Leto LXX Stev. 267 V Liubliani, v četrtek, 19. novembra !942-XXI Naročnin« mesečno 18 Lir, ta tnozem-•tvo 20 Ur — nedeljska Izdaja celoletno 34 Lir, ta inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 ta naročnino ln 10.349 ta inserate. Podružnic«! Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega in tnjega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Izhaja viak dan c)atra| razen p ooidtljka la dn«va po praznOra. O Uradnlitvo tn apravai Koplt«r)ev» 6, L|obl|«oa. e S Redatlon«, AmmlnistrazloDCi Kopitarjeva 6, Lobiana. š H Tcleloo 4001—4005. Abbonamentli Me.« 18 Llr«| Estero, mesa 30 Lira, bdunone domenlca. »nno 34 Lira, Estero 50 Lire. C. C. Pj Lubiana 10650 per gll abbo-namenti: 10.349 per 1« Inserzloni. P111 ■ 1 • I Novo meoto. Concesslonarla etclnslva per la pnbbltcitd dl proventenza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano. Vojno poročilo št. 906 Spopadi motoriziranih oddelkov Več sovražnih oklepnih vozil uničenih 6 sovražnih letal sestreljenih Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: V spopadih med obojestranskimi motoriziranimi oddelki zahodno od Der ne je bilo uničenih nekaj sovražnih oklepnih vozil. Slabo vreme je oviralo delovanje letalstva na obeh straneh. En »Curtiss« je bil sestreljen. Nemški lovci so nad alžirskimi obalami zapletli v boj sovražna letala, od katerih so pet letal sestrelili. Ruske izgube pri Tuapseju in AlagSru Nemški tanki so odbili močne sovražne napade ter prijeli mnogo ujetnikov - Bombni napadi na angloameriške postojanke v francoski Severni Afriki Hitlerjev glavni stan, 18. nov. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: V hribovitem ozemlju severovzhodno od Tu • apseja jc bila potolčena manjša obkoljena sovražna skupina po ponesrečenih izpadnih poskusih. Romunske čete so na odseku pri Alagiru vrgle Sovjete nazaj v gorovje. Nemški tanki so odbili močne sovražne napade ter na nekem drugem mestu na neki nredn.ii postojanki uničili sovražne sile. Prijetih je bilo nad 30(1 ujetnikov in številen plen. V Kaspiškem morju je nemško letalstvo Italija ni pozabila sramotnih sankcij! Danes je laške države Ljubljana, IS. novembra, poteklo sedem let, odkar so boga-nastopile s sankcijami proti Italiji. Dne IS. novembra 1935, ko se je Italija vojskovala v Abesiniji, so Italiji sovražne države z Anglijo na čelu začele z gospodarskim obleganjem Italije, ki ga je Italija 6icer zmagovito prestala, toda spomin na to žalostno, evropske civilizacije nevredno dejanje bo ostal neizbrisno zapisan v 6rcih vseh Italijanov. V tem času je angleško brodovje prvič začelo strahovalno nastopati v Sredt^zemlju. hoteč obkoliti Italijo, ji preprečiti zveze z Airiko in jo tako stisniti in streti. Vsa ta prizadevanj« 60 bila, kakor nam zdaj že pove zgodovina, brez vsakega uspeha. Italija je zavedajoč se 6vojih naravnih pravic v Sredozemlju in Afriki dvignila fašistično revolucionarno zastavo, angleška oholost je trčila prvič roda do danes, bodočnost naših sinov. Kakor kljubujejo italijanski vojaki z neustrašenim pogumom na daljnjih bojiščih v Rusiji ter na s krvjo napolnjenih puščavah v Afriki, na nebu in morju, ki branita domovino, tako se bori Italija, strnjena okoli Kralja in Cesarja in Duceja ler je bolj kakor kdaj odločena vztrajati, boriti se, zmagati.« Besede predsednika Grandija so bile sprejete z živim odobravanjem zborovalcev. Anglija bo na lastni koži občutila moč Nemčije Berlin, 18. novembra. AS. Nemški propagandni minister dr. Gobbels je imel v Wuppertal Elber-feldu pred številnim poslušalstvom govor, v katerem je razpravljal o mednarodnem položaju. Poudaril je med drugim, da so se dogodki v nasprotju s sovražnikovimi pričakovanji razvijali ugodno in da 60 nemške oborožene sile v letošnji poletni in jesenski borbi na vzhodu znova zadivile svet bodisi po 6voji obsežnosti, bodisi po 6voji prodornosti. Večina ciljev, določenih za letošnjo ofenzivo je bila dosežena. Sovjetska Rusija je izgubila najboljši in najizdalnejši del svojih poljedelskih in industrijskih pokrajin, ki so prešle v aktivno bilanco nemškega gospodarstva. Naš cilj je vedno, je dejal minister Gobbels, zadati sovražniku takšne in tolikšne udarce, da bo uničena njegova napadalna moč, ki grozi Eviopi. Sovražnik 6i je izbral najslabšo tovko za nov Finančni ukrepi v Turčiji Carigrad, 18. novembra. AS. Od danes naprej so v turških bankah blokirani vsi tekoči računi in zamrznjeni vsi krediti. Očividno je to varnostni ukrep za izterjevanje davkov na velike dohodke, ki so bili pred nekaj dnevi izglasovani v turški narodni skupščini. Novi davek zadeva kmetovalce, osebe, katere imajo nepremičnine, ki jiin nesejo letno nad 2500 turških lir dohodkov in razne druge. Višino davka bo določila jx>sebna komisija, ki bo vsakemu posamezniku ta davek predpisala. V večini primerov davek ne bo manjši od polovice listih letnih dohodkov. Largo Caballero izročen Špancem Toulouse, 18. nov. AS. V rffkah španskih oblasti so že od predvčerajšnjem bivši predsednik rdeče španske vlade Largo Caballero in številni drugi španski komunisti. Te so v nezasedeni Franciji prijele nemške oblasti ter jih izročile španskim oblastem. Evgen Schneider umrl Pariz, 18. novembra. AS. Včeraj zjutraj je v r^ojem stanovanju v Parizu nenadoma umrl Evgen Schneider, lastnik in voditelj velikih tvornic v Creuzotu. vdor in sicer v Francoski Afriki. Toda že se je 'začel čutiti osni odgovor, ki zelo skrbi Angloame-rikance. Treba 6i je ogledati le številke o polop-Ijenih ladjah na afriški obali. Minister Gobbels je nato polemiziral s Churchillovimi in Stalinovimi f izjavami o drugem bojišču ter je ožigosal nekatere smešne načrte, ki 6ta jih pred nedavnim objavila ta dva državnika. Nato je prešel na številke potopljenih ladij v zadnjih fnesecih. Zaradi kritičnega položaja, v katerem se sovražnik nahaja, bi rad dosegel z barbarskimi letalskimi napadi na civilno prebivalstvo uspehe, ki naj bi spremenili usodo vojne. Dr. Gobbels je dodal, da bo Anglija na lastni koži občutila, kako močna je Nemčija, ko bo odbila ura maščevanja. Kakor v borbi za zmago narodnosocialistične ideje, tako tudi zdaj Nemčija hiti od zmage do zmage, do konca vojne, ki bo zmagovit za osne sile. Končna nemška zmaga je le vprašanje časa in nemško ljudstvo je trdno odločeno, premagati vse dobe tega spora, naravno tudi tiste, ki so manj ugodne, ne da bi sovražne grožnje mogle vplivali nanj. Ta vojna — je dobesedno rekel dr. Gobbels — je sveta vojna za prostor in za grudo, ki vodi do razcvita vseh naših narodnih sil. Nova Evropa bo ustvarjena z zmago nemških in zavezniških sil na vseh bojiščih, ki jih je sproži! sovražnik. Duhovno in gmotno sodelovanje naše celine bo zmagalo nad nasprotnimi silami. Od voditeljev do zadnjega delavca, .zadnjega kmeta in zadnjega vojaka, je ves narod jx>ln svetega navdušenja za borbo in za neizogibno zmago. potopilo tri ladje, med katerimi jo bila ena pe-trulejska ladja. Afriška oklepna armada je vodila zaščitne boje s sovražnimi oklepnimi skupinami ter jc uničila nekaj tankov. Ponovno so bile bombardirane pristaniške naprave in skladišča goriva v Boni, kakor ludi letališče M a i s o n Rlanche pri Alžirju. V letalskih bojih nad tuniško in libijsko letela obalo je sovražnik zgubil 5 letal. Pogrešana so tri lasina letala. Posamična sovražna letala so preteklo noč pri-la nad nemško in dansko obalno [H>d-ročje. Pri napadu sovražnih bombnikov na neko mesto oh francoski atlantski obali jc imelo civilno prebivalstvo izgube. Nočni lovci so skupno z mornariškim topništvom sestrelili dva angleška bombnika. Nova japonska pomorska zmaga Potopljenih je bilo 8 križark, 4 do 5 rušilcev ter ena prevozna ladja, poškodovanih pa 12 ladij — Sestreljenih je bilo tudi 82 ameriških leta! Tokio, 18. nov. AS. Glavni cesarski stan sjh>-roča, da so enote japonske vojno mornarice na 13. november napadle sovražna letalska oporišča na Guadalcanalu ter povzročile veliko škodo na letališčih in letaliških napravah. 14 japonskih vojnih ladij, ki so spremljale jajionsko čete, je odbilo močne napade sovražne eskadre. Ista skupina se je nalo sevrnovzhodno od Guadalcanala spoprijela z veliko sovražno mornarico, sesloječo se iz dveh bojnih ladij, 4 križark in mnogih drugih manjših enot. Japonska eskadra je lakoj posegla v bitko ter potopila večino sovražnih ladij in poškodovala obe bojni ladji. Ostanki sovražne eskadre so se nalo umaknili proti jugu. Ugotovljeno izguhe. zadane sovražniku v l>orbah med 12. in 14. novembrom, so sledeče: potop- ljenih je bilo 8 križark, od katerih so bilo tri srednjovoliko, 4 do 5 rušilcev ler ena prevozna ladja. Skupno je bilo potopljenih 13 ali 14 ladij. Težko poškodovane pa bile: tri križarke, t r i jo ali štirje rušilci in tri prevozne ladje. Lažje sla bili poškodovani dve bojni ladji. Skupno jo bilo fK)škodovanih 11 do 12 ladij. Poleg tega je japonsko letalstvo sestrelilo (vi letal v bitki in H) na tleli. Japonske izgube so: potopljena jo bila ena bojna ladja ter ena težko poškodovana. |>o-log toga pa ie bila potopljena še ena križarka ter trije rušilci. težko pa je bilo j>oškodovanih 7 prevoznih ladij. 32 letal se jo vrglo na sovražne ladje, 0 nadaljnih letal se ni vrnilo. Sedanja bitka so bo imenovala »tretja bitka pri Salomonskih otokih«. Nemški tisk ob sedmi obletnici sankcij Berlin, IS. novembra. AS. Nemški tisk piše, da je danes 18. november, obletnica sankcij, katerih žrtev je fjost.ila Italija leta 1935 za časa vojne v Abesiniji ter poudarja, da se je v tej dobi Nemčija nahajala na strani Italije. »Deutsche Allgemei-ne Zeitung« piše, da se 18. november 1935 lahko 6matra za rojstni dan Osi. V nasprotju z drugimi narodi, ki so se pridružili sramotnim sankcijam proti Italiji, se Hitlerjevska Nemčija ni držala ob strani, marveč se je odkrito pridružila Italiji. Takrat je svet prvič razumel, da imata fašistična in narodnosocialistična revolucija iste cilje in isle ideale ter da korakata vzjiorcdno. »Volkischer Beobachter« poudarja, da se je v naslednjih letih, ki so sledila sankcijam, italijansko-nemško prijateljstvo vedno bolj krepilo, dokler ni postalo neraz-družljiv blok duha in orožja, ki se danes bori za ustvaritev novega reda v Evropi. Anglosaška gonja proti Darlanu Rim, 18. nov. AS. Afera z Darlanom povzroča v obeh anglosaških prestolnicah ter med begunskimi vladami najrazličnejše komentarje. Povsod so začenjali jasno sjx>znavati, da so se po-služili admirala Darlana kot »priproste lutke«. To se ne vidi samo iz, zadržanja generala De Gaulleja, ki se boji morebitnih tekmecev v Darlanu in Giraudu, marveč tudi iz izjave predsednika Roosevelta, ki je dejal na zadnjem sestanku z zastopniki tiska, da je bil politični 6r>ora-z.um, ki ga je sklenil general Eisenhovver v Severni Afriki »le začasen ukrep, ki ga upraviču-jejo edino vojaški razlogi za omogočitev čim hitrejše zasedbe Maroka, Alžirja ter za ohranitev življenja številnih ameriških vojakov.« Iz tega se torej jasno vidi, da namerava Roosevelt že zdaj odstraniti Darlana iz francoskega poveljstva v Alžirju, kakor vržeš proč pomarančo, ko si jo iz-žel. Ta namen so potrdili tudi londonski krogi, ki so izrazili upanje, da je sodelovanje z admiralom Darlanom le prehodnega in priložnostnega značaja. General De Gaulle s svoje 6trani ni hotel poslati v Severno Afriko zastopnikov tako-zvane »boreče se Francije«. To zadržanje Roosevelta, Churchilla in drugih je nov dokaz anglosaškega hinavstva, ki uporabi vsa sredstva za to, da bi se drugi borili za njih. Bern, 18. novembra. AŠ. Gonja proti Darlanu zavzema v Londonu in Washingtonu vedno večji "obseg. De Gaulle je bil sprejet pri Churchillu in je gotovo tudi zahteval od njega, naj ga še nadalje obdrži na vodstvu francoskih desidentov. Angleži in Amerikanci 6kupno očitajo Darlanu, da ni imel toliko vpliva, da bi spravil na njihovo 6tran francosko mornarico, kar je bil verjetno glavni cilj angleško-ameriškega vdora v Alžir. Rim, IS. nov. AS. Podpredsednik angleške vlade Attlee je v Churchillovem imenu odgovarjal na vprašanja v spodnji zbornici ter je odklonil izjavo o poiažaju admirala Darlana v francoski Severni Afriki. Dejal je samo, da ni bilo med generalom Darlanom in generalom Eeisenhovverjem ter drugimi osebnostmi nobenih razgovorov, ki bi veljali sedanjemu vojaškemu položaju v Afriki. Polom anglosaške blokade Ankara, 18. nov. AS. List »Cumhuriet« se bavi v enem svojih člankov 7. blokado, s katero bi Anglosasi radi dosegli zmago nad Osjo. Toda, pripominja list, med prejšnjo in sedanjo vojno je v tom pogledu velika razlika; zdaj je Os storila vse jiotrebno za preprečitev nevarnosti. Os je zelo razširila svoje pridobitve in je zlasti z zasedbo velikanskih virov v Sovjetski Rusiji preprečila nevarnost lakote. Po drugi strani pa je Delna mobilizacija v Španiji Madrid, 18. novembra. AS. Z odlokom generala Franca so ministri za vojsko, mornarico in letalstvo dobili pooblastilo, da zapovedo delno mobilizacijo oddelkov, o katerih bodo sodili, da so potrebni za izpopolnitev in ojačenje edinic, odvisnih od teh ministrstev, in da zajiovedo vpoklic višjih in nižjih rezervnih ter pomožnih častnikov, če Id službene potrebe to zahtevale. Utemeljitev pravi, da sedanji položaj svetovne vojne, ki je zajela predel, ki je bil do zdaj miren, in ki se vedno bolj bliža Španiji, njenim kolonijam in njenemu protektoratu, narekuje ta korak iz razlogov osnovne previdnosti, da se ojačijo ukrepi, ki dajejo poroštvo, da bo Španija obvarovana prod vojno, kakor je to v skladu z obrambo njene ozemeljske celotnosti in njene samostojnosti ter zagotavljajo ohranitev miru na njenem ozemlju. Ukrep o delni mobilizaciji je treba Izvajati tako, da se ne bo nič spremenilo redno kmečko, industrijsko in gospodarsko delo in da se ne ho motil prerod države, ki je vsak dan močnejši, temveč da se bo ta prerod kar se da pospeševal. bitka za Atlantik obenem tudi protiblokada za Anglosase, ki jih je oropala svobodo gibanja na morjih, za katero se morajo Anglosn-.i boriti z. velikimi izgubami. Končno jo vstop Japonske v vojno ob strani Osnih sil odvzel ves pomen toliko opevani bogataški blokadi. Švica zopet protestira Bern, IS. novembra. AS. Uradno poročilo pravi, da se je Zvezni svet znova bavil 6 kršitvami švicarskega zračnega prostora dne 7., 13. in 15. novembra s 6trani angleških letal navzlic sprejetim zagotovilom angleške vlade in je zalo naročil švicarskemu jx>slaniku v Londonu, naj vloži oster protest proti tem ponovnim kršitvam. Portugalski protest v Londonu Lizl>ona, 18® nov. AS. Portugalska vlada jo v Londonu in VVashingtonu protestirala, ker so to dni angleška vojna letala večkrat letela nad portugalskim ozemlje. Pogovori s slovenskim ljudstvom: Vojna Časnikar g. Alessandro Nicotera je imel snoči po radiu Ljubljana naslednje predavanje: Ni naša naloga komdntirati vojnih dogodkov. Mi smo si odredili nalogo, da razlagamo našo misel Slovencem in sicer o stvareh, ki se tičejo našo pokrajine; mi moremo govorili o nas, Italijanih in Slovencih, ki smo združeni v tej Ljubljanski pokrajini, in po možnosti razložiti Italijanom čustva in namene Slovencev, v kolikor jih sami zamore-mo slišali in tolmačiti. Če se dotikamo vojne, tedaj je to zaradi toga, ker prihajajo odmevi v naš okvir, kjer nekateri rajši slišijo neke gotove novice, za druge se pa ne zmenijo in se v gotovih trenutkih v svojih dušah navdušujejo zanje. Enkrat smo že odsvetovali ljudem, mešati stvarnost z lastnimi željami; to se končuje z velikimi razočaranji. Pripisovati večji pomen tistim novicam, ki ugajajo in manjši pomen tistim novicam, k niso ugodne, ne pomeni, da mora zaradi tega položaj postali drugačen, kakor pa si mi sami želimo, da bi bil. Naše ali vaše nade no bodo spremenile potoka dogodkov7. Kakšno izkrcanje ali kakšna zmaga ne moro odločiti usodo vojne in tako sklepanje velja za prijatelje in za sovražnike. Moramo biti tedaj zelo previdni in ne smemo precenjevati, pa tudi no podcenjevati dejanj. To pa pravimo zaradi tega, ker smo že več ko enkrat odkrili, da se slovensko razpoloženje lahko ogreva ali hladi neodvisno od letnih časov... Da bi bili bolj jasni, povemo, da se lojalnost' — ta preprosta in zveneča bosoda, na katero se tako pogosto sklicujejo — mori tudi po načinu, kako Slovenci sprejemajo vojna poročila. To jo posreden, toda nezmotljiv način. Ali pa ti odmevi niso v skladu 7. našimi. Rekli boste: Ta jo je pa pogruntal?« Razložili bomo svojo misel: _ Rečeno je bilo in ponovljeno, da jo možno sožitje, možno sporazumevanje, načelo za konstruktivno življenje brez temelja lojalnosti. Dokler Slovenci v celoti in popolnoma ne bodo dokazali takega jasnega duhovnega razpoložo- Nadaljcvanjc na 2. strani. Vladarjeva zahvala ljubljanskemu županu Kod odgovor nn brzojavno čestitko, ki jo jo ljubljanski župan poslal Nj. Vel. Kralju in Cesarju ob priliki njegovega rojstnega dne, je Vladar blagovolil odgovoriti .sledeče: »Nj. Vel. Kralj in Cesar j- zelo blagohotno sprejel vroče čestitke, ki ste mu jih poslali v imenu ljubljanskega mesta ter se toplo zahvaljuje. — Dvorni mhilsfcT Acqunrone. (Nadaljevanje s 1. strani) nja, ne bodo mogli zahtevati postopek, ki ga vsekakor odkrito in na splošno zahtevajo; tak postopek je Italija ponudila na lastno pobudo in ga je nato morala prekinili prav gotovo ne po svoji krivdi. Zalo je torej potrebno osvetliti način, kako Slovenci sprejemajo vojna poročila in sicer med drugimi stališči, ki jih skušamo nekoliko obrazložiti. Najprej moramo zabeležiti, da je še mnogo takih, ki se napajajo pri virih nasprotno propagande. Drugi so pa zopet taki, ki so v svojih ohromelih naziranjih neozdravljivi. Nevednost pa stori še svoje. Nevednost dopušča kroženje mnogih nesmiselnih idej in proti temu resnično ni sredstva. Nevednost pripušča preprosto razpravo o vsem. Za nevedneže jo strategija sredstvo zn prebijanje časa; ali ste opazili, da vsi nevedneži vodo razpravljali o visoki strategiji in ni važno zanje, če so šele sedaj slišali o Salomonskih otokih in o pristanišču Dakarju? Toda ta vrsla ljudi nas ne zanima. Zanimamo so za tiste plasti meščanstva, na More hi se mogel naslanjati kateri koli trenutni nli bodoči politični program. Prebivalci pokrajine pa se morajo sami pobrigati za to, če naj bo Ljubljanski pokrajini zagotovljeno življenje in zato se morajo pobrigati pred oblastmi; če pa vlada pri izvajanju svojih načrtov šo proveč vpoštova obnašanje in izraženo voljo prebivalstva, tedaj je kar najbolj na mestu, da mora to obnašanje in to voljo prevevati pred-,vscm nadvse jasna lojalnost. Ta lastnost, ki je prozorna, dejansko dopušča, da se po vsej svoji vsebini spregleda vsa iskrenost in vsi pridržki. Iz tega tedaj izvira, da se sleherno negativno obnašanje slovenskega občinstva pozna na pogojih socialnega in gospodarskega življenja. Splošno duhovno razpoloženje glede vojnih dogodkov jo odločilni faktor za smernice, ki jih vlada sprejema in |>o svojih izvršnih orgnnih v tej pokrajini izvaja. V obračunih ob koncu vojne bo treba računati z vsemi nerazumevanji in z vsemi dokazi sovražnosti, ki so jih Slovenci — odsek za odsekom — izkazovali, ko se v teh mesecih igrajo s svojo usodo. Naj si nihče ne domišlja, da hi vzbudil v nas kakršno koli negotovost; mi imamo o zaključku vojne pravo mistično prepričanje in zato se naša duša ne more omajati. V nas fašistih je prepričanje tako globoko zakoreninjeno, da je kos vsaki potrebi, pa četudi je ta prehodno trda. Vemo, da so Slovenci, katerim se je posrečilo ugotoviti, iz kakšne snovi je italijansko ljudstvo: kajti zelo težko je v vseh podrobnostih spoznati drugo ljudstvo. Tisočletjem tradicij se je v globini italijanskega ljudstva priključila še 20 letna tradicija fašizma, ki ga oživlja vsa prejšnja zgodovina. Fašizem živi v srcu vsakega Italijana kot odkritje, to je mogočna misel, ki osvetljuje to stoletje; to je misel, ki je uredila socialno vprašanje in je zaključila stoletni boj razredov, ko je napovedala, da so sile proizvodnje ne smejo bojevati med seboj, kakor to hoče marxizem, pa tudi kapitalizem, ampak morajo tehniki in izohraženstvo sodelovati med seboj v popolnem sjx>razumu in to ravuo v korist proizvodnji. V primeri s to ogromno resnico, ki je zasidrana v 4") milijonih Italijanov iu še v stotini milijonov Evropejcev, v primeri s prepričanjem, da gre v tej vojni za vse do izčrpanja, tendenčne novice in lažniva propaganda ne morejo in ne bodo mogle omajati neomajljive vere italijanskega ljudstva. Če hočejo Slovenci tako meriti svoje obnašanje z obnašanjem Italijanov; če hočejo vohuniti z.a možnostjo zmage skozi odmeve vojnih poročil; če hočejo iz dejstev samih črpati gotovost, tedaj jih opozarjamo, da ne oblikujejo dejstva gotovosti italijanskega ljudstva, ker so dejstva često izvzeta nadzorstvu (pa če tudi jx>polnoma nadzirana in resnična), ampak še nekaj bolj konkretnega od resnice, ki se ne naslanja vedno na dogodke: in to. kar jih preveva, to je vera. Po načelih stare nezmotljive pameti črpajo Italijani svojo moč ne iz. zunanjih dogodivščin, ampak jo imajo v sebi. Čutijo, da se lahko vse tisto, kar so mogli izvedeti v 24 urah, podre in uniči v naslednjih 24 urah. Tisto pa, kar ne more biti uničeno, je njihova vera. tako stara vera, tako neporušljiva vera. Ponovili bomo besede Pascala in zatrdili, da »ni nič tako gotovega, kakor vera«. Evo. odtod izvira v dušah Italijanov gotovost ln prepričanje o zmagi. Prostaško blatenje spomina dr. Marka Natlačena Komunistično zakotno glasilo »Slovenski poročevalec« je sedaj vendarle priznalo, da je bil bivši ban dr. Marko Natlačen ubit j>o nalogu komunistične stranke. Dosedaj je namreč komunistična propaganda razširjala govorice, češ da so ga ubili drugI iu da so jiotem umor podtaknili komunistom. Nekateri naivneži, ki verjamejo vedno le to, kar jim nudi komunistična propaganda, so seveda verjeli. Sedaj pa je v brk njihovi neumnosti »Slovenski poročevalec« sam »uradno« priznal umor dr. M. Natlačena kot »justifikadjo« komunistične organizacijo in skuša na dolgo in široko opravičiti zločin. Tri strani svojega zakotnega lista uporablja zato, da blati sjiomin bivšega bana in ga skuša prikazati kot nekega »izdajalca«. S Čim torej opravičuje komunistična stranka umor dr. Natlačena? Najjirej mu očita, da je imel stike z okupacijsko oblastjo. Po pojmovanju komunizma bi naj bil zločin, imeti stiki; z okupacijsko oblastjo! Vsak naj bi bil izdajalec, kdor se lojalno in pošteno podreja in kdor odkritosrčno izpolnjuje vse tiste dolžnosti, ki mu jih ne samo dovoljuje, marveč celo nalaga mednarodno pravo in krščanska morala! Toda komunistična propaganda je skušala prevroči pravne in moralne jiojme in jih izključno podrediti ciljem komunistične revolucije. A pravo in morala se ne spreminjata kar tjavendanl Ko komunisti kritizirajo in obsojajo zadržanje jiokoj-nega dr. Marka Natlačena ilo oblasti, naj vedo, da je njihovo zadržanje v popolnem nasprotju z mednarodno priznanimi pravnimi in od krščanstva sankcioniranimi moralnimi normami. Seveda hodo komunisti k temu rekli, da njim mednarodno priznane norme ali kukšne krščansko-moralne določbo niso nič mar. A s takim pojmovanjem se oni izločajo iz človeške družbe, ki gradi svoje sožitje na pravu in morali. Drugi in največji očitek, ki ga »Slovenski poročevalec« navaja proti dr. M. Natlačenu, je ta, da je organiziral oborožen odpor Slovencev proti partizanstvu. Nočemo se tukaj spuščati v debato, v koliko je pokojnik res imel kakšno vlogo pri zatiranju partizanstva. Moremo reči samo to, da je kot pošten Slovenec in zaveden katoličan gotovo pri tej akciji sodeloval. Osnovna dolžnost vsakega katoličana namreč je, da mora ne samo komunizem odklanjali in ga obsojati, marveč se mora proti njemu celo aktivno boriti, v kolikor mu lo njegove možnosti dopuščajo. Ce tega ne stori, greši zoper vero, ki mu zapoveduje, da mora zlo preprečevati. Partizanstvo sc je do sedaj že tako popolnoma razkrilo, da pač nikogar ni, ki bi še dvomil, da ni to le spretno zakrinkana organizacija komunistične stranke. Stališče vseh poštenih Slovencev, zlasti pa katoličanov do »osvobodilne fronte« in do partizanstva je torej isto. kakor do komunizma na splošno, ker sta si partizanstvo in komunizem jiopolnoma istovetna. Če je torej pokojni dr. M. Natlačen sodeloval pri organiziranju protikomunistične akcije, ali kakor pravi »Slovenski poročevalec«, pri organiziranju »bele garde«, je storil lo svojo splošno človečansko in zlasti versko dolžnost, kar mu je treba šteti le v dobro. To njegovo delovanje bo ostalo zapisano v zgodovini kot svetla točka njegovega prizadevanja za blagor slovenskega ljudstva. Očitek torej, ki skuša z. njim »Slovenski poročevalec« oblatiti dr. Natlačena in s tem opravičiti zločin, dosega ravno nasprotni učinek. Dr. M. Natlačen je veiik prav v tistem dejanju, ki ga »Slovenski poročevalec« imenuje zločinsko, namreč v svoji borbi proti komunizmu. Tu se seveda pojmi ločijo. Kar smatra krščanstvo z.a krepost, to je komunizmu zločin. Tu je najbolj razvidno, da gre prav za prav za borbo med dvema svetovnima pre-pričnnjima, med krščanstvom in boljševizmom, kar pa naši komunisti skušajo skrbno prikriti, kajti dobro vedo, da je narod krščanski in da se proč od krščanstva odtrgali ne da. Drugi očitki, ki jih »Slovenski poročevalec« naprtuje |>okojnemu bivšemu banu, se le posledično nanašajo nanj in so deloma popolnoma izmišljeni, deloma pa napačno prikazani. Očita se namreč protikomunistični akciji, da izvršuje nad slovenskim narodom grozodejstva, da požiga slovenske domove, mori nedolžne ljudi, posiljuje žene in dekleta, pleni in ropa itd. Ker je dr. M. Natlačen organiziral »belo gardo«, je torej kriv teh zločinov. Sntešnost, neumnost in zlobo teh očitkov kaj lahko sprevidi vsak, kdor je le en dan preživel na deželi, kajti brž bo uvldel, da je vsa dežela vstala kakor en sam mož, da iztrebi partizanstvo, kar se ji zopet mora šteli le v dobro. Kes pa je, da jo nasproti puški treba postaviti vsaj puško, da je zločin Ireba kaznovati, da je treba pristaše oborožene komunistično revolucije, če se nočejo vdati, brezobzirno postreliti, kajti vso to je v skladu s pravičnostjo in s pozitivnimi zakoni. Niso pa kmetje tako neumni, da bi si sami požigali domove, kot so jim to delali do zdaj komunisti, tudi ne, da bi morili lastne ljudi ali sami sebi plenili in ropali. Ta očitek, ki naj bi opravičeval smrt dr. Natlačena, je torej še najbolj smešen, naravnost zloben in mu more nasesti samo tisti, ki ni nikdar poznal naroda, njegovega hotenja in prepričanja, ki jo odločno krščansko in protikomunistično. Drugih očitkov »Slovenski |>oročevalec« zoper dr. Natlačena ne more navesti. Njogov umor opravičuje torej s sledečimi razlogi: 1. sodeloval je z okupacijsko oblastjo, in 2. organiziral je odpor proti komunistični revoluciji. Na podlagi teh razlogov je komunistična stranka po pisanju »Slovenskega poročevalca« sklonila smrt dr. Natlačena in ta sklop tudi izvršila. Da bi se pa pred javnostjo ne umazala, je Natlačena proglasila brez vseh drugih dokazov z.a nekoga vnarodnega izdajalca«, ki da je izdal narodne cilje »osvobodilne fronte«. Toda na nekaj komunistična stranka očitno že dolgo časa več no misli: da so cilji »osvobodilne fronte« pred ljudstvom že davno razkrinkani in nameni komunizma v Ljubljanski pokrajini že več kot javno očitni. Zato tudi danps vsak po-šlon Slovenec ve, da se je nad bivšim banom izvršil ostuden zločin komunistične stranke in da jo dr. Natlačen padel kot velik Slovenec in velik katoličan zn sveto in narodno stvar. Te vere ne bo ljudstvu omajalo nobeno blatenje komunistične projiagande. ■BaaBBBaaBBBaaBBBBanBBBBn*»t«RRBBB »Slov. lioledar« samo 20 Ur! lasaaaHBMBBBMHMHEMMHBBBaft Razdelitev sira za november Prehranjevalni urad Visokega komnariata za Ljubljansko jiokrajino obvešča prodajalce in kujice, da bo nakup sira za tekoči mesec dovoljen le na odrezke živilskih nakaznic, in sicer na črki »A« in »B«. Odrezek »A« je določen za nakup f>0 pr zrnatega sira (ali sira s trdo skorjo), odrezek »B« pa za nakup 150 gr sira z mehko skorjo. Darilo fašističnemu Dopoiavoru Tiskovni urad fašistične zveze objavlja: Nek legionar iz skupine Črnih srajc »21. april« je pred odhodom svojega oddelka poslal zveznemu tajniku darilo v znesku 10.000 lir. Zvezni tajnik se je tovarišu zahvalil za darilo in izročil celoten znesek Dopoiavoru liubljanskega fašija. Važen sestanek pokrajinskega sindikata papirniškega in tiskarniškega delavstva Na pobudo Pokrajinske delavske zveze v Ljubljani in njenega izvedenca Dal Pra je jx>krajinski sindikat papirniškega in lekarniškega delavstva sklical v lastnih prostorih važen sestanek, katerega so se udeležili poleg članov predsedstva sindikata in vodij drugih grafičnih ustanov tudi predstavniki Pokrajinske delavske zveze. Člani predsedstva sindikata so obrazložili nazorno razvoj organizacije in območje njene delavnosti. Potem, ko so obravnavali pereči položaj te kategorije. 60 predstavniki delavstva tudi razložili zahleve delavstva, ki ga zastopajo. Izvedenec Zveze Dal Pra je nato izčrpno obravnaval vsa načeta vprašanja z vseh vidikov in pokazal razumevanje za težnje delavstva. Hkrati je prav tako pokazal na dolžnosti delavstva v sedanjem Času Sestanek, ki jc bil v vsakem fiogledu uspešen, bo v najkrajšem času rodil lepe pridobitve za delavnost vsega sindikata. Izdajanje dovoljenj za gibanje v pokrajini Poveljstvo XI. Armadnega zbora, osrednji urad politične policije, javlja: Od 18. t. m. dalje se hodo morale prošnje za dovoljenja zn krelanje v Ljubljanski pokrajini in v okolišu ljubljanske občine naslavljati na poveljstvo XI. Armadnega zbora ter predlagati pri poveljstvih postaj Kr. karabinjerjev, ki so pristojna za dotično področje. Izdana dovoljenja hodo prosilcem dostavljena po tistih poveljstvih Kr. karabinjerjev, kjer so bile prošnje vložene. Določila glede izdajanja potnih propustnic (lasciapassare) ostanejo neizpre-menjena in je v tem pogledu pristojna Kr. kve-stura. Razrešena občinska uprava v Cerknici Visoki komisar jc smatral za jrotrebno. da se razreši redna občinska uprava v občini Cerknica, in v smislu člena 3. Kraljevega ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291 odreja; Čl. 1. Redna otfcinska uprava v občini Cerknica se razpušča. Čl. 2. Za izrednega komisarja občine je imenovan Leopold Turšič. Okrajni komisar v Logatcu naj izvrši to odredbo. Pošiljanje paketov civilnim internirancem v taboriščih Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino objavlja: Potom pristojnih mestnih vojaških poveljstev so bili ustanovljeni vojaški uradi v sledečih krajih: Ljubljana, Logatec, Grosuplje, Novo mesto, Kočevje in Črnomelj zaradi pošiljanja paketov civilnim intcrnirancem, ki smejo vsebovati izključno oblačila. Paketi morajo biti tako opremljeni, da se ne pokvari vsebina niti v času, ko se paket nahaja v uradu, niti med vožnjo. Zato se ne bodo sprejemali paketi, katerih ovoj ni dovolj močan in trpežen. Pakete mora pošiljatelj opremiti s sledečimi navedbami: osebni podatki in bivališče pošiljatelja, osebni podatki naslovljenca in koncentracijsko taborišče, v katerem se naslovljenec, nahaja, brutto teža paketa in seznam vsebine. Iste navedbe morajo biti ponovljene tudi v notranjosti paketa. Za vsak predan in sprejet paket bo pošiljatelj prejel potrdilo. Paketi se morajo predajati uradu odprti in se zaprejo v navzočnosti pošiljatelja. Naslovljeni sinejo biti samo na civilno osebe, internirane po vojaških oblastvih in ki se nahajajo v koncentracijskih taboriščih na Rabu, Monigo (Treviso), Padova in Gonars (Udine). Gori navedeni uradi bodo počonši s 1. decembrom t. 1. sprejemali tudi mesečno, pakete z živili v teži do 5 kg, namenjene civilnim interniranemu, ki so se doslej pošiljali preko Italijanskega Rdečega križa v Ljubljani. Gospodarstvo Pogled po obednici Pokrajinske podporne ustanove v stari cukrarni, kjer dobiva obrok vsak dan okrog 200 ljudi. Pridelek vina v Italiji1 cenijo letos na 37— 38 mi lij. bi, dočim je znašal lanski pridelek 35.5 milij. hI. 75 let brennerske železnice. Lefa 1882 je bila odprta šentgotthardska žele^ica, leta 1906 pa je bil odprt simplonski tunel. Toda brenner-ska železnica je še starejšega datuma. Zgrajena je bila jk> nekdanji južni železnici mod leti 1864—1867 in je dosegla najvišjo nadmorsko višino s 1300 m, dočim je ceniška železnica dosegla tudi 1300 m, šentgotthardska samo 1154 m, simplonska 705 m (tunel 20 km!) in turška 1180 metrov. Zagrebški drobiž. Dne 15. novembra je potekla veljavnost drobiža, ki ga je nedavno izdala zagrebška občina za 2 in 1 kuno ter 50 banic. Drobiž je bil potegnjen iz prometa in nadomeščen z državnimi kovanci ter je s tem tudi izgubil svojo vrednost. Hrvatski Shell v Zagrebu izkazuje za lansko leto pri glavnici 100 milij. kun 8.9 1. 1940 9.2) milij. kun čistega dobička. T?!. % "Hj!. ft, 'Ht, .čf .tlf jif ,tjj<' .jSr 3 CESARICA S TRPEČIM SRCEM uilmliuiililtliitllililiiiiiuiiiliiiiiiiiil Drugo poglavje. Vo.jvodinja Luiza se je dne 14. avgusta 1853 v spremstvu svojih najstarejših hčera Helene in Elizabete jx>dala v Ischl, kjer je jm>-leti prebivala avstrijska cesarska družina. Tja jo je povabila njena sestra nadvojvodinja Zofija, mati Franca Jožefa. Ze nokaj časa se je na dvoru na Dunaju in v Monakovem širila govorica, da se pripravlja zakonska zveza med mladim cesarjem in njegovo sestrično Heleno, da bi se šo bolj povezali vladarski hiši Habsburžanov in VVittelsbachovcev. Smeje so dodajali: »Seveda je zakon že sklenjen, če nadvojvodinja Zofija to hoče.« Nadvojvodinja Zofija je bila natnroč gos[>odovnlna ženska. Bila je bavarska princesa, hčerka Ludvika 1. in žena avstrijskega nadvojvode Franca Karla. Ko je bil blazni cesar Ferdinand prisiljen k odstopu, hI dne 2. decembra 1848 moral resarsko krono dobiti njegov mlajši brat nadvojvoda Karel, ki je bil mož Zofije. Oba brala pa sla bila enaka nevodnoža in bedaka in sta pač bila prava dediča svojega vzvišenega očeta Franca L, ki jo bil sovražnik in tast Napoleona L Zofija se je rodila v letu 1805, poročila pa so je lota 1821. in takoj pravilno presodila svojega možn. Nadvojvodinja Zofija je bila ozkosrčna ženska, ki jo Imela hiter in jasen poglod, bila je ctremuška, nesramna, odločna, zagrizena in so je zanimala za vse z neomajnim pogumom in se takoj z vsemi močmi spustila v politiko. V verskih vprašanjih je bila odsekana in bojevita, nepopustljiva in neusmiljena pa je bila v moralnih ozirih. Sicer pa so jo tudi v tem oziru zelo obrekovali. Postala je nežna prijateljica vojvode Reichstadlskega, Napoleonovega sina in zanj se je toliko zanimala, da so se ljudje vpraševali, če nadvojvodinja Zofija ni bila tista edina ženska, ki je nesrečnemu orliču razkrila skrivnosti ljubezni. Ko je dne 13. junija 1832, nekaj dni pred svojo smr.tjo, vojvoda prejel zadnjo popotnico, je ob njegovi bolniški postelji klečala tudi nadvojvodinja Zofija in prejela sveto obhajilo s tako pobožnostjo, da so vsi navzoči čutili, kako moli za otroka, ki ga nosi pod prsmi. Ta otrok je pozneje poslal nadvojvoda Maksimilijan, bodoči mehiški cesar. Ali bi naj to skupno sveto obhajilo bila nekakšna duhovna poroka in ali bi naj bilo treba iz tega sklepati, da je bil rimski kralj očo Maksimilijana? Ne, to ni verjetno! Nadvojvodinja Zofija je rodila Maksimilijana dne 6. julija; sp>očctje spada tedaj v prve dni oklobra 1831.; ob tem času pa je bil vojvoda Reichstadtski že zelo bolan za jetiko, moril ga je kašelj in stalno se je potil v veliki vročici. Sicer pa imamo na razpolago pričevanje njegovega največjega zaupnika barona Prokescha-Ostena: »Vojvoda Reichstadtski je odšel v grob, ne da bi se dotaknil ženske.« - ★ - V novembru in dccembru 1848 so žalostni dogodki zajeli cesarski dvor, ki se je moral zateči v trdnjavo v Olomucu. Starodavna stavba Habsburžanov se je rušila na vseh straneh in vihar revolucije je grozil, da bo vso pomedel. Tedaj pa se je nadvojvo- dinja Zofija izkazala po svoji hladnokrvnosti, jasnovidnosti in junaštvu. Ona je vžigala jjogum v vseh srcih in vodila vse razprave. Knez Feliks Schvvarzenbcrg, ki je bil maršal, dvorni minister in predsednik vlade hkrati, knez Windischgraetz, maršal in genera-lisim avstrijsk e vojske, grof Stadion, notranji minister in general Jelačič, hrvatski ban, so se vedno obračali nanjo in pri njej našli rešitev za vse težave. Dne 2. decembra 18-18 so se ob devetih zjutraj v slavnostni dvorani nadškofije zbrali vsi nadvojvode in nadvojvodinje, kardinali, maršali, prelati, visoki dostojanstveniki, ministri, generali, guvernerji, zboru pa je predsedoval cesar Ferdinand. Jutro je bilo megleno in na vseh obličjih se je brala žalost in nemir. Med smrtno tišino navzočih- je knez Schvvarzenberg prebral naslednjo cesarjevo izjavo: »Tehtni razlogi nas silijo k temu, da odložimo cesarsko krono in jo izročimo našemu zelo ljubljenemu nečaku, Njegovi Cesarski in Kraljevski Visokosti nadvojvodi Francu Jožefu, ker je naš zelo ljubljeni brat, Njegova Cesarska in Kraljevska Visokost nadvojvoda Franc Karel, zase na korist svojo niti "sinu odklonil vse nasledovalno pravice, ki mu jih je prisojal pravilnik naše vzvišene vhadarske hiše.« Po dvojnem učinku te odpovedi in tega dogodka je bila vladarska družina Habsburžanov. rešena. Ko pa je svojega moža nadvojvodo Franca Karla prisilila k temu, da se je odrekel nasledstvenim pravicam, si jo nadvojvodinja Zofija sama odvzela slavni naziv cesarice. Odslej bo vsa njena skrb in vso njeno stremuštvo veljalo samo temu, da bo iz svojega sina napravila trmastega in zglednega .vladarja. Začetek in razkroj partizanstva v stopiški občini Tu so komunisti še posebej divjali nad Slovenci, ker se jim ti niso Hoteli kar tako podati ljudje z orožjem v roki planili nad komuniste Končno so Koliko razdejanja je med narodom povzročilo komunistično partizanstvo, morejo vedeti samo oni, ki eo utrpeli vso ogromno škodo ali ki so od blizu videli, kako jim zločinci more 6tarše, otroke, kako mučijo in more poštene fante in može, ki niso marali podleči komunističnim vabam in zapeljevanjem. Naravno je, da je bil komunistični teror večji tam, kjer je bil večji odpor proti komunizmu. Nočemo s tem reči, da 60 grozodejstva le posledica ljudskega odpora proti komunizmu. Res je, da je bil komunizem nekako primoran seči po 6ebi lastnih metodah bolj zgodaj, kakor pa je to nameraval, prav zaradi tega, ker 6e mu je ljudstvo uprlo. Res pa je tudi, da bi vsa ta grozodejstva bruhniila še z veliko večjo-silo na dan takrat, ko bi komunizem že za trdno ovil 6voje klešče okrog slovenskega ljudstva. Kajti komunizem je po svojem bistvu krvav, klanje ima zapisano kot prvo točko svojega programa, neizprosno iztrebljenje V6eh poštenih pa mu je podlaga, na kateri hove zgraditi 6voj način družabnega ustroja. Ta svoj program je začel neusmiljeno izvajati jx>vsod tam, kjer je mislil, da ima položaj v 6vojih rokah. Med drugim nam to dokazujejo razmere v stopiški občini v letošnjem poletju. Početki Partizanstvo se je pri na6 pričelo dokaj zgodaj, ko 6o drugod o njem morda šele kaj slišali. S komunistično agitacijo je namreč že takoj po pričetku vojske z Rusijo pričel Dušan Ravtar iz Hrušice. Kakor povsod drugod, je tudi pri nas moral začeti tujec, ki ga je v ta kraj najbrž delegirala komunistična centrala. Ravtar namreč ni domačin, v Hrušici je le slučajno bival. Ravtar je vneto zbiral okrog sebe fante iz Hrušice, Gaberja, Brusnic in še nekaterih okoliških vasi ter pletel med njimi komunistične mreže. Poba namreč ni bil zastonj v Španiji. Dasi komaj dvajsetleten, 6e je namreč že pred leti udeležil španske državljanske vojske kot prostovoljec na 6trani rdečih. Zato pa je že tudi v avgustu oziroma septembru lanskega leta izdelal točen načrt: Koncem vojske, ko se bo začela komunistična revolucija, bo šel s svojimi ljudmi od hiše do hiše. Povsod bodo vprašali, ali so moški pripravljeni iti z njimi ali proti njim. Tistega, ki ne bo maral potegniti z njimi, bodo kratko in malo ubili. Kjer bi se jim upirala cela družina, pa je stvar še bolj enostavna: 6amo bombo je treba vreči v hišo, pa bodo vsi »hin«. — Za lanta je seveda pravočasno izvedela oblast ter ga vtaknila v luknjo, kamor taki tiči spadajo. Prvi partizani Pokazalo se je pa, da je bil Ravtar slab prerok. Komunistična revolucija 6e je pričela pred koncem vojske — kvečjemu, če je Ravtar mislil, da bo vojske takrat konec, kadar bo on s svojimi 100 možmi — toliko tepcev 6e mu je namreč pridružilo — vojsko odločil in končal. Prve oborožene partizane smo v naši fari videli že v novembru lanskega leta, ko so prešli župnijo v smeri od Podgrada proti Ratežu. Tedaj so bili ti tiči še ponižni: lepo so prosili ljudi živeža. Hujših posledic ta pohod ni imel, le nekateri kmetje iz Hrušice in Orehka so imeli precej škode po zidanicah. Prvi ropi Po tem pohodu smo imeli pred partizani mir celo zimo, šele na spomlad 60 6e zopet pojavili. Veliki četrtek je namreč prišla večja skupina partizanov do žage na Gorjancih, ki je last vrhniškega župana g. Hrena. Ondotni prebivalci in V6i delavci so zbežali domov ali v Stopiče. Kaže pa, da je bil ta beg bolj pesek v oči, ker se je jiozneje pokazalo, da so nekateri izmed njih kar dobro znali voziti s partizani. Naselje pri žagi je tedaj ostalo prazno — pri žagi so namreč tri hiše za uslužbenstvo — zato 60 ga partizani lahko v božjem miru izropali. Pri ropanju 60 se odlikovali tudi nekateri prebivalci okoliških vasi — tudi dokaz, da bodo 6 partizani in partizan6tvom šli. Vendar pa so se tedaj partizani še umaknili in 60 6e delavci že čez nekaj dni lahko vrnili na delo. Nova propaganda V maju 6e je začela obširna komunistična propaganda. Partizani so razlagali ljudem, da bodo, ce že ne za prvi maj, pa kmalu potem, zasedli vso pokrajino, sklenili mir in pričel 6e bo komunistični raj. Začela 6e bo zlata doba miru in 6vobode za slovenski narod. Čeprav 60 obljube dokaj zapeljive, jim ljudje še niso preveč nasedali. Ropanje Morda jih je od tega odvračalo partizansko postopanje. Ze 17. maja so namreč partizani delo pri žagi na Gorjancih sploh prepovedali ter tako ljudem ukradli še tisto malo zasližka, kar so ga imeli Ponovno so izroptli lastnika žage. Odpeljali so mu 7 konj — en par so jih pustili ondotnemu gozdnemu čuvaju — ves živež in pijačo, dva tovorna avtomobila ter druge priprave v tovarni. Pijačo 60 kar na mestu spili. Ker je bilo zanje preveč, so z njo postregli tudi delavcem, ter tako dokazali svoje »tovarištvo«. Naslednji dan so 6e partizani oglasili tudi že pa vaseh v dolini. Vodil jih je Zelingar Anton, ki je bil iz fare odsoten že več kot 10 let. Zadnje čase se je klatil nekje po kočevskih gozdovih. Pripeljal je s 6eboj kakih 30 partizanov. Govoril pa ie, da jih pride še 300 iz Gorjancev. Svoje žalostno življenje je ta Človek končal tako kakor vsak, ki je partizanom kaj zaupal, pa jim je potem postal nepotreben; bil je od partizanov ustreljen že v juliju, češ da je zlorabil njihovo »zaupanje«. Od tega dne dalje so se partizani v fari vedno pogosteje oglašali. Centrala je bila v Oaberju, v občini Brusnice. Iz Gaberja so organizirali tudi vaško zaščito v Dolžu. Vejike zasluge pri tem delu je imelo ondotno učiteljstvo z go. Kroneg-ger Zinko na Čelu, ki je v Dolžu šolska upravi-teljica. Ker jo v šoli imela glavno besedo, jo je hotela imeti pa še pri partizanih. Že o božiču lanskega leta je razlagala, kako bo na spomlad, ko dobi poziv, tudi sama šla v hoslo. Pozimi pa je pridno pletla za partizane toplo obleko, prinašala v Dolž partizanski propagandni material ter agitirala. Vnet pomočnik pri tem delu ji je hil učitelj Edl Srpan. Dosti sreče pa nista imela: v svoje rdeče mreže sta namreč ujela samo Janeza Juršiča iz Dolža. Prvi odpor Pravo divjanje pa je po župniji začelo, ko je bil pri Dolžu prvi spopad med bataljonom »Legijo smrti«, ki je imel svojo taborišče v stopiški fari, ter med partizanskim belokranjskim bataljonom, ki so se mu pridružili še Gaberčani z namenom, da bi naše napadli. Pa so jo pošteno skupili: imeli so kakih 25 mrtvih in veliko ranjenih. Spopad se je vršil 11. julija popoldne. Ukaz za napad je prinesla partizanska vlada sama, ki se je tiste dni oglasila pri komandi v Gaberju. Tudi pri pokoljih, ki so temu napadu sledili, najbrž ni nedolžna. Zaščitniki in njih vlada Med tem so partizani po vseh podgorskih vaseh postavili svoje vaške zaščite. Zaščitniki so bili večinoma prisiljeni, le nekaj jih je verovalo lažnjivim obljubam. Vnet zaščitnik je bil že omenjeni Janez Juršič. Bil jo absolutni gospodar soseske. Vodil je vohunsko 6lužbo, teroriziral ljudi in sumljivo ovajal glavni komandi v Gaberju. Dajal je tudi dovolilnice za pot v Novo mesto ali v Stopiče. Kdor je hotel iti v Stopiče k maši, je moral za to dohiti propustnico od Juršiča. Redno pa se je zgodilo, da je za taka dovoljenja »zmanjkalo papirja«. Kdor se teh predpisov ni držal, ga je čakala ostra kazen. Tako je n. pr. šolar, ki je šel k sv. maši in spovedi brez njegovega dovoljenja, bil kaznovan tako, da mu je dal prste pripreti med vrata. Njegova mati, ki je tudi šla k maši, je morala zaradi toga »zločina« ribati šolske prostore, ki so jih rabili partizani, ali pa biti tri dni zaprta. Obljubil je tudi nagrado 500 lir tistemu, ki bi ujel domačega g. kaplana in ga prignal v Dolž. Da bi ujeli katerega od domačih duhovnikov, so se partizani poslužili zvijače; namišljenega bolnika, ki naj bi ga šel gospod previcieti. V Stopiče ali Novo mesto izlepa niso koga pustili. Pa tudi dohodi so bili popolnoma onemogočeni: ceste prekopane in s posekanim drevjem zamela-ne. Zato so bili prebivalci tudi gospodarsko precej prizadeti, zlasti še, ker niso mogli in smeli ničesar prodati. Za črešnje so n. pr. druga leta dobili lepe tisočake, letos pa nič. Duhovitega zaščitnika je imela tudi vas Hru-šica. Bil je to Jože Rukše iz Hrušice št. 6, ki je vaščanom in drugim, ki so ga hoteli poslušati, oznanjeval, da je sedaj prišla tista doba, ki jo je on žo 20 let pričakoval. Ljudje da liodo delali sedaj le 6 ur na dan, delavni obvezniki bodo le do 40. leta, vsi drugi pa bodo dobivali pokojnino. Vsi bomo enaki, gospode ne bo več, gospodoval bo le kmet. On da je vse to že v Rusiji, kjer je bil ujet, videl in doživel. Bil je učenec Rav- tarja Dušana. Sodeloval je tudi pri umoru svojega soseda župana Brulca. V roke pravice še ni prišel, ker se še klati po Gorjancih, a ušel tudi on ne bo. Za njim sta |>o prihodu »Legije smrti« ušla v hoslo še njegov sin iu žena. Poboji in grobovi Dne 15. julija je pridrvelo v naše vasi okrog ■100 partizanov, ki so takoj začeli s svojimi zlo-činstvi. Iz Gaberja, kjer je bila komunistična komanda, je neprestano prihajala pošta, da je treba pobili vsaj 50% stopiških faranov. Potem bo fara očiščena in partizanske pridige bodo imele zaželjeni uspeh Pa tudi grožnje niso nič pomagale, saj so le trije moški, ki so sicer v fari rojeni, pa niso že jeta in leta živeli doma, odšli v hosto. Rila sta to dva čevljarska jiomoč-nika — Dragan Alojzij in Šarlohar Leojiold ler delomrznež in klatež Bartol Franc. Prva dva sta šla v hosto obenem s svojima mojstroma, prvi v Metliki, drugi v Toplirah. Bartol pa se je partizanom pridružil nekje v Beli Krajini. Čiščenje je hilo zelo krvavo, saj so v nekaj tednih partizani pobili 20 ljudi, ki so jim bili na poti. Ubiti so bili: štular Jože, delavec, Dolž, ubit v začetku julija nekje pri Gaberju. Hrulc Franc, posestnik in župan občine Smi-hel-Stopiče, iz Hrušice št. 11, je bil odpeljan 12. julija in do smrti mučen 15. julija. Brulc Jože, županov sin, HruŠica 11, star 16 let, vzoren fant, umorjen in odpeljan isti dan kot oie. Turk Franc, poljski delavec. Zajčji vrh 6, oče šeslih otrok, umorjen 15. julija, češ da jo simpatiziral z belimi. Ovniček Franc, posest., Zajčji vrh 4. umorjen 15. julija nekje pri Malem Orehku, češ da so je v njegovi hiši preoblekel neki kaplan, ki jo Sel k heiim. Kastrevc Alojzij, posestnik, Hrušica 4, zaveden Slovenec in (»oštenjak, oče 6 otrok. Odpeljan 12. julija, umorjen 18. julija pri gaberskem vodovodu v Gaberju. Turk Matija, posestnik, oče dveh otrok, dober Slovenec in dober katoličan, odpeljan 17. julija v Gaber je, ubit 18, julija. Vidmar Anion, pos. sin. Št. Jošt 15 ter njegov brat Alojzij, oba iz ugledne krščanske družine. Umorjena sta bila nekje v Podljubnu, za dan se nn ve. Ravnih Jože iz Malega Orehka 2. odpeljan 20. julija in nato umorjen, zelo dober fant. Bele Anton, Vrhi 7, zelo dober fani, odpeljan in umorjen v juliju, češ da je hil pri belih. Šalohar Jože, Vrhe 7, zgleden in požrtvovalen fant in poštenjak. Ravnih Anton, šofer, Vel. Orehek 22. Ravnih Anton, Vel. Orehek 10, umorjen, ker je bil partizanom naznanjen, češ da ima puško in je ni «hotel izročiti. Zevnik Janez, Dolž 66, umorjen, ker je hotel pobegniti od partizanov, ki so ga odpeljalL Kastrevc Marija, Hrušica 16, 20 let. Ovniček Frančiška, Pangrčgrm 7, 27 let. Obe dekleti sta bili pošteni in neustrašeni ter zavedni Slovenki. Odpeljani 29. avgusta ter |>o enem tednu mučenja umorjeni. Goloba Janeza, Hrušica 29, ki je oblastem naznanil Ravtarja, so zaradi tega prijeli partizani in pa obsodili na smrt. Zelingar Janez, Dolž 17, je bil obsojen na smrt, pa je izpred lastnega groba ušel partizanom in smrti. Vse te žrtve so bile sojene v gaberski šoli. Tam nekje počivajo v grobovih, ki se pa za vse točno ne ve. Ljudje pa pripovedujejo, da se nahaja v okolici Gaberja vse polno grobov. Vseh, pravijo, da bo do 200. Saj so tja vlačili nedolžno žrtve iz cele okolice. Precej grobov je tudi v okolici žage na Gorjancih. Na samo zaslišanje so jih v Gaberje vlekli zelo veliko: predvsem vso može in fante, ki so bili pri Katoliški akciji. Tako so n. pr. k zaslišanju vlekli Kovačiča Antona s Hriba št. 5. Odpeljali so ga takrat kot župana in so ga tudi skupaj z njim vlačili okrog. Imeli so ga dalje časa privezanega na drevesu. Končno so ga spustili na pritisk ljudstva in pa ker ga je neki partizan, ki ga je stražil, naučil, kako naj se zagovarja. Tudi Kovačičeva hiša je pred njimi veliko trpela. Gospodarja so večkrat iskali. Pokradli I so mu veliko moke iz mlina. Ko je bil gospodar, od zgoraj omenjenega fanta v bolnišnici, so ga par-I tizani celo tam hoteli zastrupili. Ponovno ropanje Najhuje je pred partizani trpela vas Hrušica. Konec avgusta so partizani vso vas popolnoma izropali. Le nekaj škode naj naštejemo: Kovačiču Marku, št. 1, so odpeljali 70 kg težko svinjo; Francu Kastrevcu, it. 2, dva vola. 300 lir, 100 kg pšenice, tri obleke, suknjo in površnik, srebrno uro; Jeraliču Francu, št. 3: 8 glav živine, 5 srebrnih žepnih ur, 2 voza, vso obleko, vse perilo, 300 kg pšenice, vso mast, boljšo kuhinjsko posodo — ostalo jim je le to, kar so imeli na sebi; Kaslrevcu Alojziju, ki so ga umorili, so izropali vse: 1 vola, telico, 2 svinji, voz z vso opremo in vse gospodarsko orodje; Brulcu Francu, št. 7: volo z'vozom, kravo in enega prešiča; Kastrevcu Francu, št. 8: 2 kravi, 1 telico, svinje, 2 kozlička, 100 kg pšenice, moko, kuhinjsko posodo in rjuhe s postelj; Brulc Neži, št. 10: voli, telico, 3 prešiče, 30 kokoši, 500 kg pšenice, posteljno opravo, vse moške obleke, rjuhe, žensko perilo, kuhinjsko poso-lo, voz, gospodarsko orodje, 3 žepne ure, prstano, knjige; Hrulru Francu, umorjenemu županu, št. 11: par konj, 4 glave živine, 4 svinje, 2 voza, vse žilo, vso kuhinjsko posodo, vso obleko, vse gospodarsko orodje. Razrušili so tudi zidanico So prej, preden so umorili očeta in sina. Oslali so le zidovi Klemenčiču Alojziju, št. 13: par volov, par juncev, kravo, telico, 2 svinji, vse gospodarsko in gospodinjsko orodje, vso moško in žensko obleko, moko, mast ter 4500 lir denarja. Pretepali in davili so tudi gospodarjevo sestro, pa so jo končuo le spustili. Kastrevcu Jožetu, št. 16: par volov, telico, ovce, šivalni stroj, 50 kg moke, nekaj ženske obleke; Klemenčiču Francu, št. 18: 2 vola, voz z vprego, 75 kg pšenice, 100 kg težkega prešiča; Jožetu Srebrnjaku, št. 23: 1 prešiča in rjuhe; Golobiču Anionu, št. 29: kravo in sode; Bolite Alojziju, št. 37: kravo, 2 telici, 75 kg pšenice, 25 kg ječmena,"Vokoši, zajce, obleko, rjuhe, odeje, čevlje, moko, masi, posodo. Pri županu Brulcu so izropali vse takoj po njegovem umoru. Ostali so le zidovi. Pri vseh drugih pa so izropali 20. avgusta v noči od sobolo na nedeljo. Vso ljudi iz vasi, razen nekaterih, ki so ušli, so zaprli v cerkvico, jo zastražili in nato nemoteno vršili svoj posel. V cerkvi so bili do zgodnjega jutra. Pozneje se je ugotovilo, da so vso to živino in precej objeke razdelili v Oaberju in v Suhodolu. Iz lega dejstva bi se dalo sklepati, odkod so bili ti partizani doma. Vse pa se je izvršilo po navdihu zaščitnika iz Hrušice, Jožeta Rukšeta. Škoda po drugih vaseh: po krivdi partizanov "e bil požgan koz.olec in skedenj Janezu Bučarju z Vrhov šl. 4 ter kozolec Jožeta Baniča z Vrhov št. 21. V Dolžu so do golega izropali hišo Janeza Zelingarja. Na Zajčjem vrhu so pos. Ovničku, št. 4, pobrali vso obleko, 1 vola in vsa živila, škodo ima nad 30.000 lir. Na Vrheh so pri Reletu uropali 140 kg težko svinjo. — Pa tudi po drugih vaseh so ropali: pobirali obleko, živež in denar. Odpor ljudstva Ni tedaj čudno, če so naši ljudje kmalu — takoj po prvih umorih in ropih — spoznali, kakšna je osvoboditev, ki jim jo komunizem prinaša. Zato so se komunistom odločno uprli. Iz vasi: Veliki Cerovec, Vrhe, Dolž, Pangerčgrm, Sela, Zajčji vrh, Mali Orehek, Vel. Orehek, Hrušica, Hrib so sploh vsi prebivalci zbežali v Stopičo in okoliške vasi. Najmanj 14 dni so bile vse te vasi popolnoma prazne. Skoraj vsi moški pa so se prijavili v legijo smrti. In res: ko jo legija smrti pričela nastopati, je partizanstvo kaj kmalu razpadlo. Pravijo, da je partizane pokopala najbolj njihova lastna slrast, ko so prezgodaj prišli na dan s svojo akcijo, zlasti pa. ker so prezgodaj začeli izvajati svoj krvavi program, preganjati pošteno ljudstvo, zatirati vero in klati duhovnike. Preveč je bilo nagrmadene v njih strasti, da bi se mogli zakrivati. Lastna strast jim je odžagala vejo, na katero so se vsedli. Narod je spoznal njihove podle namene, kmet je uvidel, da je v nevarnosti njegov dom, njegova zemlja, da je to tisti komunizem, o katerem je vedel, da je sovražnik poštenosti in krščanske kulture. Začela se je proti njemu borba, neizprosno zasledovanje, ki se ne sme prej končati, dokler ne bo izločen iz gozdov in hribov zadnji zločinec. »Osvobodilna fronta« se je nekdaj pri vseh svojih akcijah opravičevala, češ da je to volja naroda. Zdaj jo je zadelo isto orožje, s katerim je sama mislila ugonabljati poštenost in krščansko pravičnost. Sama je padla v jamo, v kateri je mislila pokopati Slovence. KULTURNI OBZORNIK Mira Pucova: Tiha voda Kot prva knjiga založbe »Dobra knjiga« v Ljubljani je izšel izvirni slovenski roman Miro Pucove: Tiha voda (str. 278). V stilizirani opremi Jele Vilfanove jo izšel tako drugi roman mlade slovenske pripovednice, ki je svoje prvo delo izdala pred dobrim letom pod naslovom »Obraz v zrcalu«. S tem prvim romanom je stopila na knjižni trg, ne da bi prej — vsaj pod svojim imenom — vidnejše nastopala v javnosti. V nekem pogledu je bil ta velik roman — prvenec — odkritje v tem smislu, da smo postali pozorni na nov ženski talent; v marsičem pa nam je bila snov sama manj prikupna ter površno obdelana. Pokazal se nam je ta prvenec kot precej bled posnetek meščanske literature, vplivane po francoskem in češkem naturalističnem družabnem romanu. Marsikomu se zdi bolj zbirka podob zakonskih škandalov ter razkrivanje intimnosti v taki obliki, da so bile bolj pikantne kakor pa umetniško nujne. Vendar pa je imponirala že široka zasnova in živahno pripovedovanje, ki pa jo imelo bolj značaj reportaže kakor pa umetniškega oblikovanja. Tudi druga povest »Tiha voda« ima tak značaj naturalistične povesti iz meščanskega življenja, dasi se godi v rudniškem kraju, jx> vseh znakih sodeč, v Zagorju ob pričetkih rudniškega razvoja. Tako je čas pomaknjen kakih sedemdeset let nazaj ter bi nudil lepo snov za veliko eocinlno podobo našega rudniškega sveta, ki je »pri nas še tako malo obdelan, še najboljše pri Ja-vorniku (Črni breg), bolj kot v Mrzelovih liričnih in pravljično kariranih črticah. Toda tudi v tem okolju je Pucova ostala v meščanskem svetu ter tako nadaljuje pri nas meščansko povesi, ki je zadnje čase stopila povsem v ozadje, kakor da smo Slovenci samo narod kmetov. Novejša književnost stoji vsa y znamenju .vrnitve h kmetu, ne samo k njegovemu etosu, temveč tudi njegovi surovosti, ki se večkrat napačno tolmači kot pri-rodnost. Je pa to posledica odklona od lahkih, sebe zadovoljivih in zgolj sebe iščočih meščanskih slorijc, ki niso posegale v globine, temveč iskale večinoma le v spolzko zakonsko zgradbo nezvestobe in varanja: vse samo na površju, ne da bi se premaknila oseba v svojem bistvu. Tako meščansko plehek je bil prvi slovenski naturalizem z Govekarjem in drugimi, globlje ga je pojmoval in etično zelo zaostril Bevk, dočim je novi kmet-ski naturalizem šel v grobost in potenciran ma-terializem, v prvotnost gona, za kar je dobil hvaležno gradivo v kmetskih snoveh. Tako je bilo stanje našega pripovedništva do pred kratkim (Prežihov Voranc, Miško Kranjec), ko mlajši pisatelji že zajemajo tudi iz kmetskega idealizma in poezije, predvsem Jalen in Kociper. Meščanskih snovi pa se naši pisatelji izogibajo, ali pa se ne najdejo v njih: dobrega meščanskega romana iz zadnjih let nimamo. Zanimivo je, da sta se v njem poskusili ravno dfe ženski: Strojni-kova in Pucova, različni po sodbah o takem življenju, v bistvu pa zelo podobni, ter obe gotovo talentirani. Prvo in drugo zanima le odnos žene do moža, trpeče, v zakonu nezadovoljne žene, ki jo moževa nasilnost in neobzirnost samo seksualno izrablja, ne nudi ji pa ljubezni, kakor si jo želi in se ji nudi v željah po drugem. Toda. če ima Strojnikova močno poudarjeno zavest družine in dolžnosti do zakona, ki ga žena kljub raz-glasju hoče braniti tudi za ceno odpovedi ljubezni; da torej kljub naturalističnemu vzniku in postajanju zgodbo duhovno-moralno razpleta, dasi včasih precej nasilno, gradi Pucova dosledno v naturalističnem smislu ter tudi rešuje problem — na površju. Ne zaradi elične višje vredne dolžnosti, temveč zaradi čisto zuiunjih zadev se odpove osebni sreči, ki poslane iluzorna spričo — kot v tej povesti — spremenjene zunanjosti: bolezen črnih koz je vzrok »etičnega« dviga, odpovedi Zgodba povesti »Tiha voda« je ljubavni tri-kolnik: inž. Novotny — žena Agata in mladi Julijus, zaročenec kmetskega dekleta Francke ter bodoči trgovec v trgu. Tiha voda je gospa Agata, ki se čuti predana rudniškemu inženirju Cehu Novotnemu, nasilnemu in energičnemu človeku, ki se je sicer strastno izživljal že drugod, tudi kozavo služkinjo je napadel, a brani z živalsko 6trastjo ženo. Je lo seksus, ki vara, a noče biti varan. Žena pa bi se rada osvobodila tega nasilja, ki se ji že gnusi, ter da povod Julijusu, da zaiirepeni po njej z vso mlado strastjo. V vsej povesti se iščeta ter trpita, ko no pridela skupaj. Agala v tej novi želji po sreči želi možu smrt ob priliki rudniške nesreče, pa ni uslišana, čeprav se sama zgrozi le svoje tihe želje; ko jo mož pozneje nasilno zaklepa doma, zasnuje umor s strihninom, potem ko dobi nepremišljeno izjavo Julijusovo, da se poroči z njo, če bo svobodna. Toda Julijus sam ne misli z Agato resno, smatra jo le za predmet nedovoljenega flirta, dasi la strast sega tudi globlje. Toda Agala nima moči, da zastrupi moža, ki ima v sebi že klice črnih koz, za katerimi umre kmalu nato. Od njega naleze bolezen tudi Agata; ko .io pa preboli, je sicer prosta moža. toda — z nakaženim obrazom. S taka zunanjostjo ne more misliti na trajno ljubezen z Julijusom ter se mu — umakne: proda vilo in izgiiie iz kraja. Tako se ona odloči za odpoved osebni sreči, za kar jo Julijus celo obsodi igračkanja z njim ter se poroči z Francko, ki že od prvega početka trdno veruje v Julijusa. Tako se je »tiha votla« zopet pomirila in zgodba krvi in ljubezni zaključila z banalnim zakonom brez ljubezni... To je zgodba Tihe vodo, ki je pisana živahno ter s talentom, v katerega verujemo, da bo še mnogo napisal. Vidi se namreč, da piše Pucova z, lahkoto in z notranjim pisateljskim živcem naturalističnega pripovednika. S to povestjo je dala psihološke portrete treh oseb -- vse druge stranske osebe stopajo zelo v ozadje, kakor tudi zanimivo okolje, ki ni moglo priti do prave veljave. To je že ena glavnih napak povesti, da te osebe preveč izstopajo s podlage ler zato vsa podoba zanimivega rudniškega trga ostane medleiša. kakor bi bila lahko, če bi Pucova pogledala liolj okrog, kakor pa samo zasledovala nit seksualnih iazpoloženj svojih treh glavnih oseb. Vse drugo je ostalo le bolj skicirano, tako tudi Francka, Pa-rašutovka in nepričakovan razplet ljubezni direktorja Fernhahna in Filomene. Tako pa gradi vso povest samo na kontrastnih čustvovanjih svoiih junakov: tako so podvrženi čustvenim subjektivnim spremembam, da se ves čas gibljemo v območju pritegovanja in odbijanja, hotenja in odpovedi, ljubezni in gnusa, nasilja in ljubkovanja, ubijanja in zadrževanja (višek 6cena 6 strihninom v čašil), smrti in življenja — skratka: smo v pravem območju strasti, ki buta kot razburjeno vaiovje ob stene srca, pa ni nikjer nobenih močnih odločitev: smo na gladini tipično meščanskega ljubezenskega valovanja na površju — zdaj svetlo zdaj temno — in je tudi etična odločitev zadnje odpovedi bolj zunanjega značaja — naka-žen obraz, čeprav je ta sij maskiran z globljo pravo etično mislijo: to nakaženo lice naj je kazen za misel na zločin, ki ga Agata ni izvršila.. 4 Tako se označuje ta povest zopet kot reportažni roman (predvsem slog in jezik izkazujeta premalo oblikovne sile!) o ljubezenskem trikotniku v meščanskih krogih v rudniškem trgu. Mestoma ima močne prizore z globoko psihologijo, je pa ves čas na gladini govekarskega naturalizma. Gotovo pa zopet izpričuje nenavaden ženski pisateljski talent — podoben Zofki Kvedrovi —, o katerem bi želeli, da bi se poglobil, duhovno okrepil in razširil v sociološkem smislu opisovanja družbe, ne samo izoliranih oseb. Tako nam bo Pucova lako dala še močne podobe našega meščanstva, ne samo dekadentnega, temveč tudi gra-dečega in tvornega, ki vidi tudi kaj izven svojih osebnih čustvenih zahtev.' »Tihe vode« pa smo veseli kot nove slovenske knjige v tem času in kot dokazila novega ženskega talenta, o katerem bi želeli, da bi se Izvil iz duha starega preživelega naturalizma. td. Najlepša knjiga letošnjega leta bo »Slovencev koledar«r S^ofiae tu>iace Koledar Četrtek, 19. novembra: Elizabeta Tirinška, kraljic« in vtlova; Poncijnn, papež in mučenec; Abdija, prerok: Mchtilda, devica. Petek, 20. novembra: Feliks Valoa, spozna-valec in ustanovitelj reda; Edmund, kralj in mučenec; Simplicij, škof; Agapij, mučenec. Novi grobovi -f- Gospod inž. Milo Jelačin, industrijalec in častni konzu! Romunije v Ljubljani, je izdihnil svojo dušo. Pogreb bo v četrtek, 19. novembra ob 4 popoldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. -f- Gospa Frančiška Konjar roj. Rekar je v Ljubljani mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v četrtek, 10. novembra ob pol 4 popoldne iz kapelice sv. Frančiška na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj jima sveti večna luč! Žalujočim naše jskrcno sožaljel —\0V0ST!- DVE MLADINSKI KNJIGI Kutičič: NebeJka lestv ca. povesti, 77stiani, S slikami opremil Fr. Podrekar. Karton,L2I-Swilt-Glnvan: Med pritlikavci In velikani, (Gulli-ver), 106 strani. Siilsai Romih. Karton, 1,30- Na|!ep$e darilo za štetega Nlhlavla Založba Ljudske knjigarne v Ljubljani Pred škoft|o št 5 — Miklošičeva ce-ta št. 5 Ravnatelj Frane Pretnar — 75 letnik Komaj bi verjeli, da praznuje danes pet- insedcinclesetletnico svojega življenja ob-čeznani odlični gosjio-darski strokovnjak g. Franc Pretnar, ravnatelj ljubljanske Mestne hranilnice v pokoju. Saj, kadar srečamo vedno prijaznega go-sf>oda, mu moramo čestitati, da 6e mu starost kar nič ne pozna. In naravnost občudujemo njegovo mla-deniško živahno udej-stvovanje v naših kulturnih, gospodarskih in karitativnih organizacijah. Ravnatelj Franc Pretnar je bil rojen 10. novembra 1867 na Dobravi pri Kropi. Njegov oče, trden kmet. je sam naučil sina brati in računati. Ljudsko šolo in nižjo gimnazijo je potem obiskoval v Kranju; v pet i gimnazijski razred ie bil sprejet v Alojzijevišče in je dokončal z odličnim uspehom gimnazijske študije v Ljubljani. Bil je potem enoletni prostovoljec pri vojakih. Prvo službo je nastopil pri računskem oddelku finančnega ravnateljstva v Celovcu. Meseca marca 1894 pa je bil imenovan za praktikanta v Mestno hranilnico, ki je bila takrat šele v pričetku razvoja. Temu zavodu je posvetil potem vse svoje moči. Leta 1S93. je bil imenovan za hranilničnega blagajnika. Poleg blagajniških poslov je vodil tudi menični relerat in posle glavnega knjigovodstva. Najtežja in odgovornosti fiolna opravila pri Mestni hranilnici so bila v njegovih rokah. Dne 5. julija 1013 je bil imenovan za hranilničnega knjigovodjo, dtte 15. aprila 1022 pa za višjega knjigovodjo velikega zavoda. Ravnateljstvo mu je bilo izročeno 1. 1933. Službovanje ravnatelja brauca Pretnarja je tesno spojeno z vsestranskim mogočnim razvojem Mestne hranilnice. Tisoče in tisoče 6lrank je on odpravil kot blagajnik, milijoni denarja so sli skozi njegove roke, računske vsote, s katerimi je imel opravili kot knjigovodja, pa gredo na milijarde. Vsa dela je izvršil do pičice natančno in bil pri tem vedno po6trežljiv, da, naravnost ljubezniv do vseh strank in do stanovskih tovarišev. L. 1908. je Mestna hranilnica ustanovila Kreditno društvo, ki naj podpira osebe, ki se bavijo z obrtjo in trgovino. Gospod Franc Pretnar je prevzel organizacijo in vodstvo prepotrebne ustanove. Sam je opravljal tajniške in knjigovodske posle. On ima največ zaslug, da so obrtniki in trgovci dobili zaupanje do Kreditnega društva, ki je v resnici izredno veliko storilo za napredek domače obrti in je bilo vedno močna ojjora našemu gospodarstvu. Četudi 60 stanovska opravila zapo-sljevala našega jubilanta vse dni in večkrat tudi pozno v noč, je velikodušno pomagal pri raznih važnih in jx>trebnih organizacijah. Zvezo hranilnic je kot prdsednik vzorno vodil in dosegel za vse včlanjene hranilnice veliko koristi. Za Narodno galerijo, Umelnostno-zgodovinsko društvo, za Ljudsko kuhinjo in še za druga društva si je v teku let pridobil veliko zaslug. Za življenjski jubilej gospoda ravnatelja mu želimo, da ga Bog ohrani v zdravju in moči še dolgo vrsto let. Naj bo njegovo delovanje v pomoč in 6rečo posameznikom in javnosti! i- * 1-1 ■— Povračilo dopolnilne prenosne takse. Župnijski nadarbinarji, ki so za leto 1942 plačati dojiolnilno prenosno takso, pn za povračilo še niso prosili, naj to takoj store. Prošnje z odrezki položnic se pošljejo škofijskemu or-dinriatu. Povračilo takse zapade z dnem 31. decembra 1942. Škofijski ordinariat v Ljubljani. — Po prvem snegu prvi led. Čudovito nagle Vremenske spremebe. Od ponedeljka na torek ponoči sneg. V torej zjutraj sta se nato s|xipri-jela sever in jug za oblast. Zmagal je sever. V torek se je zjasnilo in zasijalo je jesensko prijetno sonce. V naše kroje je čez Kamniške planine vdrl mrzli val tako, da jo biilo okoli polnoči prav mrzlo. Takrat je toplomer pokazal ze 1.2"C pod ničlo. Pozneje pa se je ozračje nekoliko ogrelo. Ponoči je tulila burja in posebno divjala čez barjansko ravan, kjer je dosegla do 60 km na uro. Ponoči so mirno stoječe vode, tako jarki na Barju, kakor tudi razne mlakuže zamrznile. Napravila se je do 2 cm debela ledena skorja. V sredo je bila zaznamovana ob 7. zjutraj najnižja temperatura +2". Led se je ohranil kljub temperaturi nad ničlo, ker je se dopoldne vel mrzli sever, ki je preprečil tajan je ledu. V torek popoldne, ko sc je zjasnilo in zasijalo sonce, se je dnevni temperaturni maksimum dvignil od prejšnjega +2.5° kar na +5 C. Bil je v torek res krasen jesenski dfin. Elizabeta nam obljublja še več takih (dni. Barometer je padel na 761.1 mm. Noč je bila jasna in zvezdnata. Jutro v sredo je bilo brez megle. — Ne.sreče. France Benčina, 64letni delavce, si je jiri delu poškodoval levo oko. Pripeljan je bi! iz Kočevja v ljubljansko bolnišnico. — Na Verdu prt Vrhniki je 7 letni posestnikov sin Janez Kenk padel in si zlomil levo nogo. Sedaj sc zdravi na kirurgičnem oddelku v Ljubljani. — Zaradi tatvine mesn in masti obsojen. Pekovski pomočnik, 22-letni Avgust Štrajner, rojen v št Vidu pri Stični na Dolenjskem, je bil član vlomilske družbe, ki je letos konce februarja in v marcu izvedla več drznih vlomov v razne kleti in živilske shrambe, od koder je odnašala svinjsko meso. mast, fižol in druge stvari Nakradia je teli dobrot za vrednost oko. 20.000 lir. Družba si je prilastila tudi velik bakren kotel in dve vozni plahti. Člani te družbe so bili že v začetku avgusta letos obsojeni nn primerne kazni od I do 18 mesecev strogega zapora. Pred malim kazenskim senatom v Ljubljani pa je v torek bil obsojen še zadnji član te vlomilske družbe, omenjeni Avgust Štrajner, ki mu jc obtožnica naprtila več tatvin, med drugimi tudi velik vlom pri mesarju Ludviku Mrklinu na Zaloški cesti, kateremu so odnesli za 40 kg razntega svinjskega suhega mesa v vrednosti 1200 lir. Obtoženec Štrajner, ki je bil že večkrat kaznovan, je bil obsojen na 1 leto in s mesecev strogega za-porn, dalje tudi na 200 lir denarne kazni ter v izgubo častnih državljanskih pravic zn 2 leti. V Pražakovi ulici je obtoženec sodelovali tudi pri vlomu, ko so iz shrambe odnesli 17 kg svinjske masti, drugje pa pobrali po več 100 jajc in ucko kmetico opeharili za velik lonec masti. ^uMjcata Razdeljevanje kuriva za kurjavo Pokrajinski sv-t in urad korporacij obveščala: V zadnjih dneh se je pričelo z razdeljevanjem nakaznic zu kurjavo na podlagi nakazil od strani Pokratjintskega korjioratcijskcga sveta. 'In na.kizila so bila izvršena glede na trenutno razpoložljive in na bodoče verjetne količine premoga in drv v pokrajini. Opozart.jajo se vsi konsumenti. da naj smotrno trosijo količine kuriva, ki so jim nakazane, tako d za razdeljevanje drv določil še tretji prostor ter o pravem času objavil naslov. Kdor pride po drva, naj prinese s seboj nakaznico za kurivo in denar, obenem pa seveda pripelje tudi voz, da bo drva laJiko tokoj naložil in odpeljal. Pooblaščeni trgovci s kurivom pn lastnikom javnih obratov, zavodov ali poslovnih prostorov ne bodo .prodajali drv, pač pa še nadalje premotr. Privatna gospodintjstva bodo pn dobivala drva še vedno pri onih trgovcih, kjer so prijavljena. Da IkkIo upravičenci čim prej in v suhem vremenu dobili kurivo, priporočamo, naj kupujejo kar ce'a polena ter sami poskrbe za žaganje. Posebej pa opozarjamo, naj se upravičenci pri prevzemu nakaznic prepričajo, če so na nakaznici vsj kuponi, kakor so zapisani na vročilni poli. Strankam, ki imajo zaloge, so bili pripadajoči kuponi uradno odstriženi. Do-stnvljalci so upravičenti za pobiranje odobrenih taks za stroške nakazil, ki so označene v seznamih. Na trgu ob mrzlem jesenskem dnevu Ljubljana, 18. novembra. Ob jesenskem zelo hladnem, čistem in lepem vremenu se je danes, v sredo, razvijal tržni dan, ki je običajen in tradicijonalen na živilskem trgu. Tam na gob,jem trgu pri semenišču so ženice, nekoliko zmrzujoč ponujale v torek popoldne jio raznih bližnjih gozdovih na Golovcu in Rožniku nabrane gobe. Na izbiro je bilo nekaj čebularjev, ježevk, štorovk in dobrih sivk, za katere je pri gospodinjah še največje zanimanje, kajti tem gobam zaujiajo ljubljanske gospodinje že od davna, ko so drugače zelo nczaujinc napram štorovkam, ježev-kam in čebularjem. ki je zadnja prav okusna goba, samo gospodinja mora vedeti za pravi recept pripravljanja. Na zeleiijatlnem trgu je bilo v obilici jesenske pozne špinače. Šla je dobro v prodaj. Napram prejšnjim tednom pred Martinom je bilo na trgu mnogo manj endivije. Še vedno lahko dobi ljubitelj rdeče redkvice kak' šopek za priboljšek. Jo jc še jirecej na trgu. Mnogo je bilo na izbiro lepega ohrovta, nekaj zelj-natih glav, dalje zelene kolerabe in druge vrtnine. Zelenjadni otok je bil srednje zaseden. Mnogo je na prodaj uvožene istrijanske cve-tače, dalje uvoženega korenja in limon. Tudi pomaranče se že dobe pri branjevcih. Gospodinje so danes hitele nakupovat razno zelenjavo, da so poprej prišle spet domov v toplo kuhinjo. Videti pn je splošno, da so se letos ljubljanske gospodinje dobro preskrbele z različnimi kuhinjskimi potrebščinami in da so konzervirale mnogo zelenjave in jo tudi precej vzimile. Pravijo, da imajo nekateri kar cele gredice po kleteh, kjer sta navadno samevala samo jiremog in bukovo poleno. V stari dobi je bilo ta teden sila živahno vrvenje na sedanjem Krekovem trgu, ki so ga takrat navadni meščani v svojem žargonu imenovali »jajmarski plač« (popačeuka iz nemšči- Italijansko lovsko letalo ki se je vrnilo z bojnega poleta, pregledujejo in pripravljajo za nove polete ne »Jahresmarkplatz«), Jutri v četrtek je namreč sv. Elizabeta. Teden, ko je bila Elizabeta, je bil takrat velik jesenski semenj, ko so kmetje na trg pripelji« 1 i najrazličnejše pridelke, sadje in razno domače blago. Kramarji pu so po štantih od Mahrove hiše tja do Ljudske knjigarne prodajali razno blago, čevlje in dru- Na trg so pripeljali Kropcnčani tudi svoje izdelke, tako razne ponvice, železne lonce in drugo kuhinjsko ropotijo. Kropenčani so še pred dobrimi 40 leti prodajali to rolio na trgu. Pa so se enkrat hudo pri tožil i pri županu nad tržnimi organi, ker so jim hoteli spremeniti prostor. * 1 Izšlo je eno najlepših del, ki ga je slovenski književni trg pogrešal že desetletja, to je zbirka iger, čarovnij, ugank, raznih računskih nalog, raznih sestavljenk, kako se delajo jadralna letala itd. pod naslovom »Veselja dom«. Delo je sestavil prof. Miklavž Kuret in po množini gradiva in po izvrstni urejenosti prekaša mnogo tovrstna tuja dela. Za naše družine je to neobhodno jwtrebna knjiga, saj tako lepe, koristne in duhovite zabave ni mogoče črpati nikjer drugje kakor le v tem delu. Delo je izšlo v treh knjigah, katere vsakdo lahko kupi po vseh trafikah in knjigarnah. Vsaka broširana knjiga stane le 9 lir, vse 3 skupaj v platno vezane knjige 40 lir. tiskane na boljšem papirju in vezane v celo platno pa 70 lir. Če pa (»ostanete naročnik »Slovenčeve knjižnice«, boste pa to imenitno delo poleg drugih lepih književniji tlel dobili za znatno ugodnejšo ceno. 1 Za god sv. Elizabete, velike tretjerednice in vzornice krščanske dobrodelnosti bo danes (19. nov.) v cerkvi Marijinega Oznanjenja zvečer ob 6 f>o molitvi sv. rožnega venca kratek govor in na to slovesne litanije. 1 Na drugem letošnjem simfoničnem koncertu je glavna točka koncertnega sporeda Beethovnov« tretja simfonija Oj>. 53 v Es-duru, ki je splošno znana j»od imenom Eroična simfonija. To delo je napisal nesmrtni mojster v proslavo sjvomina velikega moža. Misilil je tu na generala Naj»oleona. Napisal je prvotno na partituro tudi posvetilo, katero pa je pozneje, ko je jvvstal Napoleon imperator, prečrtal P. Tretja Beethovnova Simfonija ie posebno znana po svojem drugem stavku, po žalobni koračnici. Poleg 9. Beethovnove simfonije je tretia, njegovo največje in najpomembnejše delo. To delo se bo izvajalo poleg Cherubinijeve uverture Annkreon in Smetanove simfonične pesnitve Iz čeških ilouov in gajev, v poned., 23. t. m. rigenta 1). M. šijanea. Prcdprodaja vstopnic v rignta Drago Mario šijanea. Prcdprodaja v knjigarni Glafbenc Matice. 1 Čistilno kopališče v Zavodu za socialno za-varovanje na Miklošičevi cesti 20 bo z 20. nov. 1942 zopet odprto. Kopališče bo zaenkrat odprto le tri dni v tednu, to je ob petkih in sobotah ves dan od 8 do 18.30, oh nedeljah pa le dopoldne od 8 do 12. Parna kopel bo odprta samo za moške ob sobotah ves dan. 1 Težko živite brez znanja modernih jezikov, zlasti italijanščine, nemščine in francoščine. Zato se prijavite čimprej v Korepetitorij na Mestnem trgu 17-L, kjer po dobri metodi poučujemo vse moderne jezike. Vodimo začetne, nadaljevalne in konverzacijske tečaje. Honorar zmeren. — Vpisovanje dnevno od 8—12 in od 14—1(5. 1 Starši dijakov srednjih, trgovskih, strokovnih, ljudskih šol — pošljite svoje sinove in hčerke v Korepetitorij. Dnevno pripravljamo dijake (-in,je) iz vseh predmetov (razlaga, izpraševanje, naloge). Za vsakega vodimo kontrolo na šoli, katero obiskuje. Po učnem načrtu pripravljamo pri-vatiste in one, ki ne obiskujejo redno šole. Prijavljanje dnevno: Korepetitorij, Mestni trg 17-L, od 8—12 in od 14-10. 1 Razne nesreče. Anton Tlrovat, 32 letni delavec v Hrenovi ulici, je padel in si zlomili desnico. — Zasebnik Bogomil Samsa v Prisojni ulici si je spahnil desno koleno. — Stanko Češ-novar, 46 letni mizar, si je močno poškodoval prste leve roke. — Pavla Dernovškova, 40 letna kuharica si je pri padcu zlomila desnico. — Emil Zabttkovee, 8 letni sin perice je na poti v šolo spodrsnil in si pri padcu zlomil levo roko. — Josipa Gričarja. 38 letnega mestnega dclavca je na mestni pristavi pri Kodeljcvem ; ugriznil konj v levo roko. — Maša Paveičeva, ] 10 letna hčerka tesarskega mojstra v Mostah, se je močno urezala v levo roko. 1 Uprizoritev nove izvirne slovenske onrre-te. V soboto bo krstna predstava J. O. Dobej-čeve operete v treh dejanjih: »Slepa miš«. Dejanje se dogaja v naših krajih na deželi in v [»odeželskem mestecu. Zgodba se plete okoli testamenta slovenskega Amerikanca 111 njegove dedinje, ki se mora prisilno poročiti z določenim ženinom. Značilnost dela je preprosta prisrčnost. Glavni motivi so jiretež.no valčki. Delo je melodioz.no in prikupno. Dirigent in zborovodja je Siinoniti, režiser in koreograf inž, Golovin. Naznanila GLEDALIŠČE, tbrama: četrtek, 10. novembra ob 16.30: Gradbrnik Solnes Red čotrtek. — Petek. 20. novembra ob 15: Kralj na Botajnovi. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. — Sobota, 21. novembra ob 16: Oče nas. . . Izven. — Nedelja, 22. novembra ob 10.30: Sncgučica. Mladinska ifira. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Onertu! f'pfrteW, 10 nov. nh 16: Don Pnsonale. Bed A. — Petek, 20. novembra zaprlo. (Generalka.) — Robota, 21. novembra ob 16: Slepa miš. Opereta. Krstna predstava. Red premierski. — Nedelja, 22. nov. ob 15: Slepa miš. Opereta. Izven. Cene od 24 lir navzdol. ROkODLLSKI ODER. Profl od utruja jočega nemira modernega življenja nas vede »Itokstc v tiho zatišje t divjo vinsko trto ovite družinsko hišice, v kateri bosta žtveia dva, ki sta se zediuila v ljubezni, polni nepotvorjenega zdravja njunih priroduih značajev. Ta košček moderne idile burno uživali prihodnjo nedeljo v komediji »ltokslf, ki nam jo bodo uprizorili igralci Rokodelskega oclia oh pol 5. url popoldne. — Opozarjamo, da si preskrbite vstopnice v predprodaji na dan predstave od 10. do 12. ure in dve uri pred pričetkoin v društveni pisarni, Petrarkova 12. I. nadsl. RADIO, (etrtek, l>. novembra. 7.tO Lahka glasba — S Napoved časa — poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Koncert sopranitsko Pavle Lovšetove — 13 Napoved časa — poročila V Italijanščini — 13 15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Operetno glasbo izvaja orkester, vodi dirigent Pctralia — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. ftijnnee, sodelujeta sopranistka Draga Sok in tenorist Andrej Jare — Operetna glasba — 15 Poročila v slovenščini _ 17.10 Pet minut gospoda X — 17.15 Nove plošče Centra — 13.30 Poročila v slovenščini — 10.45 Pesmi in napevl — 2(1 Napoved časa — poročila v italijanščini — 20.45 Koncert ritnio-siinfoničnega orkestra Cora — 21.15 Godila Kr. Finančne straže, vodi dirigent D'Elija — 21.50 Predavanje v slovenščini — 22 Orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Ima.lo lekarne: dr. Kmet. Bleiweisova cesta 43; mr. Tmkoczy, ded.. Mestni trg 4 in mr. Ustar, Selenburgova ul. 7. Iz Brezovice pri Ljubljani Žalostna usoda je zadela družino Pezdir iz Brezovice 27. Preleklo soboto se je nevarno |>one-srečila pri sekanju dreves gospa Frančiška Pezdir, mati g. kaplana Franca Pezdirja. Po kratkem in mučnem trpljenju, ki ga je zelo jiotrpežljivo prenašala, tako da ji je de jat zdravnik, da je prava mučenica, se je preselila iz doline solz in gorja v večno in srečno domovino. Objokujejo jo skru-šeni mož in osem otrok, ker so z njo izgubili predobro mamo in skrbno gospodinjo. Vsem domačini izrekamo prisrčno sožalje. Zaupajte — mama vas ni zapustila — šla jc domov v nebesa in čaka na vas, da tudi vi srečni prispete v svoj večni dom, kjer boste ostali vedno združeni. Pogreb rajne bo v petek ob desetih dopoldne. S Spodnjega štajerskega Umrl je v visoki starosti 81 let rudarski upravnik v pokoju inž. Filip Krasnik v Trbovljah. — Na mariborskem kolodvoru je zadela kap 53 letnega krojaškega mojstra Konrada Stražo iz Braslovč. — Na Teznu pri Mariboru je umrl sinček kovača Valter Zemljak. Otroka svoje sestre rešil, pri tem sc je pa sam ponesrečil. Na posestvu svoje sestre v Le-skovcu, občina Črešnjevec. bivajoči Leopold Bezge zasluži vso pohvalo. Na dvorišču sta se podili dve telici, ko se je domača triletna hčerka neopaženo približala. Ena teliea je postala vsa divja in je hotela napasti otroka. Bezge. ki je to videl, je hitro skočil k otroku in ga rešil, pri tem pa je teliea njega udarila s tako silo, rla so ga morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. Iz Hrvaške Ustanovitev nove župnije v Zagrebu. Zagrebški nadškof dr. Stejiinac, ki se na vso moč trudi za dtiho»no obnovo vernikov svoje nad-škofije, predvsem pa vernikov Zagreba, je sklenil ustanoviti v Zagrebu novo župnijo. Nova župnija v Zagrebu se bo imenovala župnija Matere Božje Lurške in bo imela svoj sedež pri istoimenskem svetišču v Zvonimirovi ulici. Župnijo bodo slovesno ustanovili 6. decembra. Delavsko naselje v Capragu. Po vzoru ostalih mest so tudi v Capraju pričeli lani graditi delavsko naselje, ki bo dobilo ime po dr. Ev-genu Kvaterniku. Dosedaj so postavili že 54 niš, v katere so se delavske družine vselile 15. t. m. Uničena partizanska skupina v okolici Kal-nika. Hrvatsko časopisje |>oroča. tla je polkovnik Francetič s svojo skupino uničil večjo jiur-tizansko skupino v okolici Kalnika. Iz Srbije Nova srbska vlada na drln. Poročali smo že o zadnji preosnovi srbske vlade ter o govoru njenega ministrskega predsetlnika Nediea o smernicah preosnovanc vlade. Nedič je, kakor znano, tedaj poudarjal, tla je svojo novo vlarJo postavil na čisto izvenstrankarsko podlago. Napovedal je, da bo strankarsko opredeljevanje ljudstva vnaprej še odločnejše zatiral, kakor pa dosedaj. To svojo nalogo, poleg številnih drugih, namerava doseči z novimi sodelavci, ki dosedaj strankarsko niso bili opredeljeni, ali pa so prekinili vse zveze z bivšimi strankami. Tako sta n. pr. iz prejšn je Nedičeve vlade izpadla oba Ljotičevca kot predstavnika edinega poli.tič. gibanja v sedanji Srbiji, predvsem minister za narodno gospodarstvo 'Miha jio Ol.jčan. Na njegovo mesto je prišel državni tajnik v tem ministrstvu inž. Veselinovič, ki je tudi že prej vodil izvedbo načrtnega kmečkega gospodarstva v Srbiji. Novi notranji minister Tasa Dinič, višji gcnoralštabni oficir r p. in bivši poslanec ima nalogo predvsem organizirati notranjo fronto zaradi ohranitve pojvolncga miru in reda. V prejšnji vladi je Tasa Dinič zavzemali položaj izrednega komisarja za ureditev uradniškega vprašanja v Srbiji. V tem svojstvu jc očistil srbski uradniški kader vseli levičarsko usmerjenih uradnikov in nastavljencev. S to nalogo se bo bavil pa še naprej tudi kol notranji minister. Na glasu je kot odločen in borben mož, Neka« za mlada srca Rešil jih fe Ce bi bil Jonny Colt Čutil potrebo, da bi bil imel svoje vizitke, teda| bi bilo pod njegovim imenom napisano, da je pustolovec, iskalec zlata, vitez brez gradu in |xxiobno. Sam o sebi je najrajši dejal, da je raziskovalec in je bil res zmeraj spotoma v kako nepoznano pokrajino, ki je o njej menil, da je vredna njegovega obiska, ali da bo ondi našel kaj, kar mu bo omogočilo, da mu ne bo treba večno taboriti v kakem nepoznanem pragozdu. Ker pa še ni bil dospel do take najdbe, je Jonny dobre volje jezdari! dalje skozi svetovno zgodovino in je bil v svojem uboštvu kar zadovoljen. Po golem slučaju je bil prispel na cesto, ki ga je zanesla v južnoameriško republiko roparjev. Zaradi ojioldanske vročine se je moral malo ustaviti in k jx>čitku ga je vabil tudi studenec ob poti, ki je bil obdan s sočnato trato za njegovega konja. Privezal je konja in se je vrgel v senco nizkega drevesa z gostim listjem Ležal je kake četrt ure, ko je zaslišal peketanje konjsikh kopit in glasno govorjenje. Prestrašil se je in z enim samim skokom svojih dolgih nog je bil že v krošnji drevesa Pokrajina je bila hribovita in na klancu ceste se je med drevesi pojavila četa jazdecev, in Jonny je že od daleč spoznal vojake, in sicer pet suličar-jev tedanjega predsednika, čigar telesna straža je bila sestavljena iz najhujših barab v deželi. Ko so 6e približali, se je že uresničila bojazen skritega Jonnyja. Tudi vojake 6ta privabila senca in studenec kraj ceste. Razjahali so in 6e ulegli v 6enoo tik pod Jonnyjem. Iz njihovega živahnega razgovora je kmalu posnel, kaj da hočejo v tej samotni, od prestolnice tako oddaljeni pokrajini. Pripadniki nasprotne 6tranke 60 se bili s svojim delovanjem spet pojavili, in general Juan Pereia. notranji minister, je zasnoval načrt, da bi se jih enkrat za vselej iz-nebil. In tako je poslal malo četo in teh pet nepridipravov je imelo v žepu zajjorno jxive!je za najod-ličnejše voditelje nasprotne stranke, pri čemer je četovodja režaje se prijjovedoval, da je na papirju opazka »živega ali mrtvega« in da mu je 6enjor Juan med štirimi očmi še posebej pripomnil, da republika ne bi vedela kaj početi z živimi nasprotniki ... Ti nej>ridipravi torej niso bili mnogo boljši od zahrbtnih morilcev in po njih obrazih si spoznal, da so znali voditelji dobro izbirati med izvržki republike. Medtem pa je Jonny Colt nepremično ždel v krošnji. Za politiko se ni menil in zato ga ni zanimalo drugega ko usoda teh mož, ki je za njih skrivnost zdajle tako neprostovoljno zvedel. Brez dvoma ni lejx> takole končati, vc-ndar so že vedeli, kaj da počno, če 60 se v tej državi bavili s politiko. Naj pa zdaj pazijo, kako bodo glavo izvlekli iz zanke, ki jih ogražal Mnogo bolj neprijetna mu je bila misel, da bi opazili njegovo pričujočnost, saj je bilo kazno, da jim ne bo všeč. In medtem ko je Jonny še razmišljal o tcin, se je nesreča že zgodila. Niegov konj, ki mu je bilo že dolgčas med grniičjem, je začel na ves glas rezgetati. Vojaki so planili pokonci, in medlem ko sta dva treščila v grmovje, so drugi pripravili puške za strel. Koj nato sle vojaka prignala konja, hkrati pa 60 začeli preiskovali vso okolico in preiskava se je končala, kot se je Jonnv bal, z odkritjem njegove osebe. Na surovo povelje četovodje je Jonnv splezal z drevesa in je mirno zrl v oči svojih sovražnikov, ki so s pogledi kar treskali vanj. Ker tii mogel tajili, da bi ne bil slišal njih pogovora, so vojaki, navzlic njegovemu zatrdiiu. da se za te zadeve nič ne briga, kar na kraiko opravili z njim. Privezali so ga na njegovega lastnega konja, in potem je vsa konjiča, z ujetnikom vred, odjahala dalje. 1 Tako ravnanje je Colta ujezilo. Bil je kot svobodni človek v dno duše užaljen in je neprestano preudarjal, kako bi se izvil. Slednjič si je dejal, da so ga zoper njegovo voljo prisilili, da je jxxstal udeleženec tega spora, in da bo najbolje, če se bo tudi on vmešal v to zadevo. — Preden so suličarji vrgli v ječo svojega jetnika v prvem kraju, ki so prišli vanj, 60 mu preiskali vse žepe in so hudo rentačili, ko so našli le malo drobiža in drugega nič. Jonnv pa je bil vesel, da je imel bankovce skrite v podlogi obleke in v čevljih, in je mirno čakal, kaj še bo. Že prvi dan je spoznal, da j? bil njegov jet-ničar praznoveren in bebast Indio, drugi dan je izvabil iz njega, da je tudi on pripadal opoziciji in je le nerad opravljal to službo, tretji dan pa se je Jonny odločil za naskok. Ko je ponoči razparal podlogo telovnika, da je dobil dolarske bankovce, je zjutraj namignil čuvaju, ko mu je ta prinesel koruznega kruha in umazan vrč vode. Pod obljubo molčečnosti mu je zaupal, da je on. Jonny Colt, mnogo bolj mogočen mož, kot je videti. Da je prišel iz drugih držav le zato, da denarno [»odpre uf>or ojx>zicije. Indio ni nič kaj verjel tej pravljici, ker je bil zraven, ko so preiskovali Jonnyju žepe, pa niso našli skoraj nič denarja. To mu je tudi povedal. Tedaj je Jonny ntkam zakrilil z roko in je imel nenadoma dolar v roki. Drugi bankovec je Firivlekel iz vrča z vodo, tretjega pa je potegnil ndiu iz nosnice. Indio je bil ves osupel in prestrašen, a Jonnv je mimo drugega umel tudi take igre, da se je prerinil skozi življenje. Za tako plačilo pa je bil Indio pripravljen storiti vse za Jon-nyja, ki mu je velikodušno obljubil, da bo postal minister v novi republiki. Nato je šel ječar po njegovega konja, dal mu je nekaj slabega orožja in Jonnv je brž odnesel pete. Pa ni jezdil kar tjavendan. Jonnv ni bil tak človek, ki bi se dal brez kazni ujeti in si vzeti iz žepa denar. Koj je dozorel v njem sklep, da mora vse dobiti nazaj in da mu mora biti vse bogato poplačano. In — ali se ne bo najbolje maščeval 6 6 tem, da bo uničil načrte sovražnikov? Zalo je, ne da bi še pomišljal, odjezdil proti posestvu, kjer je vedel, da biva najodličnejši voditelj nasprotnikov, 6aj je upravičeno menii, da Oskrbnik mu je dejal, da ima don Esteban obisk in ga ne sme nihče motiti. Prav nič se ni dal pregovoriti, češ da mu grozi velika nevarnost, in se je le zasmejal ob misli, da gosjx>dar ne bi bil varen v 6voji lasmi hiši! Stle po dolgem prigovarjanju je bil pripravljen, da bo tujca javil gospodarju, vendar s pogojem, da odloži orožjei čcsj da je to tudi oni gosjxxl storil. Kazalo je. da je bil don Esteban jako previden mož. Jonnv Coli je vse to spreiel in |e le priganial, da se mudi. Čim ga je oskrbnik javil, ga je sledil in kar planil v sobo. Cetovodja — saj to je bil tisti obisk — ga je na prvi pogled sjx>znal in koj vedel, kaj to pomeni. Don Esteban je osuplo gledal, kako se četovodja ritenski fioinika proti oknu in kako je novi priMec rinil z a njim. »Gospoda«, je vzkliknil ves osupiel. A Jonny Colt ga ni niti (»ogledal. ampak je le grozeče motril svojega nasprotnika. »Midva sva oba brez orožja,« je zabrundal, »zato je najboljša prilika, da se fwmeniva Sem, ničvrednež!« A četovodja se je zmeraj bolj umikal. Levico ie držal kvišku, desnico pa na hrbtu. Pra-vkar je liotcl Jonnv planiti nanj. ko se je pri oknu prikazala glava biiličarja, ki je jx>ineril s puško v sobo. Istočasno pa je četovodja že imel samokres v roki in ni bil več neoborožen. »Vojaki,« je zamrmral Jonny pobito. »Tako je,« je porogljivo pritrdil Četovodja. »Vidite da sem spe! jaz listi, ki sem nad vami! Ne vem, zakai da vas |e tisti osel izpustil, a bo že prejel svoje plačilo. Sicer bi bil vso zadevo izvedel brez hrupa, a zdaj bo šlo pač tudi tako. Zahvalite se svoji radovednosti, če bosle z donom Lsteba-nom vred šli k vragu!« Tedajci so zaškripala vrata. Na pragu se je pojavila deklica, ki je |>restrašenih oči motrila nepremično skupino. Le za hip se je četovodja okrenil, a to |e bilo za urnega Jonnyja zadosti Kot bi trenil, je dvignil stol in ga zagnal v četovodjo, ki je omahnil na tla. V hipu zmage je moral spoznati, da je premagan. Jonnv je preskočil mizo. V tej zmedi je stili; čar ustrelil, a krogla je sfrčala nekam v steno. Koj nato ga ie Jonny zgrabil za vrat in ga izvlekel v sobo. Zunaj je odmevalo peketanje konj vojakov, ki so zbežali. Cez več dni nato je odšel tudi Jonnv s pose-i stva. Don Esteban 6e mu je za rešitev življenja iz , dna srca zahvalil in mu hkrati izročil velik dar v denarju. Bukefal in druge slavne živali Bukclal je bi! najljubš! kenj Aleksandra Velikega. Ime poincni: »z bikovo glavo«. I o je čudno, in res so dolgo razglabljali o tem, kaj naj bi vendar jximeni!o to ime. Nekateri mt-nijo. da je imel konj tako široko glavo in je bil nemara videti ko bodo razbojniki njega najprej napadli. Skrbelo ga je le to, da ne bi prišel prepozno. Zato je počival le toliko, kolikor &e je moral ustaviti zaradi povpraševanja po j>ose«tniku. Pri tem ni zvedel le tega, da je na pravi poti, ampak tudi to, da 6e je od ure do ure bolj bližal vojakom, saj 6e jim ni prav nič mudilo. Četrti dan divje ježe ie krog poldne prijalial na j>osesfvo. Ker je zagledal na dvorišču nekaj vojakov, ki so kockali, je zdrevil kar mimo njih in je zares nepoznan prišel v hišo. A tu je naletel na nepričakovano tež-kočo. ■m i Aleksander Veliki na Bukefalu. (Slika je posneta po slavnem neapolijskem mozaiku »Aleksandrova bitka«. Črtkani deli kažejo poškodovane dele mozaika.) kak bik. Drugi mislijo, da je bil bržkone tako močan ko bik, ki 6e upira in napada zmeraj z glavo. Vendar se dozdeva, da sta te dve razlagi napačni. Tretja razlaga namreč pravi, da je ime. konj vžga-no znamenje bikove glave na čelu. In po tem znamenju je dobil konj ime. Tega slavnega konja Buketala ni mogel nihče drug zajahati kot kralj, ker je slehernega jezdeca vrgel s 6ebe. O tem konju krožijo razne pripovedke, tako tudi ta, da je bil konj v neki bitki res Babica in Metka Babica pripoveduje, da je stara, stara, toliko je preživela, da je smrt ne mara. Punčka mala, l juba Metka verno jo jxisiuša, babici mladostna leta povrniti skuša. Sive ji lase razpleta, jih z glavnikom češe, v kodre ljubke jih navija in krog nje zapleše. In globoke gube z lica, s čim naj jih izmi.je? V ljubezni se otroški k babici privije. Tisoč vročili ji poljub?! . je na čelo dala: lice se je razvedrilo — guba je ostala. (L. Seškova ) v ranah, in je kri kar curljala iz njega, a da sc ni prej ustavil, dokler ni kralja ponesel na varno in se je nato konj mriev zgrudil na tia. Komu še ni znana slavna zgodba o zvestem psu Argosu? Dvajset let je bil Odisej, knez z Itake, odsoten od doma, in ko se te vrnil, ga ni niltfe spoznal. Le stari, skoraj oslepeli pes, ki je nekoč zrvel lepo življenje in je bi' zdaj prodan in je ležal na smetišču, jc svojega gos|xxlarja koj spoznal. Burno je planil k njemu in nato pri njegovih nogah poginil. — Na prelazu Sv. Bernarda v Alpah |e samostan kjer imajo jise bernnrdince. ki rešujejo ponesrečence v tistih gorovjih. Najbolj slaven je bil bernardinski pes Bari, ki je bil 400 ljudem rešil življenje. Obleke, ki naj izgubijo barvo Pri Tunerigih, ki so staro barbarsko pleme velja le tisti kot bogataš, ki ima fiin več oblek na sebi. Zatorej se oblečejo ljudje, ki hočejo kaj veljati, v čim več oblek, pa če je Se taka vročina A moda pri Tunerigih ima Se ta predpis, da morajo biti obleke mndre in da naj se ta modra barva pozna na koži. Zatorej ni Tunerifl nikoli bolj zadovoljen ko takrat, ko ima vso modro kožo Seveda se skrbno varuje vode, da mu nc bi vzela modre barve s kože. Neki igralec, ki ni bil slaven in ga občinstvo ni nič kai upoštevalo, ie po neki predstavi posmehljivo dejal velikemu igralcu Ludo-viku Devricntu: »Danes vam na galerija ni prav nič plo skala.« »Prava reč, ie odvrnil Devricnt, »saj sem jaz vendar igralec prve vrste!« Po 16 letih V Riškem zalivu je bojno ladjo bivše Rusije, »Slavo«, v prejšnji svetovni vojni potopila nemška podmornica. Cez več let nato se je estonska vlada trudila, da bi to ladjo dvignila iz morja. Ko 60 nekoč potapljači hodili po potopljeni »Slavi«, so videli topove še na istem mestu, kakor 6o jih biti takrat v bitki uporabljali. Nekoč pa se je potapljačem zazdelo, da je iz ladje počil 6treL Začu- tili so nad glavami eilrti pritisk vode. In res se je I po 16 letih sprožil izstrelek iz topa! Brez dvorna so 6e bili v topovski cevi razvili plini, ki so se zdaj vneli, zaradi tresenja ladje, ki so jo skušali dvigniti. K sreči je bila tojx>vska cev nagnjena navzdol, ker 6o bih takrat streljali v podmornice, in 6e je izstrelek zaril v morsko dno. »Je ž® dobro« Neki kmet je imel kravo in kozo. Toda začelo mu je primanjkovati krme in nekega dne je rekel svoji ženi: »Kravo bomo prodali; danes jo odženem na sejem.« Torej je vzel kravo in odšel z njo. Toda, ko je gnal kravo proti mestu, so ga 'videli trije dijaki iu zmenili so se, da mu bodo eno zagodli. Ko je bil kmet približno na pol pota. mu je prišel eden tičev nasproti iu rekel: »Oče, kam pa greste s kozo?« »Oh,« je rekel oni, »kaj nisi pri pameti; moja koza je vendar doma; kravo ženem.« »O,« je rekel študent, »potem ste se pa menda zmotili in vzeli le kozo.« Odšel je; na prihodnjem ovinku pa jc: prišel spet eden od njih in rekel: »Oče, kam pa kam s kozo?« »Oh,« je oni spet rekel, »kaj nisi pri pameti? Saj sem že srečal enega dijaka in tisti je tudi govoril tako; ampak to ni koza, to jc krava!« »Ljubi mož,« je rekel ta, »|>otem ste se pa zmotili in odgnali kozo! Kadar boste drugič hoteli prodajati kravo, pa bolje poglejte!« Ko je bil kmet že [>rav blizu mesta, sta se srečala s tretjim dijakom. »No.« je rekel tn, »kam pa greste s kozo?«' »Kaj takega!« je rekel kmet, »dva dijaka sta me že srečala in sta tudi tako govorila: ampak to je vendar moja krava, kvečjemu če bi se bil zmotil in odgnal namesto krove kozo?« »Oh,« je rekel dijak, »saj to vendar vidite, očel Krava pa najbrž stoji doma v hlevu; kaj pa tole kozo, bi prodali?« »Ah, no,« je rekel kmet, »če sem se že zmotil pa vzel kozo, jo bom pa pač moral prodati. Kaj pa daš zanjo?« »Pet tolarjev vam dam.«- jc rekel ta. To je bilo kmetu čisto prav in kupčija je bila v redu in sklenjena. Dijak je dal kmetu pet to- larjev, vzel kravo in z njo odšel. Kmet je šel domov in rekel svoji ženi: »No, pa sem prodal to presneto kozo.« »Oh.« je rekla žena, »koza stoji vendar v hlevu, saj si vzel s seboj kravo!« »No,« je rekel on, »kaj nisi pri zdravi pameti? Trikrat sem na poti srečal dijake in vsi so me spraševali, kam da grem s kozo.« Žena pa ga je odvedla v hlev h kozi in sedaj je rekel: »Ne more biti nič drugega, kot da so bili vsi trije domenjeni in so me vsi skupaj imeli za norca. »No, kar pripravijo naj se, to jim bom pokazal — zasolil jim bom še večjo šalo, kot so jo oni meni.« Zdaj ,je kmet napravil svoj načrt in neki dobri prijatelj mu je moral nn njegovo jiose-stvo posoditi sto petdeset tolarjev. Nato se je pokril z okroglim klobukom in odšel v mesto. Tam je stopil v gostilno, kamor je zahajalo največ dijakov, in dal gostilničarju petdeset tolarjev. Nato jc šel v drugo gostilno, da! tamkajšnjemu gostilničarju tudi petdeset tolarjev, in končno je šel še v tretjo gostilno ter naredil tam ravno tako. Zato pa sc je 7. gostilničarji zmenil, da naj mu nanosijo na mizo. kolikor bo le zahteval, in da naj odgovore: »Je žv dobro.« če bo vprašal po računu. Naslednjega dne se je kmet usedel v prvo gostilno in si dal prinesti jedi in pijače, da se je miza kar Sibila. Kmalu so prišli noter tudi oni trije dijaki, ki so stanovali v kolegiju nasproti te gostilne. Ker pa je bil kmet v nedeljski obleki in klobuku, ga niso spoznali. Možak jih je povabil k svoji mizi, naročal tega in one. ga in gostilničar je neprestano nosil na mizo. Končno je kmet vprašal, koliko je dolžan, pri tem pa je malo prijel za svoj klobuček. Tedaj je gostilničar rekel: »Je že dobro.« Oni trije so se spogledali, kmet pa jo vstal, ko da je čisto v redu, da mu je gostilničar tako odgovoril, in šel po svojih opravkih. Naslednje jutro jc bilo spet mogoče videti kmeta, kako je, komaj da se je zdanilo, šel nedeljsko oblečen skozi vas proti mestu. Danes je šel v drugo gostilno, in ko je šlo proti poldnevu, si je zopet pustil pri nes t i vsega najlepšega in najboljšega. Ni trajalo dolgo, pa so trije dijaki prišli zopet; kmet jih je zopet povabil, da jodo in pijejo z njim in jih je pogostil še mnogo lepše kakor prvi dan v gostilni nasproti kolegija. Ko je prišel čas plačila, je klobučc" zop iu kmet je vstal in odšel. zopet prijel za svoj klobuček in vprašal po računu. Gostilničar jo zojiet dejal: jŽc dobro,« Ta stvar jc dala dijakom mnogo misliti in pogovarjali so se: »Ta klobuček, ki ga nosi kmet. mora biti tak, ki iz.|x>lni človekove želje, kajti brž ko ga zasuče, je njegov račun plačan. Gledati moramo, da mu ga odkupimo. Kajti, če bomo morali plačati vse leto vse, kar bomo zajedli in zapili. še zdavnaj ne bomo imeli dovolj denarja; sedaj [ia imamo še večino denarja, ki smo ga dobili od doma, in bi že mogli piučati tale klobuk « Kmet pa je bil naslednjega dno zopet na vse zgoda j zunaj in na poti proti mestu. Šel je v tretjo gostilno in tudi tu se je opoldne srečal z dijaki. Jedača in pijača v drugi gostilni ni bila še nič v primeri s tem, kar je kmet dal prinesti na mizo danes. Ko so pa vse pojedli in jKipili, je zopet vjirašal: iKoliko sem dolžan?« in pri tem zasukal malo svoj klobuk. Tedaj je gostilničar rekel: sje žo dobro.« Zdaj so dijaki vprašali, ali bi mogli kupiti ta klobuk. Kmet pa je odgovoril: »Ne, ne, kje neki. Ta klobuk mi je veliko ljubši kot ne vem koliko denarja. Jaz lahko v gostilni še toliko pojem in popijem, pa samo priinein za tale svoj klobuček, in račun je poravnan. To je pa nekaj vredno, ne? Saj ste sami videli in poslušali, kaj vse zna in more ta klobuk poplačati: srnino stegno, gosjo pečenko, ribe in rake in »vse, kar je le v gostilni v zalogi!« Po tem govorjenju pa so si dijaki zaželeli še mnogo boli ta čudoviti klobuček in kar takoj so mu ponudili zanj pet sto tolarjev. »Oh, kako naj pa prodam klobuk za borili pet sto tolarjev, kaj ste na glavo padli?« je odvrnil kmet. Končno so mu dijaki ponudili osem sto tolarjev. Ko je kmet slišal to ponudbo, je odgovoril: »No, pa naj l>o, ker ste ravno vi.< Dal jim je svoj klobuk in vtaknil v žep osem sto tolarjev. Ko je prišel domov, je rekel svoji ženi: »Študentje so mi najprej odkupili kravo kol kozo, in sedaj so mi odvzeli še moj stari klobuček za osem sto tolarjev.« Kmet jc bil s temi kupčijami, ki jih je napravil v zadnjih osmih dneh, kar zadovoljen. Toda dijaki? Vzeli so klobuček in odšli v gostilno, kjer so prvikrat srečali kmeta. Naročili so gostilničarju, naj jim prinese jesti in piti, in vsi trije so sc potem iineli jirav zelo dobro. Najstarejši jo nataknil .klobuk in ko so vse pojedli in popili, jc prnv predrzno vprašal: »Ckispod gostilničar, koliko smo pa dolžni?« Tedaj je prišel gostilničar s kredo in je računal in računa!, da jo bilo veselje, in vse so morali plačati. Naslednjega dne je nataknil klobuk drug' dijak, kajti menili so, da najstarejši ni znal s klobučkom prav ravnati in ga ni prav za sukal. Tako so odšli v drugo gostilno. Toda ko je drugi dijak potoni vprašal: »Gospod gostilničar. koliko smo dolžni?« je ta spet kar prišel s kredo in jim naredil masten račun. Najmlajši dijak pa je kar naprej trdovratno trdil, da ona dva samo ne znata prav vrteti klobuka. Naslednjega dne se je torej pok ril s klobučkom on in šli so v tretjo gostilno. Ko so se najedli in napili, je začel klobuk na glavi vrteti in sukati, da ga je skoraj raztrgal na drobne kosce, in pri tem jo vprašal, koliko so dolžni. Toda razočaranje kljub temu ni izostalo. Gostilničar jim je naredil dolg in obilen račun in niti vinarja jim ni popustil. Tako se jo jiovest končala, dijaki pa vseeno še vedno upu jo. da liodo nekoč dobili klobuk, ki bo plačeval njihove gostilniške račune. A. Koga/za ros 41 Palača ob jezeru »Očka!« je smeje se vzkliknila Edita. v »Kaj pa je?« Steinegge ni razumel. »Klobuk vendarl« »Oh, saj res!...« Ubogi starec si ga je zopet del na glavo prav v trenutku, ko je grof pozdravil Edito in ji prihaja! nasproti z najbolj ljubeznivim nasmehom, kar jih je kdaj osvetlilo njegov strogi obraz. IV. Minil je teden dni, odkar so gostje prispeli v Palačo, Grotica Foska je trdila, da je bila prva dva dni zelo nezadovoljna zaradi pustega bra-trančevega vedenja in zaradi tistih gora. Ce bi v nadomestilo ne imela Marine, bi hila brez dvoma nemudoma odpotovala. Trdila je, da nn tem svetu človek ne sme nad nobeno stvarjo obupati, razen nad tem. da hi bil grof Cezar enkrat počesan. Zagotavljala je. da so zdaj počuti tukaj kakor v nebesih Privadili so se drug drugemu in življenje je postalo kar prijetno. Zdaj ni bsila več v zadregi. Ves dan se ie slišal nien glas. ko je hvalila Marino ali se dohrikala sinu ali godrnjala nad grofom ali Steineggejom ali se kregala nad služinčadjo ali pa govorila «ama s seboj. V tem ni bila niti malo podohna beneški dami. ki | je visela na zidu v jedilnici, čeprav je trdila, da je to njena slika Brez dvoma jo je nokdo slikal pred tridesetimi leti, ne da bi vedela, ko je bila ob neki prireditvi oblečena kot dožinja iz petnajstega stoletja Nepo pa le razlagal grofu na dolgo in široko o političnem gospodarstvu in mu pripovedoval o anekdotah iz prestolnega mesta. Z Marino se je pogovarjal o modi in o vseli gro-fičicah in markizah, ki jih jc spoznal v Henet-kah in Turinu. Hotel se ie jiokazali duhovitega, ji skrival knjige, ji zamenjal rokavice in zibal čoln, ko sla bila na jezeru. Nenavadno pozornost je jio>večal svoii zunanjosti in je bolel sestrično očarati s svojimi oblekami iz najfinejšega blaga, prikrojenimi po najnovejši modi. Steinegge, ki je kar žarel od sreče, je bil stalni grofičin spremljevalec. Grofica Foska je bila napram njemu zelo prijazna. »Žlica se sprehaja s skodelo,« je dejala smeje se, kadar ji je ponudil roko. da bi jo spremljal. Bila ie z njim zelo domača in 11111 je včasih pripovedovala take zgodbice, da je bil Steinegge kakor na trnih, če je bila v bližini tudi Edita, Zdelo se je, da se je Steinegge sprijaznil celo z Marino; morda zato. ker se je nameraval v kratkem preseliti s hčerko v Milan. Tudi Malina je bila toga vesela. Včasih je povabila Edito, da sla skupaj odšli na vrt, vendar pa se je zdelo, da Edita te naklonjenosti ni bila bogve kako vesela in se je je branila. Vedla se je napram Marini hladno, kolikor ie to smela kot gost. No dalo bi se trditi, da je bila hladna po naravi. 1 Z grofico Fosko je bila zelo ljubezniva kakor Iudi z grofom Cezarjem, čeprav je z vsakim ol>-čevala druge. Grof Cezar je bil z njo nenavadno ljubezniv in ni hotel niti slišati o tem, da bi z očetom takoj odpotovala. Bil je z njo mnogo bolj zaupljiv kokor z njenim očetom. Govoril ji je o svojem samotarskem življenju z neko grenkobo, ki zakriva globoke boli in ji dejal, da njegovo zdravje ni nič več lako trdno, kakor je bilo še pred nedavnim. S sorodnikoma, ki sta bila z njim, pravo nasprotje, je bil neverjetno potrpežljiv. Z Marino ni govoril nikdar. Nikdar so nista niti pogledala. Marinino razjroloženje pa je bilo spremenljivo kakor aprilsko vreme. Po cele ure je bila zamišljena in molčeča, nato pa je nenadoma postala skoraj razposajena. Včasih se je šalila z bratrancem in se spogledovala, tako da mu je zmešala glavo, potem pa ga ni pogledala več in mu niti ni hotela odgovarjati. Se nikdar ni bila tako lepa in zapeljiva. Pod bogatim vencem las, ki ji je pokrival čelo. kakor da bi hotel skrivati njene inisli. so se velike oči iskrile boli pogreto-krat kot kdaj koli prej. Vsa njena postava je bila za nel 1 i va in oljnem skrivnostna. Nihče ni slutil, kaj skriva v sebi. Vsak dan so se. vrstili izleti po jezeru. Navadno je pobuda za te izlele prišla od grofice Foske, čeprav se jih potem ni udeleževala. Izjavljala je, da ji zadošča potovanje po hiši. Nemalokrat je zašla v kak hodnik in se ni več znašla. Klicala je tedaj Kati ali Momola. Kati je že po- znala vse luknje, kakor kaka stara podgana; Mo-1110I0 pa se zlepa ni mogel znajti. Nemalokrat 6e je zgodilo, da se je ob groflčinem klicu oglasil s tožečim glasom kje iz podzemlja. »Že grem, blagorodje, samo no vem, kod naj pridem do vas.« Steinegge je hil s hčerko v tem času dvakrat v župnišču in tudi don Inocencij ie prišel na obisk v Palačo. Doktorja pa ni bilo več lia spregled. Posehno vesela je bila družba, ki se je zbirala h kosilu in večerji v podzemlju. Zasmeh, šale, neslane opazko, zlobno šepetanje, smeh, kriki, godrnjanje tistih, ki so jih drugi motili pri jedi, vse lo se je križalo in mešalo j»od nizkimi oboki. Glas zvonca je pretrgal v hipu to zabavo Kmalu pa se je znova začela. Še hujša kot prej. Ivanka se je zaman jezila. Središče ln zabave je bil navadno M01110I0, ki ni znal reči drugega kol: >No, prenehajte že!« Cedila družba si ga je pošteno privoščila, nato se je začela norčevati iz. beneškega narečja in se nato lotila Benetk. Tedaj pa se je oglasila Kali in vsi skupaj ji niso več mogli biti kos. Prav kmalu jo vse obvladala, nato si je izbrala enega izmed njih kot žrtev, se začela iz njega norčevali in šalili, tako da so se mu vsi ostali smejali. Ko je svojo žrlev čisto zmešala, je z naveličanim obrazom utihnila. »Bolj se zabavamo kakor gospoda,« je včasih izjavila Fani. Umrla nam Je nepričakovano dno 17. novembra 1912, naSa ljubljena žena, mama, sestra, teta ln svakinja, gospa Konjar Frančiška roj. Rekar Pogreb blago In nepozabne pokojnlco bo v četrtek, dno 19. novembra 19i2, ob pol itirlh popoldno iz kapelice sv. Frančiška na Žalah k Sv. Križu Ljubljana, Hrastje, Smlednik, dne 18. novembra 1942. žalujoči: Janez, mož — Ivan in Julči, otroka s sorodstvom UOSPODJh POZOK Klobučarna „PAJK" strokov, očisti, preoblikuje in prebarva vse *rste klobukov po nizkih cenah. Lastna delavnica. Se priporoča Rudolf Paik. Sv. Petra c. 38 SGARAVATTI SEMENU S.A., PADOVA Sementi di Ortaggi, Foraggi ecc. Semena za zelenjavo, krmila itd. Cbfedere offerte. — Zahtevajte ponudbe. _____ Delavniki: 15-30, 17-30, Stooa oc 14 tfalie, nedelje in prazniki: 10. 13-30, 15-30. 17-3P Film poln dramatičnih motivov je Pol vrnitve V glavni vloiri zrpet CivulB Csnrtos r>nz"nn iz filma »Jetnica«, Klari Tolmay in Maria Mezey iciivi* »f.ooa - TEr,. 2-7-30 Tragična Itnbezen ruske veliknSinlp ... Film razkošja, romantike in opojne glasbe' Fedora Izbnrna igralska troiion Lnlsn Ferlda, Ameleo Nuzzuri, Osvaldo Valeuti KINU MATICA - rEL. 22-4) Težka odločitev veseljaškega vdovca za nov zakon Glas vesli V glavnih vlogah: Renzo Rieel, Lnlsella Bcghl, Mariclla Lotti in diugi KINJ UNION - 1EL.22-21 liške bazilike Na podlagi odkopanih kipov, reliefov in delov oltarjev arheologi zatrjujejo, da so najdeni ostanki prastare katoliške cerkve. ki jc stala na dotičnem mestu osmega ali devetega stoletja po Kr, rojstvu. Pridelovanje riža na Japonskem V Japonski, kjer so velika riževa polja, predstavlja riž glavno hrano Japoncev. Letos je bil pridelek precej večji kot lota 1041. Iz Tokija sjv>-ročajo, da so pridelali 07.3 milijonov »kokuov« (1 koku ima 142 kg), torej 12 milijonov skokuov« več kot prejšnje leto. Gorske plics - Nekako v sredi med Norveško, Veliko Bri tariijo in Irsko jc skupina os>mnujstin otokov, ki so zelo izpostavljeni vetrovom in valovom iz Atlantskega oceana. To so Ftiroerski otoki. Prebivalci teh otokov so revni in se preživljajo v pretežni večini z ribolovom. Po dolgotrajnih opazovanjih pa so ugotovili, da se predvsem v letih, ko je slab ribji lov. pojavlja na Farberskih otokih svojevrstna bolezen. Sedaj so našli tudi vzrok te lx»le/ni, ki se je pojavljala, kadar ni bilo dosti rib. Zaradi pomanjkanja rib je nastalo tudi pomanjkanje hrane. Ker otočani v takih letih niso imeli kaj jesti, so začeli loviti ptice, ki so v velikih množinah gnezdile nn otoku. Meso teh ptic pn jo težko prebavljivo. Prebivalci so bili prisiljenj prinašalke smrti hraniti se z mesom galebov in strakošev, tako se te ptice imenujejo, kar pn je bilo vzrok epidemijam na Fiiriierskih otokih. Nemalo je bilo tudi smrtnih primerov, ker so uživali to meso v prevelikih količinah. Zato je danska vlada strogo prepovedala loviti in uživati te morske ptice — prinašalke smrti. Ostanki prastare katoliške bazilike Nedaleč vstran od Pole v Istriji so v ma jhnem gozdičku odkrili kmetje pri kopanju globoke jame za apnenico ostanke prastare kato- d i c i t u r a italiana najboljše odvajalno sredstvo *.-■-W v,,' - ' -v- , ■' «. • z ■i- i^.i Vsjv-;- w ..... , • 1 •• *.■■' t-J v<>> , "V i^'"' ^ >' ''^v' Sporočamo žalostno vest, da je umrl irtž. MItO JELAČIN čndustrialec in častni konzul kraljevine Romunije Pogreb pokojnika bo v četrtek, 19. novembra 1.1., ob 4. uri popoldne z Žal, kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, dne 17. novembra 1942. * Melita Jelačin in ostalo sorodstvo nrcutšoSMBP ' ' v »ml K', -,i«.'■/H""-'' ' ' " mm 11 m "'M-;- f.,V. " < ' ' •'■ (■ v>- . . v.V.4- ■ :■■!■)■. ?.-• y ' • s, v;% -.^vf^ fr&vJb* Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariH Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Urednik: .Viktor Ceniič