POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI ' 'A./ /V' Mammm l - ■ - Mesečnik za kmetsko prosveto XIV. September ^ 9. VSEBINA Simon Gregorčič: Kmetski hiši (pesem). — Simon Gregorčič (S sliiko). — Ivan Kronovšek: Rešimo se! — J. T.: Z naših goric... — Za svolbodo Korotana. — Radie govori... — Časten zaključek naših proslav. — Pismo z Gorenjskega. — -ek: Zanimivosti iz Bolgarije (konec). — Kralj Peter II. (Slika). — T. G. Masaryk (s sliko). — Kmetske proslave na Poljskem. — Dekleta, več volje in poguma. — Shranjevanje sadja za zimo. — Delo na vrtu. — Peter Rupar: Mreža bele groze (nadaljevanje). — Praktični nasveti. — Za prosti čas. Mesečnik za kmetsko prosveto / Izhaja vsak mesec / Celoletna naročnina Din 25.—, za člane Društev kmetskih fantov in deklet, za katere pobere in skupno vplača naročnino društvo, kjer so- včlanjeni, Din 20.— / Posamezna številka Din 2.50 I Rokopisov ne vračamo / Vse, kar se tiče uredništva, pošiljajte na naslov: UREDNIŠTVO »Grude«, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 1 i UPRAVA je v Ljubljani, Tavčarjeva ulica, kamor pošiljajte naročnino, oglase in reklamacije (pritožbe) Izdaja Zveza kmetskih fantov in deklet; za uredništvo odgovarja Ivan Albreht, oba v Ljubljani Tiska Tiskarna Slatnar, d. z o. z. (Vodnik in Knez) v Kamniku Uredništvo obvešča A. Š. S. o D.: Hvala za prispevke, objavimo jih v zimskem času. Še kaj pošlji! D. K. L.: Tudi Tvojo pesem smo odložili za februar, ko l>o Gubčeva obletnica. R. Č. R.: Pošlji obljubljene stvari, da jih priobčimo v prihodnji številki. f^sem ostalim: Polagoma pride vse na vrsto. Našim odrom Dramatični odseki. Za uprizoritev priporočamo nove ljudske igre: »Tlačani«, »Za grunt« in »Črna žena«, katere so po svoji vsebini zelo primerne in hvaležne zlasti za kmetske odre. Navedene igre morete naročiti le na naslov: Redenšek Ivan, Domžale. TISKARNA SLATMAR DRUŽBA Z O. Z. K M M N I K Izvršuje vsa tiskarska dela hitro, lično in po konkurenčnih cenah • Specijalna dela: trobarvne razglednice in prvovrstni tisk knjig Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d. priporoča za jesensko gnojenje travnikov, deteljišč, sadovnjakov in vinogradov Fosfatno žlindro 6/10/18°/° Kostno moko razklej. 30°/o Apnenčevo moko po najugodnejših cenah in plačilnih pogojih. — Ponudbe in pojasnila se dobi pri Tvornici v Hrastniku. — Tel.: Hrastnik št. 2. — Brzojavi: Kemična Hrastnik Kar mož nebesa so poslala, Da večnih nas ottno grob&v, Vse mati kmetska je zibala. Iz kmetskih so izšli domov. MESEČNIK ZA KMETSKO PROSVETO-9. SEPTEMBER 1937. _ XIV . Simon Gregorčič:- Kmetski hiši Mogočna nisi, ne prostorna In stavil te umetnih ni, . Bolj kot bogata si uborna, Preprosta selsku hiša' ti! " In vendar ne puluč ogromnih ln njih blesku ne bom. sluvil; A tebi, dom Seljakov skromnih, Nesmrten venec rad bi zvil. Ti šege stare si ohranil, ~ ~ Deduje .jih 'pa oči. siti, Le ti naš.jezik si ohranil, da Tli zatrl nam ga tujčin. Kirr čas nam dal ji’ davita leta, Največ občuval si nam ti, Kar zdaj nam dtije in obeta, Pod streho kmetsko nam zori. Iti ne' ii diiotanah bogatinov. Kjer blesk zakladov te slepi. Kjer dom seljaških /e trpinov, Rešitve, zor se nam žari. Simon Gregorčič 8. sppt«;ri>i>ra t, 1, $o odkrili v Ljubljani špo-nmnik pesniku Simonu Gregorčiču, imejiovailr-imi Agoriški slavček«, ki je živel od 1. 1844 do 1906. Izhal, zato se ni pravi čaš z vso vztrajno- ■ stjo pobrigal zanjo. '■ Narod mora poznati Koroško, se mora zanimati za njo. Zlasti mladina, ki'jo je treba v teni vzgojiti. Prosim, jda bi mojega imena ne objavili! V Ob obletnici koroškega plebiscita • Za Jugoslavijo : 15.279 glasov. • ' Za-Avstrijo : 22,025. -•* ... . ■ Razlika ^ 6 746 4^ .številke liani ne gredo iz spomina. Kako je bilo to mogoče? Kako, da je ta narod sam sebe obsodil na smrt? Kako, da je odklonil narodno svobodo? Kako, da je odklonil zedinjenje z brati po krvi ui jeziku? •To so težka'vprašanja. Bilo je 50 let poprej. Isti narod' — a-ne isti ljudje se je zbirat na narodnih taborih ob predsedstvu dr. Zamika iz Ljubljane: na Bistrici pri Šmihelu v Podjuni, v Žopračab, •občina Logavas blizu Vrbe. V Žopračah se je 18. septembra 1870. zbralo 10.000 koroških Slovencev. Matija Majar .Ziljski je govoril o poitre^bi zpdinjenja vseh Slovencev v eno politiki) p. in upravno ceJoto. Kar je rodila ista kri, pt>d istim (političnim, in administrativnim) nebom uaj im! Kar je Bog združil, naj človek he.'lpcl! Zakaj smo .Slovenci razkosani na več dežel? Zedinjeno Slovenijo hočemo! Bratje * Objavljamo izvleček iz pisma našega somišljenika iti sotrudnika iz slovenske Koroške. smo med seljoj po krvi in jeziku. Skupaj hočemo biti, skupaj nositi veselje in bol! Proč z umetnimi, nenaravnimi, deželnimi mejami! Živela Zedinjena Slovenija! Te misli je razvijal Matija Ziljski in narod ' ga je razumel, narod mu je pritrjeval, navdušeno pritrjeval. Narod je enoglasno in navdušeno zahteval Zedinjeno Slovenijo. To je bilo 18. septembra 187(1'. A 10. oktobra 1920., 50 let pozneje? Odkod ta preobrat? Sovražnik je nasejal ljulike med pšenico. Sejal jo je 50 let, dan za dnem, mesec za mesecem, leto za letom. Polnih 50 let. Ta sovražnik je l)ila koroška poneriičevalna šola. Usilili so jo koroškim Slovencem, proti njihovi volji so jim jo usilili! Nobeni ugovori niso nič izdali, nobeni še tako plamteči govori koroškega slovenskega poslanca Andreja Einspielerja v celovški zbornici. Mladino zastrupiti,-, jnladiino napolniti z-nemškim duhom — to so hoteli, od tega niso odnehali. Mladina, je' zrastla, stari so poinrlii; mladina, kii je šla skozi zločinsko ponemčevalnico, je postala narod! O gorje!... Zmagala si, prokleta ponemčevalnica! Zdaj razumemo razliko med 18. septembrom 1870 . in 10. oktobrom 1920. Ob 10 letnici .plebiscita (ljudskega glasova-nja, ki naj odloči, ati-pripade Koroška Avstriji ali Jugoslaviji) leta 1930. je izšla na Koroškem nemška publikacija (knjiga) v spomin na plebiscit, boljše: v spomin na nemško zmago pri plebiscitu. V tej publikaciji je prispeval en članek, tudi rajni avstrijski kancler (predsednik vlade) dr. Seiipcl. V tein članku- je zapisal dr. Šeipel, da je bila nemška zinaiga 10. oktobra 1920 —- zmaga pameti, zmaga liaraVe 1-Ni res, dr. Se.ipel, bila je zmaga koroške po-nemčevalne šole! Zelo. *<8 moti dr. -Seiipel, ci misli, da je bila nemška koroška, plebiscitna zmaga — zmaga pameti in narave! Bila je zmaga nemškega nasilja, ki je koroškim Slovencem vsem protestom navkljub usililo po-nemčevulno šolo! Da se je vršil plebiscit 50 let prej, nikdar bi Nemci ne bili zmagali! Pokvarili so nuni ljudstvo, zastrupili so ga '/ nemškim rnjgljenjejii! Iii to imenuje dr. Seipel zmago pameti in narave! Vsega ljudstva pa nam niso mogli poikvai-jti,; . 18 wbčin je dalo vt*čino glasov za Jugoslavijo^ pa tudi po drugih ol>činali je bilo še veljio. glasov, ki1 so res sledili /mmeti in naravi in so bili oddani za narodno zedinjenje in osvo-bujenje. Za svobodo slovenskega Korotana .Oglejmo st, koliko glasov je-katera občina dala za Jugoslavijo. Občine, ki so večino gla- • sov dale za Jugoslavijo, so ležeče tiskane. Nad tisoč glasov je dala za svobodo slovenskega Korotana občina' Bela, namreč 1029 glasov. Nad 900 glasov občina Št. Jakob v Rožu, 968 glasov. Nad 600 glasov občini Blato pri .Pliberku, 650 glasov 'in Bistrica 'v Podjuni, 653 glasov. Nad 500 oziroma 500 glasov občine: Sele (511), Doberlavas (505), Bistrica v Rožu (500). Nad 400' glasov občini: 'Borovlje (468) in Loče pri Baškem jezeru (410).- Nad 300 glasov so. dale za Jugoslavijo ob-čine: Bilčovs (331), Globasnica (366), Grebinj (380), Ledenice v R. (327), Libeliče (387), Libuče (348), Logavas (344), Podljubelj (315), Rikarjavas (327), Svetnavas v R. (321), Va-ženberk (349), Vobre (310), Žitaravas (317); Nad 200 glasov so dale za Jugoslavijo ob- čine: Djekše na Svinji planini (273), Hodiše pri Vrbskem jezeru (274), Kotmaravas nad Rožem (272K Medborovnrea (225), Ruda (285), Slovenski Plajberk (276), Škocjan v Podjuni (298), Škofiče pri Vrbskem jezeru (286),/Šmarjeta v R. (279), Št. Peter na Vaši-njah pri Velikovcu (251), Velikovec (229). Nad 100 glasov so dale za Jugoslavijo občine: Galicija (1‘56), Grabštanj pri Celovcu (112), Medgorjc na Osojni« (106), Na Dravi (141), Otok pri Vrbskem jezeru (116), Pli- berk (136), Pokrče ipri Celovcu (134), Radiše pri Celovcu (188), Roželk (128), Vetrinj pri Celovcu (152), Zg. Vesca (139), Železna Kapla (181), Žihpolje pri Celovcu (142), Žvabek pri Pliberku (183). Manj ko 100 glasov so dale za Jugoslavijo občine: Labot (55), Pustrica (21), Tinje (44), Žrelec. pri Celovcu (80). Slovenska Koroška bi po pravici' bila morala brez glasovanja pripasti Jugoslaviji. Vkljub vsemu nasilnemu ponemčevanju pa je bilo oddanih 10. oktobra 1920 za Jugoslavijo 15.279 "lasov. Eden, ki je 10. X. 1920 glasoval za Jugoslavijo. Če ste krompir skopali, in z njiv že vse pobrali, gotovo boste kaj prodali in »GRUDI«, naročnino dali! Radič govori... 1 Danes sta- samo dve veliki stranki: aristokratska (gosposka) in’-ljudska, demokratična. . Temeljna razlika med1 njima je-ta, da je gospodi narod sredstvo za politiko, 'v demokratski vladi pa narod sam določa politiki namen. • Hit1'..l ' •: (1W4) * \ Gosposki politiki so edini razlogi — po domače povedano — trebuh, a dokazi — bajoneti. ' . " ■ * ' (1922) .. * ' ~ 'r Kmetska stranka hoče tako ureditev sveta, vlade in uprave,, kjer lahko sodeluje, ne samo vsak kmet in delavec, nego vse ostalo delovno ljudstvo tako, da tudi vsaka kuharica in perica .soodloča v javnem' življenju. Zato se: mora v vsakem človeku vzbuditi .in' razviti navest človeškega dostojanstva in spoznanje, da v človeški družbi1 sploh ne sme biti trotov, kaj šele da bi troti imeli vso oblast in ‘vso čast, ves denar in vse imetje. (1922) * - —■ ' - t Gospoda hoče, da ste vi kmetje nesložni ;,-!» «3 (192Z)u7 -.-n >u Smisel in vrednost demokracije je v tem, dar narodni poslanci, ne vodijo osebne ali kakšne druge politike, temveč samo politiko po volji ljudstva, po ljudskih interesih in potrebah. (1923) * Knjige se berejo, da se pamet bistri, a ljudstvo se posluša^ da se po tem politika vodi. (1925) * Drevo raste od spodaj, a sad pada od zgoraj; narodna moč izvira iz ljudstva, a državno pomoč mora dajati vlada. O 926) * Misel je vredna samo toliko, kolikor se iz-, govori, a beseda toliko, kolikor se spremeni v dejanje. • " (1928) * . r Ne vprašam te, kako se imenuješ, niti, kako govoriš; tudi te ne vprašam, kakšne vere si, nego te vprašani, kakšen človek si. če si pošten, si moj brat, če si lopov — četudi bi najn ista mati rodila — ne poznam te! (1928) Vi me lahko tudi' živega zakopljete, a jaz bom tudi od tam vzbujal vašo vest! (Pred sodiščem 1920) ODMEVI IZ NAŠIH VASI ' \ . ■ - • -.K' - Časten zaključek naših proslav Poletje je minilo, prišla je deževna jesen. Skoraj bo končano kmetsko delo v naravi, ki smo ga opravljali od zore do mraka že od' pomladi sem. H koncu gredo tudi naši kmetski tabori, mladinska zborovanja, manifestacije in tekme v kmetskem delu. Prišel je čas notranjega društvenega dela, kjer naj se širi naša izobrazba in krepi kmetska zavest, da bomo prihodnje leto stopili na dan se močnejši, odločnejši in zniagoslavnejši. Slovenske vasi so se nedeljo za: nedeljo zgrinjale po naših travnikih in njivah. Z največjo radostjo in zanimanjem so tisoči in tisoči sodelovali na naših kmetskih praznikih. Na njih smo s tekmami poveličevali vrednost kmetskega dela, ker le z delom ustvarjajo žuljave roke vseh delovnih ljudi vse vrednote za obstanek in naipredek človeštva. To delo nam daje pravico do poštenega življenja, ki pa nam je danes odvzeta. Inl ko tako proslavljamo svoje delo, izpričujemo, da smo kmetska mladina*, ki ljubi svoj dom in svojo zemljo. Pri tem se s ponosom zavedamo, da je vse, kar smo ustvarili v svojih organizacijah, delo naših rok, sad našega truda in žrtev. Nimamo in nočemo imeti pokroviteljev izven naših vrst, med gospodo; sami si določamo pot po naših potrebah in težnjah, ki so obenem potrebe in težnje slovenskega kmetskega ljudstva. Trudimo se, da bi postali od leta do leta zavednejši, sposobnejši in odločnejši delavci za: svobodo in napredek slovenske vasi. . % . MATIJA GUBEC — NAŠ JE VZOR Vodi nas spomin na kmetske puntarje, Gubca in Gregoriča, ki so s krvjo branili svojo zemljo, dom in pravice pred graščinsko gospodo. Po njihovem zgledu hočemo združiti vso slovensko kmetsko mladino, dvigniti v njej kmetsko zavest in jo izobraziti, da bo samostojno mislila, presojala in delala. Le tisti, ki združuje slovensko vas na podlagi kmetske skupnosti in sloge za pravice kmetskih ljudi, je njen prijatelj. Kdor jo cepi in razdvaja, je njen sovražnik. Zato hočemo, da se sklenejo vse žuljave roke in vsi tisti, ki pošteno hočejo pomagati delovnemu človeku v njegovi pravični borbi za čast in priznanje dela in boljše življenje slovenske vasi! Kmetska mladina, naše žuljave roke, skupnost in složno delo nam bo ustvarilo vse, za kar se borimo! V Podsmreki V vrsto mnogoštevilnih kmetsko - .mladinskih manifestacij, ki jih je skozi vse poletje prirejala širom Slovenije organizirana, s kmetskim duhom in nezlomljivo voljo prepojena kmetska mladina, moramo prišteti tudi mogočen »Kmetski zbor« ljubljanskega pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet, ki se je. vršil v nedeljo 29. avgusta v Podsmreki pri Ljubljani. Množice prihajajo , . . V zgodnjih popoldanskih urah so pričele prihajati po ljubljanskih ulicah številne skupine kmetskih fantov in deklet, peš, na kolesih in okrašenih vozovih iz vseh daljnih in bližnjih vasi ljubljanske okolice. Vse je hitelo na zbirališče povorke k »Dolgem mostu« na Viču, kjer so funkcijouarji uredili povorko: na čelu konjenik z veliko zeleno kmetsko zastavo, za njim godba, ki je ubrano zaigrala koračnico, in povorka je odšla na tekmovališče. Za godbo je nesel zastavonoša tovariš Avsec Zvezin zeleni prapor, za njim so korakali vriskajoči kosci s svetlimi kosami na ramah. Njim so sledile brhke grabljice, nato pa kolesarji in okrašeni vozovi, na katerih je mladina veselo prepevala in vzklikala veličastju kmetskega dela. Z obrazov vse mladine, ki je šla v mogočnem pohodu na tekmovališče, je žarelo eno samo hrepenenje in močna volja, ki druži to mladino, da neustrašeno ter složno koraka čez vse ovire k svojemu zvišenemu cilju — v novo lvodočnost. Mogočno zmagoslavje mladega kmetskega rodu * Na tekmotvališču je to zmagovito kmetsko armado čakalo že tisoče kmetskih ljudi, ki so Iz kmetskih mladinski li proslav: — veličastna počastitev dela — pristen izraz zdravega jedra slovenske vasi prihiteli iz vseh vasi, da vidijo kako samozavestno in ponosno izpričuje mladi rod kmetsko misel in trdno vero v zmago žuljavih rok. Tu je zbrane borce pozdravil predsednik pododbora tovariš Avsec. V svojem pozdravnem nagovoru je bodril in vzpodbujal mladino k skupnemu delu za našo vas. Za njim je govoril predsednik Zveae kmetskih fantov in deklet tovariš Kronovšek o pomenu naših organizacij in o potrebi skupnega nastopa naše kmetske mladine. Za svoje jedrnate besede je bil deležen navdušenega odobravanja. Po zborovanju se je pričela težko pričakovana tekma • koscev. Fantje so zavzeli svoje prostore, trobentač je dal znamenje in teikma se je pričela. Ljudje so tesno obkrožili tekmovališče in z vi dni ni zanimanjem sledili tekmovanju. Tekmovalcem je hladen vetrič blagodejno hladil potna čela, da se je zdelo, da s svojim šumljanjem prinaša tovariške pozdrave notranjskih fantov in deklet. Prvi tekmovalec sc že okreiie, navdušenje raste od trenutka do trenutika, še nekaj minut in že je na cilju. Odobravanja ni ne konca ne kraja. Šele ko je zadnji tekmovalec 'koiičal svoje delo, se je nekoliko poleglo viharno odobravanje. Vodi nas k zmagi — prapor zeleni! Ta veličastna manifestacija in proslava kmetskega dela 1m> vsem navzočim ostala v trajnem spominu. Zlasti globoko v srca pa si ho zapisala 9. avgust kmetska mladina, ker je od tisočev in tisočev dobila priznanje za svoje plemenito delo, ki velja vsem našim vasem in zaničevanim kmetskim ljudem. Vsa mladina pa, ki je prišla iz vseh vasi, kjer že leta in leta plapola zeleni' prapor, svečano zagotavlja tem novim tisočem, da bo s še siilnejšim pole- r* ra ČE"!'5: toni nadaljevala započeto delo. Služiti hočemo samo naši vasi in tisti veliki ideji, za katero, se je žrtvovalo tisoče in tisoče Gubčevih punr ta rji1 v. Svoj zeleni kmetski prapor pa 'bomo nosili iz zmage v zmago, od vasi do vasi, dokler ne bo zaplapolal v sleherni vasi in združil mladino k skupnemu delu za preporod naših zapuščenih vasi. Ne bojimo se nobenih žrtev, ker vemo, da je. za velike ideje poilrebno tudi velikih dejanj in le z železno, silogo in z neumornim delom si bomo. ustvarili, — lepšo bodočnost. . ' ’ Ivan Dovč Šmartno pri Litiji Novo življenje se je začelo za našo kmetsko, mladino po občnem zboru, ki1 ga je imelo-n^še. Društvo kmetskih fantov in deklet v juniju. Z novim hotenjem in navdušenjem smo se pridružili ostali slovenski kmetski mladini, ki na taborih in tekmah proslavlja svoje delo in' kmetsko zavest. Tudi mi hočemo pokazati^ da smo pripravljeni na složno delo za boljšo bodočnost kmetskega človeka. i < Naprej v — borho! 15. avgusta t. 1. smo tudi na zunaj manifestirali svojo zavest s kmetskim taborom in tekmo koscev. Vsa zavedna mladina se je. zbra-. la, okrasila vozove in pripravila povorko, da. je v mogočnem sprevodu korakala kmetska armada v krasnem popoldnevu proti Litiji do kolodvora in nazaj na Breg. Konjeniki v zelenih srajcah in z zelenini kmetskim praporom so borbeno prepevali svojo pesem. Za njimi je korakala četa mladih koscev, nato godba, grabljice in mnogo ostalih skupin. Za povorko jc pritisnila nepregledna množica ljudi. »Naprej v botrbo, za pravdo in svobodo kmetskega naroda«, so prepevali strumno korakajoči fantje .in dekleta, med zyoki 'koračnic so se glasili1 živio klici kmetski slogi, kmetskemu delu in stari pravdi. bajali kosci, grabljice, konjeniki, kolesarji- in z ostalimi skupinami stvorili lepo povorko, v kateri je mladina navdušeno, Veselo in samozavestno korakala na tekmovališče. Spremljalo jo j« ipetje, vzklikanje in vrisk. Od vsepovsod .so se zgrinjali kmetski ljudje, staro in mlado se nam je pridružilo. Vedeli so, da je naš praznik tudi za nje. V vsakdanjem deli} in skrbeh je bil na.'; tabor za vse dan navdušenja in veselja, ki ne bo tako kmalu pozabljen. Na tekmovališču se je zbralo veliko število ljudi. Vse je bilo živo, vsi so nestrpno pričakovali in ugibali, kako bo. Vsa pozornost je bila obrnjena na kosce. Nov val navdušenja in nestrpnosti je vstal med ljudmi, ko so ostre ikose zarezale v travo. Vsi fantje kosci so se odlično postavili in želi splošno odobravanje. Po tekmi je tov. Rom otvoril tabor in pozdravil vso številno množico. Za njim je povzel besedo tov. Udovič iz Mirne peči. Sam kmetski fant, ki pozna in občuti vse krivice, ki tlačijo kmetskega človeka, je prepričevalno dokazoval pomen tekem in naših taborov, kjer manifestiramo kmetsko skupnost in 'kmetsko delo. O pomenu in delu naših društev, o važnosti neodvisne 'kmetske organizacije je" govoril predsednik Zveze tov. Ivan Kronovšek. Njegove prepričevalne besede so padale na rodovitna tla in vsakdo, ki kmetsko čuti in misli, mu je moral pritrditi. Organizirana kmetska mladina je dobila s to krasno prireditvijo plačilo za žrtve in je odločena, da bo še z večjo voljo delala v svoji organizaciji. Zasavje se prebuja . Njbče si ni mislil, ne sami, še manj pa nasprotniki našega napredka), da bo proslava tako zmagovit i?ra-z: naše zavesti in hotenja po pravici. Prijazna Litija je postala vsa živa in razgibana. Domačini so bili zaprepaščeni nad ta'vo krasno udeležbo in so zmagovit pohod naših fantov in deklet živahno pozdravljali. Vse vasi1, tudi ia daljne okolice, na tej in oni strani Save, so s« pridružile kmetskemu prazniku in našemu kmetsko-mladinskemu gibanju. Prijazna vasica Breg, nedaleč od Litije, je postala kakor mravljišče. Tu1 se je vršila celotna prireditev na krasno urejenem in okrašenem prostoru. Godba je zaigrala — kose in grablje pred govorniškim odrom so se dvignile v pozdrav — predsednik domačega društva tov. Repina je otvoril mladinsko zborovanje. Govoril je domačin tov. Strman, ki je odbil vse napade nasprotnikov, tov. Drago Košmrlj je v imenu visokošolske kmetske mladine poudaril slogo, ki naj poveže vse, ki jih' je rodila kmetska mati, za borbo za kmetske pravite. Tov. predsednik Zveze Ivan Kronovšek je iskreno in odločno pokazal pomen, ki ga imajo naše mladinske kmetske organizacije. Po govorih sta nastopili dve skupini koscev in ob velikem zanimanju gledalcev junaško odkosili red za redom. Prvak mladih koscev je postal tov. Rozina Franc, v drugi skupini pa je dosegel prvo mesto tov. Polde Lambergar. Tabor je dvigniti našo zavest in nam dal novega poguma za delo v svoji kmetski organizaciji. Podhosta Praznik košnje je proslavilo naše Društvo kmetskih fantov in deklet s kmetsko-mladin-skiin zborovanjem in tekmo koscev dne 5. septembra t. 1. Kakor ostala društva širom Slovenije,, smo hoteli tudi niti pokapati, da živi v nas. kmetska zavest, da cenimo svoje delo in da kljub težkim razmeram vzirajno delamo v svoji organizaciji. Vse naše prizadevanje in žrtve so bile obilo poplačane. Mladini je prireditev (Via novih pobud in poguma za še vztrajnejše delo. Vsakdo, kdor je videl, s kakšnim veseljem so pri- Za čast in kruh, pravico, srečo vseh tla-[Ičenih ljudi — vsa kmetska se mladina naj združena bori! k3 Slovenska kmetska MLADINA NA DELU , ZVEZA KMETSKIH FANTOV IN DEKLET V LJUBLJANI sklicuje TRINAJSTI REDNI OBČNI ZBOR, ki se vrši v nedeljo, dne 17. oktobra 1937 ob 10 uri dopoldne v spodnji dvorani hotela Miklič (nasproti glavnega kolodvora) na Masarykovi cesti v Ljubljani. Dnevni red: • 1. Otvoritev. 2. Čitanje in odobritev zapisnika 12. rednega občnega zbora. 3. Poročila Zvezinih funkcijonarjev in načelnikov odsekov. 4. Poročila predsednikov Zvezinih pododborov. 5. Poročilo.revizorjev. 6. Sprememba Zvezinih pravil. 7. Delovni načrt za bodoče leto. 8. Določitev članarine. 9. Volitev novega odbora. 10. Slučajnosti. V Ljubljani, 2-5. septembra 1937. Za Zvezo kmetskih fantov in deklet: France Hočevar 1. r., Ivan Kronovšek 1. r., t. č. tajnik. t. č. predsednik. * VELIKI OBREŽ Naše Društvo kmetskih fantov in deklet je priredilo proslavo 14. rojstnega dne našega mladega kralja Petra II. Najprej smo imeli slavnostno sejo združeno s priložnostnim govorom tovariša predsednika in deklamacijami naših tovarišev. Članstvo, ki) je bilo zbrano polnoštevilno, je ob zaključku navdušeno vzklik kalo. Po lepo uspeli slavnosti, ki se je vršila v Gasilskem domu, smo krenili z godbo na čelu 'na bližnji hribček, 'kjer smo- zakurili kres. Zbralo se je tudi mnogo občinstva. Ob zvokih domače godbe in prepevanju) naših pesmi smo proslavo zaključili. Pismo z Gorenjskega DUPLJE PRI KRANJU: Gotovo se bo eden ali drugi izmed poznavalcev našega kraja čudil, da se tudi dupljanska mladina zaveda, v kako težkem položaju živi kmetsko ljudstvo in kakšne naloge nas čakajo v bodočnosti. Ob tej priliki pa vam povemo, dragi čitatelji, da se naša mladina prebuja; drami, vstaja in hiti na delo za ustvaritev boljšega življenja. Pri nas smo začeli in upam, da bodo kmalu tudi drugod, kjer še nimajo svojih Društev kmetskih fantov in deklet, pošteno premišljevati, kaj bo z nami in z našim življenjem, če bo šlo tako naprej. Saj gremo vedno navzdol, namesto navzgor. Po vztrajnem premišljevanju smo se odločili za drugo pot. Hočemo tja, kamor spadamo, k močni kmetski armadi. Tam se kuje naša boljša bodočnost, tam se bomo izobrazili, in vzgojili brez političnega prerekanja. Ustanovili smo si Društvo kmetskih fantov in deklet in bomo z vztrajnim delovanjem skušali dohiteti ostala tovariška društva, ki že leta in leta dajejo naši kmetski mladini smernice in vzpodbude za lastno delovanje. Sloga, ne razdori Pri nas nismo samo sinovi kmetov, temveč nas je tudi nad polovico delavskih in obrtniških sinov in hčera. Vemo pa dobro, da imamo enake težkoče in iste sovražnike, zato se mo-ramo skupno boriti za naše pravice, za mir in za boljše pogoje našega življenja. Vse to nas je vodilo do tega, da smo ustanovili lastno društvo. V njem hočemo združiti vso našo mladino. Slovenska vas potrebuje sloge, ne razdorov, ki jo prinaša v vas gospoda, da nas lažje izkorišča. Toda kmetska mladina je že spoznala, da razdvojeno in razcepljeno kmetsko delovno ljudstvo nima moči za borb.o. Zalo nočemo več poslušati raznih, gosposkih voditeljev, sami se hočemo voditi, povezani v trdno celoto. Vse fante in dekleta vabimo v našo organizacijo, kjer se bomo skupno izobraževali in pripravljcdi za delo, da bo n ek oči slovensko delovno ljudstvo doseglo boljše in lepše življenje! Dupeljčan. Prišel do tebe zdaj je glas: 3>Plačaj ,GRUDO', že je čas!« Zanimivosti iz Bolgarije (Nadaljevanje in konec) Šolane inteligence je ogromno, ki pa ne sedi samo po centralnih (osrednjih, glavnih) uradih, temveč deluje med narodom. Tako je na vsaki osnovni šoli večje število učiteljev, na vsaki strokovni in kmetijski nadaljevalni šoli pa poučujejo številni specialisti določenih strok (vrst). (Specialist n. pr. za kmetijstvo je tisti, ki se podrobno spozna v kmetijskih vedah.) Zelo je tudi razširjen potovalni pouk (šola se seli iz kraja v kraj). Prav tako je močno razširjena tudi zasebna inicijativa v prosvetnem delu, to se pravi, da posamezniki iz lastne volje vršijo prosvetno delo. Samo čitalnic imajo 1720, od katerih jih ima 618 svoje domove v vrednosti 33 in pol milijona levov (lev = bolgarski denar; 1 lev = 50 par) in na deeettieoče knjig v vrednosti 46 in pol milijona levov. Prosvetnim, posebno pa mladinskim organizacijam nudijo izdatno pomoč kmetijske in druge zadruge. Bolgarsko zadružništvo se kljub krizi bujno razvija. Dasi je še zelo mlado, šteje kmetsko zadružništvo 5075 zadrug s 331.000 člani, 1101 milijoni levov deležev in rezerv, 2427 milijoni levov hranilnih vlog in ogromnim blagovnim prometom; meščansko zadružništvo pa šteje 2473 zadrug z 469.000 člani, 3246 milijoni deležev in rezerv in 9554 milijoni levov hranilnih vlog. Še značilnejše je, da je Bolgar zaveden zadrugar, ki nosi zadružni znak in razobeša zadružno zastavo. Močno razvit in priljubljen v mestu in na vasi je »Junak«, telovadno društvo, ki deluje na istih načelih kot pri nas Sokol, le da so njegovi člani pripadniki raznih strank. Zanimivo je, da politične stranke nimajo svojih zadružnih in prosvetnih organizacij, kot nekatere v Sloveniji. Politika in gospodarstvo Težko se je spoznati' v strankarski politiki, ki sicer po zakonu ni dovoljena, v resnici pa stranke obstajajo še vedno in prav zato, ker so zabranjene, še bolj delujejo. Največ motijo prej omenjeni tuji vplivi in vzori, vendar na vasi odločno prevladuje zemljedel?ko (kmetsko) gibanje, razdeljeno trenutno na tri frakcije (skupine): na radikalne in jugoslovansko usmerjene Todorovce (po voditelju Todorovu), na zmernejše, a odločne in spretne ter najbolj priljubljene Dinrtrijevce (po Dimitrijevu) ter na bel j oportunistične (ki radi trenutnih koristi zatajujejo svoja načela), Gičevi-ste (po Gičevu), ki kdaj pa kdaj vstopajo tudi v meščanske vlade in zato izgubljajo pristaše. Za njimi so močni eocialisti in komunisti, dočim prevladujejo med meščanstvom Ljapčevi demokrati ter deloma tudi Cankovi fašisti. Ne manjka tudi paradoksov (čudnih nasprotij), da so nekatere skupine germa-nofilske, in zato pa drugi govorijo s tujci francosko, čeprav se jim v novejši dobi vsiljuje poleg nemščine tudi pouk italijanščine. Germanofilsko in italofil-sko so usmerjeni številni višji sloji, srednji so jugoslovanofili, mali in najmanjši pa vidijo v drugič svojo rešiteljico — v Rusiji. Sploh se občuti, da je Bolgarom ruski vzhod mnogo bližji kot romansko - germanski zapad (Italija, Francija, Nemčija). Deloma obveznost Zanimiva je ustanova obveznega dela (trudovata povinost). To delovno obveznost je vpeljala kmetska vlada Aleksandra Stambolijskega 1922. leta. Namesto, da fantje služijo vojaški rok, delajo pri javnih delih (cestah, železnicah, vodovodih, državnih gospodarstvih itd.). Traja osem mesecev in ima za namen naturalni (naravni) davek na.mesto vojaške službe, vzgojo državljanskega in socialnega čustvovanja, izboljšanje javnih naprav, socializacijo (podružablje-nje, splošna last, t. j. da imajo vsi korist od tega) prirodnih zakladov, zlasti SVETOVNA OPAZOVALNIC Naš kralj Peter II. je 6. septembra t. I. izpolnil 14. leto. Prinašamo njegovo najnovejšo sliko. pa dohiteti zaostali razvoj. Kmetska mladina opravlja obvezno delo pri zem-Ijedelskih melioracijah (izboljšavanju zemlje) in vzornih javnih posestvih, obrtniško-delavska pa v javnih tovarnah (opekarnah, čevljarnah, žagah, predilnicah in tkalnicah itd.). Na leto dela 12—15 tisoč obveznikov in znaša vrednost njihovega dela na 120 milijonov levov. S tem delom so osušili ogromna polja, zgradili mnogo potov in cest, pogozdili goličave in seveda dobro vzgojili svojo mladino. Delo je kasernirano (po vojaško urejeno), delavci uniformirani po vojaško, in je to morda obenem tudi prikrito vojaško vežbanje. Poznavalci pravijo, da je to vojašnica v kulturni obliki, ki se je dobro obnesla, ne samo, ker ima od tega dela država korist, temveč tudi, ker se Bolgari s tem kulturno in socialno vzgajajo. Prezidenta Masar;ka ni več . . . Letos 14. septembra je umrl v gradu Lany blizu Prage predsednik-Osvoboditelj češkoslovaške držav« Tomaž Ma>aryk, star 87 let. Z njim so Čehi in Slovaki izgubili svojega največjega moža, ustvaritelja in dolgoletnega voditelja države. Kaj je pomenil zanje Masaryk, je pričala globoka žalost vseh narodov v repu-bliiki in veličasten pogreb, ki se ga je udeležilo nad dva milijona ljudi. Tomaž Masaryk se je rodil I. 1850. v vasi Hodim in na Moravskem. Oče je bil kočijaž, mati pa postrežnica na cesarskem posestvu. Nadarjenega sina je hotel dati v šole, da bi' postal učitelj. Po dveletnem šolanju je moral na Dunaj, da se iv.uči za ključavničarja. Z Dunaja je kmalu pobegnil. »Boš pa kovač«, je odločil oče. Tudi kot kovaški vajenec ni dolgo zdržal. Uresničila se mu je vroča želja: šel je v gimnazijo, nato na Dunaj na univerzo, ikjer je postal doktor modroslovja. Služboval je kot profesor na vseučilišču na Dunaju in v Pragi. Kot človek in učenjak je Masaryk živel in delal za resnico. Obsojal je klerikalizem, (izrabljanje vere v politične namene), in pretirani nacionalizem, (preveliko poveličevanje naroda), ki f. Tomaž G. Masaryk so ga bile samo puhle in prazne besede. Učil je, da moramo v politiki in povsod v življenju gledati realno (stvarno). Vse. svoje sile je posvetil osvoboditvi Čehov in Slovakov izpod'Avsjro-Ogrske. Potoval je po Evropi, seznanjal tuje narode z zahtevami obeh narodov po samostojni, državi'. S svojim vplivom in neutrudnim delom je s pomočjo svojih sodelavcev — doma in v inozemstvu — dosegel, da je 'bila češkoslovaška republika proglašena, še predno je obstojala. Narod je sledil svojemu voditelju, češki in slovaški vojaki so v trumah bežali iz avstrijske vojske v Rusijo in tam organizirali svojo državno armado, še predno so imeli državo. Po razsolili Avstrije je prišel Tomaž Masaryk v novo, svobodno državo in ljudstvo ga je izvolilo za predsednika (prezidentp.) republike. . V\dolgi' dobi svojega upravljanja od 1918 do 1935 je pokazal svojo veliko državniško sposobnost. Uredil je državo po demokratičnih načelih, daj je ljudstvu svobodo, da si voli vlade po svojem prepričanju in vodil državo k lia-predlku'in blagostanju. Prav on je vsem najlepši primer skritih talentov med preprostim narodom. Od bornega kovača se je povzpel do državnega voditelja! Slava velikemu državniku, borcu za. mir, svobodo, napredek in demokracijo — Tomažu Ma-saryiku! Kmetske proslave na Poljskem Poljski kmetje so letošnjega 15. avgusta posebno svečano obhajali praznik »kmetskega dejanja«, to je spomin na leto 1920., ko so v ogromnih množicah sodelovali v vojni kojnaj nastale nove poljske republike proti boljševi-kom. Vlada mlade - nove države je bila takrat v hudih škripcih. Komaj je minila svetovna vojna, komaj je po 100 letih spet vstala poljska država; vse je bilo še na tleh od naporov in tlačanske preteklosti!, pa naj že spet pošilja' 'vse množice kmetov in delavcev v boj. In tQ -celo proti nasprotniku, ki gotovo ni bil isto kot nekdanji car, čeprav se o njem v zmedi in naglici dogodkov ni moglo nič določnega vedeti. Kmetje so rešili državo ... Takrat si je vodstvo nove Poljske izbralo zelo moder način: dalo je vso vojno, v roke političnemu zastopniku kmetov, najmočnejše plasti poiljskega naroda. To je bil znameniti Vincenc ff'itoš. Vladni avtomobil ga je dobil na njegovem posestvu, ko je vezal snope. Postal je takoj predsednik vlade in tik ob njem je bil zastopnik delavcev. V takšnem trenutku, ko je večina poljskih politikov smatrala, dai jo njihova nova država v smrtni nevarnosti, v takšnem odločilnem trenutku jo je torej vodil zastopnik kmetov. Način se je dobro obnesel, poljski 'kmetje so se v velikem številu iu uspešno borili, »kmetsko dejanje« je rešilo domovino, da ni zopet prišla »pod Moskvo«. Toda že takrat je neki ranjeni kmet, s katerimi se je razgovarjal Witoš tik za bojiščem, spraševal s slabim glasom : »To, kar govoriš, državljan predsednik, to še ni vse. Jaz bi te vprašal še, ali nam moreš zagotoviti, nam-kmetom* da naša kri ne bo šla v zgubo, da nam naše s v o-bode slabi ljudje ne poberejo?« In tako je mislili Witoš: »Če kmetje ne puste, da bi Poljska propadla, potem bodo tudi oni v njej gospodarili.« .. . danes pa ... Predsednik Witoš pa živi danes- v inozemstvu (gosposka vlada ga je pregnala) in poljske vlade so že leta in leta brez zastopnikov kmetslva, in poljski kmet je danes znan po tem, da živi najobupnejše življenje, da .se danes na Poljskem za vsakogar kaj poskrbi, le za kmeta nič; da ga že od takrat, ko je njegovo »kmetsko dejanje« rešilo življenje državi, nihče več ni; vprašal, kakšna naj bo ta država in kdo naj ji gospodari... Zato poljski kmetje, danes zopet združeni ih • enotno organizirani v svoji stranki, tako številno obhajajo svoji praznik. V kakih 50 krajih, kjer so se vršile kmetske proslave na dan 15. avgusta, se je udeležilo mrniifestacij nad 200.(M>0 kmetov. Samo v srednje velikem mestu Przeworsku se je zbralo čez 20.000 kmetov z 41 zastavami, 300 konjeniki in s svojo kmetsko- godbo. Povsod so se zborovanja in sprevodi razvili v veličastne manifestacije za politične zahteve poljskih kmetov. Kmetje zahtevajo ... Poljski kmetje namreč ne zahtevajo nič manj kot to, da pride vodstvo republike v njihove roke. V demokratični Poljski hočejo biti so-gospodarji in zahtevajo predvsem: da se takoj povrnejo na vlado njihovi' voditelji, ki so danes Kmetska žena in dekle, fU ZA NJENE ROKE IN SR£E Dekleta, več volje in poguma . Od nekdaj so mnogi smatrali, da je žena manj vredna kot moški, vendar dandanes opažamo« da gre V tem oziru na boljše. V mnogih modernih državah, Rusiji, Franciji, Angliji imajo žene skoraj iste pravice kot moški, še celo volilno pravico. Pri nas zaenkrat še nismo tako daleč: Da nas ne vpoštevajo -kot je treba smo krive, več ali manj, me same. Premalo. se zanimamo za javno življenje, ker še vedno mislimo, da »to ni za nas«. Dekleta, to fie sme biti vej tako! Vsaka izmed nas se ‘ ijiora zavedati, da bo postala prej ali slej kmetska gospodinja, ki .bo podpirala'tri' vogle pri hiši, mati bo, in bo morala vzgajati svoje otroke v dobre in zavedne člane človeške -družbe.' .Če dobro premislimo, kaj nas ruka. moramo priznati, da ni prav, ker se ne zanimamo za javna vprašanja. Včasih katera reče: . »Saj bodo tudi brez mene opravili, kaj me briga« (11. pr. pri seji ali občnetm zboru),To ni res! Vsako od nas briga in naša dolžnost je, da se zanimamo za vse. Nihče nam ne bo pomagal, če si ne bomo sami. Skupno s tovariši moramo razpravljati o stvareh, ki spadajo v naš delokrog, biti' moramo pogumne in delavne, poleg tega pa moramo . še druge bodriti in. jim dajati voljo za delo, ki res ni lahko, toda moramo ga izvoliti. ali internirani (prisiljeni bivati v določenem kraju, strogo nadzorovani in brez osebne svobode), ali pa so morali pobegniti čez mejo; da se spremeni nedemokratični volilni red, (da dobijo splošno tajno in enako volilno pravico), da se izvedejo volitve prave ljudske vlade, ki naj lenjelji na zaupanju najširših plasti poljskega naroda in ki> bo izpolnila kmetyke zahteve, predvsem pa izvedla agrarno reformo. Dalje zahtevajo spremembo zunanje politike, ki naj se nasloni na demokratične države (Češkoslovaško, Francijo in druge). .v. borbi Na zborovanjih so. sklenili descitdlievni kmetski štrajk, ki s« je raztegnil na vso Poljsko in Prihaja čas, ko bolno imele nekoliko več časai za delo v naših društvih. Hodimo na sestanke, seje in druge prireditve. Zanimajmo se za našo' izobrazbo, ki je nepopolna. Učilno se in vzgajajmo, da bgmo znale misliti s' svoj« glavo. Naš cilj je: složna in sposobna kmetska mladina! Brana Shranjevanje sadja za zimo Kakor poznamo več načinov shranjevanja ali • konzerviranja zelenjave in sočivja, prav tako lahko tudi konzerviramo sadje 11® razne iiuči-ne. Sadje je mogoče.ohraniti za poznejšo uporabo v svežem, posušenem in kuhanem stanju. Kako ohranimo sadje sveže___ Zdrave, lepe in obrane hruške, in jabolka' naložimo Jia police v zračnih kleteh ali na podstrešju drugo zraven dr.uge 's; pecljem navzgor tako, da se ne ddtikajo/ Zalogo moramo večkrat pregledati in nagnito sadje odstraniti. . Zelo dobro se nam ohranijo jabolka i;i hruške v zabojih, sodih, skrinjah, pa tudi v velikih koših. Na dnu primerne posode razgrnemo, tanko plast slame, na njo naložimo zdrava, le-pa> obrana in suha jabolka drugo zraven druv gega, da se ne dotikajo. Čez jabolka zopet razgrnemo slamo, na njo jabolka in zopet slamo. Tako nalagamo do vrha posode. Zadnja vrsta naj bo vedno slama. Zaboj ali sod dobro za- pokaizal moč organiziranega kmetskega ljudstva. Deset dni niso prodajali svojih pridelkov ne v mesta, ne na sejmih in niso ničesar kupovali od mestnih in drugiih trgovcev. Posledica je bila, da so cene kmetskih pridelkov poskočile, za 50 in celo za 80 %. Tudi tovarni&ki delavci so se jim pridružili. Da bi jim pomagali v borbi proti skupnemu sovražniku — gospodi, so tudi onr stavkali v tovarnah. Kljub temu* da je oblait s silo dušila la kmetsko -delavski strank in. streljala uporne kmvtc (okrog 100 kmetov je bilo ubitih, mnogo ranjenih, veliko število so jih zaprli, zlasti vse voditelje), so kmetje vztrajali V borbi za svoje pravice. Trdno »o odločeni, da vztrajajo do končne zmage. premo koš temeljito zadelamo s slamo. Nazadnje ga pokrijemo s staro odej«, kocem ali vrečo, da> jabolka ne zmrznejo. Zaboj ali koš postavimo. v zračen prostor. Na ta način spravljena jabolka še ohranijo do pozne pomladi v svežem in sočnem stanju. Tudi grozdje ostane sveže .■. V kleti*, še boljše na podstrešju, razgrnimo na tleh slamo, na katero naložimo lepe, zdrave, zrele in še trde grozde z vršičkom trsa. Grozdje se ne sme dotikati. Čez grozdje razgrnemo zopet slamo. Tako spravljeno grozdje ohranimo sveže do Božiča in še čez. Grozdje tudi vzdrži sveže, če ga odrežemo z vejico, in jo pri odrezu zapečatimo (zamažemo) z voskom. Takšno grozdje prosto obesimo na vrvico ali' žico, 'kii jo napeljemo v suhem in hladnem prostoru. Sušenje sadja Zelo priporočljivo in poceni je sušenje sadja. Sušimo neolupljeno sadje, ki ga zrežemo na četrtine, olupljeno pa na krhlje. Peščišče lepo iztrebimo, razen pri češnjah, češpljah in breskvah. Sušimo: jabolka^ hruške, češplje, breskve, češnje in višnje. Ta način konzerviranja je najenostavnejši in se opravi brez stroškov. Kako sušimo jabolku in hruške ... Neolupljeno ali olupljeno sadje razrežemo na krhlje in odstranimo (izrežemo) peščišče. Peter Rujmr: Mreža bele groze Roman Službo lahko dobi: tisoč dinarjev na mesec, brano, stanovanje in obleko, vse prosto, poleg tega pa skoraj še toliko napitnin, kolikor je plače. In pri vsem tem ne bo imela skoraj nič dela, ponošene obleke bo pa dobivala za celo kra-rnarijo. Manica ostrmi. »Ali je mogoče? Meni se zdi, da diši to kar preveč po pravljicah.« »Kakor hočeš,« se namrdne tovarišica, »saj te ne silim, da bi morala verjeti!« »Tak denar! Kaj pa misliš, saj ga ljudje ne pobirajo po cestah!« Anica se zasmeje: »No, ti pa pokažem, če nočeš verjeti.« Nato jih naložimo na lese, deske ali podobne priprave ter jih postavimo na sonce, kjer se sušijo 2—3 dni. Na pol osušene damo potem še v krušno peč po peki, kjer se temeljito’ posušijo. Suho sadje spravimo po možnosti, v vrese iz tkanine (platna) ali pa v navadne oprane vreče, katere obesimo na podstrešje, kjer je stalen prepih. Suho sudje) v gospodinjstvu nam služi pozimi in spomladi kot izvrsten kompot. Poleg tega je zdrav in zelo priporočljiv za bolnike in otroke. Uporabiti se da tudi za marmelado in razne kreme. Delo na vrtu • Oktobra sejemo motovilec, če pa je lepo sončno vreme, lahko še tudi zimsko špinačo. 0 Presajamo zimsko solato, ki smo jo sejali oktobra. • Na stalno mesto v vrtu sadimo vse cvetice čebulnice. Te so hijacinte, tulipani, narcise, žafran, anemone itd. • Proti koncu oktobra pa spravljamo vse povrtnine, ki si jih hočemo shraniti za zimo, endivijo, zeljne glave, korenjček, rdečo peso itd. Spravljanje izvršimo le ob lepem sončnem vremenu. Izza nedrij potegne v belo rutico zavito mašno knjižico, iz nje pa vzame čisto sveže zganjen — tisočak, češ: »Vidiš? Vsaka po enega sva dobili z Minko. In to ni na račun plačila, ampak kar tako, za potne stroške in aro. Ko bi za katero vedela, primerno, bi bilo lahko še eno dekle srečno —« Pri tem Anica zapeljivo pogleduje Monico, ki ji migeta tisočak pred očmi, da jo kar slepi. Brez pomisleka zdajci Strženova hlastne: »Pa vzemita še tnene s seboj, če se vama ne zdi za malo —•« »Ali bi res šla?« »Če je tako, res! Zakaj pa ne?« drhti Manica in si pomane oči, kakor da še vedno ne more verjeti tega, kar vidi. »Med veliko mašo pridi semkaj, pa ti bom povedala,« vstane Kopitarjeva, JABOLČNA MARMELADA Zrela jabolka operemo, zrežemo na krhlje In jih 'kuhamo do mehkega. Še tople pretlačimo skozi sito, da dobimo mezgo. To stehtamo in ji pridenemo na vsak kilogram '/2—Vi kg sladkorja. Mezgi in sladkorju pridenemo po okusu malo limoninega soka, cimeta in dišečih klinčkov. Cimet in klinčke zmeljemo. Vse skupaj kuhamo v široki posodi -tako dolgo, da obvisi mezga na kuhalnici v debelih kepah. Med kuhanjem mezgo neprestano mešamo, da se ne prime dna in ne prismodi. Še vročo denimo v dobro umite in segrete kozarce. Ohlajeno trdo zavežemo s pergamentnim papirjem, katerega prej namočimo v topli vodi in dobro obrišemo. Kozarce z marmelado shranimo na temnem, suhem in ne pretoplem prostoru. • Gobe v kisu. Za pripravo kislih gob so najboljši jurčki. Mlade, prav majhne, zdrave in trde jurčke osnažimo in jih v mrzli vodi dobro operemo. Nato zavremo s polovico Vode razredčen kis, pridenemo nekaj celega popra, klinčkov, soli, ter v tem kuhamo gobice 3—5 minut. Ohlajene naložimo na tesno v kozarec in jih zalijemo z nanovo prekuhanim, osoljenim in ohlajenim kisom (brez vode), v katerem smo prevrele nekaj celega popra in dišečih klinčkov. Kis naj stoji čez jurčke. Drugi dan nalijemo na vrh par žlic olja in zavežemo. Tako pripravljene gobice uporabljamo same ali za prikuho. ZIMSKA SOLATA IZ PAPRIKE • Papriko (sladko) očistimo semena in jo poparimo z vročo vodo. Ohlajeno narežemo na rezance, malo osolimo in nadevamo na tesno v kozarce. Vmes denemo malo celega popra in na koščke zrezan hren. To polijemo s prekuhanim in ohlajenim vinskim kisom. Na vrhu poti osimo salicila, dobro povežemo s pergamentnim papirjem in shranimo. Takšna solata je zelo primerna za h krompirjevi ali paradižnikovi solati. ZIMSKA SOLATA IZ PAPRIKE IN ZELJA Papriko očistiš semena in popariš z vročo vodo. Nato zrežeš na rezance sladko zelje in ga osoliš. Prekuhaj vinski kis, v katerega deni vsakovrstno zelenje, peteršilj, zeleno, čebulo, poper. Zelje ožmA, prideni drobno sesekljanega peteršilja, z njim tesno nadevaj ohlajene paprike ter jih polagaj drugo vrh druge, vmes pa na koleščke narezan hren. To polij s hladnim kisom, po vrhu potrosi malo salicila ter dobro poveži s pergamentnim papirjem. Na ta način pripravljena solata je zelo dobra sama, prav posebno pa še prija pri prekajeni svinjini. Krave, teličke na pašo spustimo, da bo ostalo več krme za zimo. Potem se pa zadnje skrbi še rešimo in pošljimo »Grudi« rso naročnino! »zdaj pa pojdiva, da naju ne bodo preveč pogrešali.« In nato s porednim nasmeškom: »Kvedrov Tine bo še oči izgubil, ko te bo toliko časa zastonj iskal.« »Nagajivka!« jo v zadregi Strženova lahno odrine s komolcem, ko se obe podvizata nazaj proti cerkvi. V. »Sem že mislil, da si se v zemljo udrla!« se je oglasil za Manico Kvedrov Tine, ko je pravkar pri stojnici vneto izbirala spominek zanj. »Vse jutro te nisem nič videl.« Dekle je naglo dalo zaviti, kar je bilo izbralo, in se je izmotalo s fantom iz gneče. »Se mi le zdi, da jih je tu preveč, pa nimaš več zame oči,« mu je ponagajala, ko sta prišla malo bolj na piano. »Jaz sem te tudi iskala, pa me nisi hotel videti —« »Se mi kar zdi, da si me res iskala, saj mi je še naša Lenka pravila, da te je videla s Kopitarjevo Anico davi iz cerkve —« pol resno, pol v šali požuga fant. »Kam se je pa vama tako mudilo?« »Slabo mi je bilo,« prebledi Manica, pa si hitro spet opomore, češ: »Pa nate sem tudi mislila! Kaj ti veš, kakšne skrbi imamo dekleta! Preden me kaj kupimo, si vsako reč devetkrat ogledamo!« »Ali si že kaj nakupila?« »Seveda sein,« mu stisne Manica darilce v roko: v obliki razložljivega srca napravljeno podobo z romarsko cerkvijo in Marijino sliko in z naipisom iz samih spominčic navprek: Za spomin. Praktični nasveti KISLE KUMARICE -; NE POSTANEJO VOTLE Predno vložiš kumarice y kozarce ali steklenice, jih na več mestih prehodi z iglo ali zobotrebcem. S tem prephečiš, da bi postale votle. VLOŽENA ZELENJAVA PLESNI Vložene kumare, paradižnike in gobe jiam nikoli ne plesnijo, če jih zalijemo z oljeni .tar' ko, da jih pokriva čez in čez. Kadar jemljemo kumare in podobno iz kozarca1, poberemo prej z žlico olje v primerno posodo, potem pa pa zopet zlijemo nazaj. Nič ne škoduje, če poberemo z oljem tudi netkaj kisa, ker olje takoj spet splava na vrh. ■ . • ŽELENE KUMARE OSTANEJO SVEŽE ako jih odtrgamo s pecljem vred, očistimo, obrišemo .s cunjo in namažemo cele z beljakom. Potem jih obesimo za pecelj v suh in zračen prostor. . PERGAMENTNI PAPIR za zavezovanje vloženega sočivja, sadja. itd. lahko naredimo doma. Vzemi debelejši bel papir in ga razgrni na topel štedilnik ali pred toplo pjač. Nato ga nekolikokrat namaži z voskom enakomerno po obeh straneh: Da boš laže in lejjše razmazala, vžefni krpico. Papirja l.dijso pripraviš več, ker se ne pokvari. Tinetu se zdi dar kakor zaklad. Hitro stisne tudi ort dekletu \f roko* kar je bil • izbral : srebhto ovratiio verižico s- štiriperesno'deteljico -^-znamenje; sreče « drobilo vrezanim pozdravom: Za sponi iq. ■ :'.;v-'_v,V.■ :: >Ali jo-lahko kar denem za vrat?« »Saj sem ti jo zato dal, e« ti bo le všeč— • Dekletu se zaiskri v očeh, češ: »Kako si dapes poreden, Tine!« Potem pa tiekam nemirno: »Kje so; pa drugi fantje? Ali te ne bodo,.mč ppgrešali?« »Mar mi je zanje!« zamahne Kvedrov z roko. »Misliš, da sem zavoljo fantov prišeJ na božjo pot? Toliko mi je. zanje kakor za staro Grivarico —« »če bi te slišali,- tobiSe jim zameril,«; odvrne Manica nekam raztreseno itt , je •. Jabolčni zavitek. Napravi vlečeno testo iz y2 kg moke, % 1 mlačne vode, nekaj soli in žlico masla ali masti. Testo dobro obdelaj in glej, da bo precej mehko. Napravi hlebček, ga deni na krožnik in poprej potresi z inoko ter ■ pokrij s pregreto kozico. Ko je dovolj počivalo (20-^30 minut), -ga položi .na dobro’ z moko potresen prt in nekoliko razvaljaj. Nato ga dobro pomaži.z žlico olja iii previdno razvleči čez ves prt. Testo namaži .z drobtinami, ki si jih prej opražila na maslu ali masti, potresi z jabolčnimi rezinami, ki si jih naribala (lahko z- lupinami), sladkorjem, rezinami; sesekljano limonovo lupinico in cimetom. Potreseno testo z.vij in deni na pomazan pekač. Povrhu ga še naniaži z raztopljenim maslom ali mastjo in peči v'vroči pečici %—% ure. Pečeni zavitek zreži na kose; potreseš ga lahko s sladkorjem, ’ če ga imaš- • > . • \ # Plesen na marmeladi. Če opazimo, da se je napravila na marmeladi plesert, jo previdno odstranimo z žlico, -marmelada pa posujemo s sladkorjem v prahu za pol prsta na ,del>elo. Nato posodo zopet trdno povežemo s pergamentnim papirjem. # Kuhano sadje in marmelada ne plesni.,, ako namočimo pergamentni papir, s katerim posodo povezujem«, ob kraju v mleko. # Kako olupimv sadje? Jabolka,. hruške, češplje in breskve pred lupljenjem polijemo z-vrelo -vodo in jih pustimo nekaj minut v.-vodi: Sadje se bo dalo potem lepo in tanko olupiti. vedno bolj nemirna. Sama;-se:žare,; da »ie more s Tinetom kramljati tako prisrčno in neprisiljeno kakor druge,dni. V srcu jo „ moči razdvojenost, misli so polne bojazni. Ali' naj mu ppVe iri zaupa svoj sklep?'Beseda je že na jeziku, ko se nenadomr dpniisli obljube in prisege, •ter — molči. • . - ■ »Kaj ti pa je danes?« zaskrbi Tineta, ki kmalu opazi dekletov nemir. »Ali si Se nemara prehladila?« »Oh, saj je v cerkvi vroče kakor v krušni peči,« se prisiljeno nasmehne Manica, ko jima zdajci prideta naproti Skalarjeva in Kopitarjeva. • »Ali se vidVa tudi hladita?« obstaneta obe-dekleti ipred njima in začneta čevr-ljati, kako nista mogli nič. več vzdržati v Cerkvi, kjer se človek kuha v jaki sopa-rici, ' o 0\# O c, l \/vO j- ^ * N°\° J* S ,/v c,& \ Eskontuje menice l> v«a ^ Daje kratkoročna posojila Izvršuje ostale denarne posle Zaupajte denar domačemu zavodu 1