slednjič še izhajalo, ali mila, mila ni. Vendar pa naj gospodinje vedo, da se perilo veliko manj umaže, oziroma da ostane delj č*sa Cisto, in se rajši pere, ako je poštirkano. Na to že skoraj nihče več ne misli, ker ys»k je vesel, da bi le imel milo. Sicer je hvala Bogu tudi promet z milom urejen in ga dobivamo na karte po nekaj gramov za Yeč mesecev, toda karte pač imamo, ne pa rsaj napol pravega dobrega mila. Ponujajo nam snrogate, neko zeleno zemljo, ki perilo prej ontsnaži kot pa očisti in drago je, ne izda. pa aič. Edmi uaitek, ki ga ima gO3podinja »d takega mila je tm, % s« la-hk« reliko in pošten« jeei, ak« drngače *fe majdt za«l«8ti frilike za jezo. Pomagajmo si tedaj sami! Saponin, ki se nahaja y plodu divjega kostanja, je izborno sredstro za pranje. Pridobivamo ga tako, da posušen dirji kostanj zlušCimo, ga zdrobimo, oziroma zmeljemo ter to moko en dan y čebra namakamo v topli Yodi ter večkrat premešavamo. Čez noč se kostanjeva moka vsede v čebru na dno, nad njo ostane voda, v kateri se nahaja iz te moke izlaženi saponin. (Glej prvi odstavek). Že ko vodo, t kateri se nahaja saponin prelivamo, Yidimo, dase peni kot milnica. Znano je tudi, da se je že prej porabljal divji kostanj, oziroma izvlefiek iz istega za pranje barvaste obleke. Kje pa je sedaj škrob? Tudi tega dobimo od kostanja. Olupljen plod je dejati nekaj Casa v vodo, nato ga zribamo v stroju, ki služi za napravo drobtin, ter to zopet denemo y svežo vodo ter dobro pregaetemo z rokami in polem precedimo na situ z večjimi luknjami, nato vlijemo na sito vode in premešavamo, ostanek pa odstranimo. Ono, kar smo precedili skozi sito, damo zopet na finejše žimnato sito ter yse skupaj postavimo za en dan v vodo. Potem vodo odlijemo, nsedlino pa denemo zopet na prav fino sito, zalijemo s svežo vodo in premešavamo. Moko, ki smo jo sedaj spravili skozi sito, razgrnemo na kako platneno snažno cunjo ter denemo na topel prostor, da se osuši, ter jo večkrat premešavamo. Suši naj se počasi. Ta moka je škrob od divjega kostanja, ki je popolnoma enakovreden z onira od krompirja in pšenice, ki so ga prej izdelovali. Kjer gospodinji ni mogoče, da si nabere divjega kostanja, pa naj si kupi kostanjeve moke v drogeriji in si napravi škroba. — Kmetovalec.