BRONASTE D EPO JSK E NAJDBE V CRMOŽIŠAH IN SEVEROVZHODNI SLOVENIJI A nton Smodič Že konec p rejšn jeg a stoletja in v naslednjih desetletjih so v jugovzhodnih predelih Š tajersk e odkrili n ek aj pom em bnih bronastih depojev, vsebujočih tu in tam zn atn e količine raznih predm etov, največ prak tičn eg a značaja, k ak o r sekire, bodala, srpe, nože in različen nakit. Vse te n ajd b e so prišle v razne m uzejske zb irk e doma in v inozem stvo, k je r so ostale več ali m anj nezapažene in neobdelane. Med najlepše in n ajb o g atejše n ajdbe sodijo depoji iz Črmožiš,1 C e­ rovca,2 Središča3 in H udinje p ri V itanju.4 5 Tipološko in po svoji vsebini se skoraj natanko u jem ajo z bližnjim i depoji, ki so jih našli v M iljani3 v H rvatskem Za­ gorju, Slovenski Bistrici,6 Š entjurju,7 Podrutah8 in Vinskem vrhu9 in m nogih drugih krajih vzdolž vsega roba Vzhodnih Alp. Crmožiše L eta 1898. so odkrili pri sa je n ju sadnega drevja n a posestvu P etra K odriča, približno 20 do 25 m od nove hiše, P ridna vas št. 8 v Z avršju pri Črm ožišah, bogat b ro n ast depo.1 Večino, 79 razm erom a dobro o h ran jen ih predm etov z lepo in gladko patino, je k upil graški Joaneum , 4 predm ete m ariborski m uzej, n ek aj m alega pa je b aje prešlo v zasebno last. V Joaneum u so črm ožiške n ajdbe inven- tariziran e s št. 9801—9879, v m ariborskem m uzeju pa s št. 290—293.1 5 Ker doslej niso bile nikjer obširneje opisane in objavljene, jih s ponazorili podajam v naslednjem te r s tem dopolnjujem opis B. Sarie v arheološki k arti Jugoslavije, list Rogatec. 1 K lem enc J.-Saria B., A rchäologische F undkarte von Jugoslaw ien, B latt Ro­ gatec, Zagreb 1959, str. 68—70. — 87. Jahresbericht des Landesm useum ^Joanneum über das Ja h r 1898, G raz 1899/40. — Schmid W., S üdsteierm ark im A ltertum — S üdsteierm ark 1925, str. 2. — Schm id W., Die B ronzezeit in K rain. C arniola 1909, str. 114 in 137. 3 K lem enc J.-Saria B., 1 . c., B latt Rogatec str. 17. 3 K lem enc J.-Saria B., 1 . c., B latt P tu j, str. 7. 4 F e rk Fr., V orläufige M itteilungen üb er das röm ische Strassenw esen in U ntersteierm ark MhVSt. XVI., 1893, str. 22. 5 K lem enc J.-Saria B., 1 . c., B latt Rogatec, str. 42—43. 6 Klem enc J.-Saria B., 1 . c., str. 57. 7 K lem enc J.-Saria B., 1 . c., str. 31. 8 K lem enc J.-Saria B., 1 . c., B latt P tuj, str. 27. 9 K lem enc J.-Saria B., 1 . c., str. 76. Srpi 1. O dlom ek srpa (inv. št. 9842, risba I, i) s trioglatini nastavkom , k je r je na h rb tu rob odebeljen; podolžno rebro je ojačeno. 2. Srp (inv. št. 9837, ris. I, 2) z odlom ljeno konico, odebeljenim robom, dvema podolžnim a rebrom a in trioglatini nastavkom ; rebri na ročaju sta prekrižani z vodoravnim prečnim rebrom . 3. Srp (inv. št. 9839, ris. I, 3), konica in del ročaja sta odlom ljena; hrbet je strehasto odebeljen, im a trioglat nastavek, ročaj pa je obrobljen z dvem a rebrom a. 4. Srp (inv. št. 9836, ris. I, 4), polovica rezila je odlom ljena; rezilo je široko in h rb e t strehasto odebeljen; ročaj je obrobljen z visokim a rebrom a, m ed njim a pa so štiri ozka, a na zunanji stran i je četverooglat, lahko profiliran nastavek. Sl. 1. Crmožiše 5. Srp (inv. št. 9843, ris.I, 5) z odlom ljeno konico, polkrožno odebelitvijo hrbta, podolžnim rebrom , razcepljenim v tri rebra na koncu ročaja ter s četvero- oglatim nastavkom . 6. Srp (inv. št. 9844, ris. I, 6) z odlom ljenim rezilom , oglatim nastavkom , dvem a obrobnim a rebrom a na koncu ročaja, ki je nažleban te r na znotraj n e­ koliko zaokrožen. 7. O dlom ek srpa (inv. št. 9847, ris.I, 7) s strehasto odebeljenim hrbtom , po­ dolžnim rebrom , četverooglatim nastavkom in roglastim i rebri. 8. O dlom ek srpa (inv. št. 9846, ris.I, 8) s trioglatini nastavkom in trem i rebri na koncu ročaja. 9. Srp (inv. št. 9834, ris.I. 9) z odlom ljeno konico in četverooglatim nastavkom ter reb ri n a koncu ročaja. Med rebrom na koncu in srednjim rebrom je še po­ ševno vezalno rebro. Pri ulivanju je nastala bradavica na strehasto odebeljenem hrbtu. 10. Srp (inv. št. 9845, ris.I, 10) z odlom ljenim rezilom , trem i reb ri na koncu ročaja in trioglatim nastavkom . 11. Srp (inv. št. 9838, ris.I, 11) s strehasto odebeljenim hrbtom , na katerem je še ostanek bradavice; trio g lat nastavek, tri široka in ploščata rebra na koncu ročaja; rezilo je nalahko zasločeno in obrnjeno navzgor. 12. Srp (inv. št. 9840, ris. I, 12) z odlom ljeno konico in s strehasto odebeljenim hrbtom , m ajhnim trioglatim nastavkom in trem i ploščatim i, širokim i rebri, ki segajo do sredine rezila; ostanki ulivnik šivov so bili potolčeni s kladivom. 13. Srp (inv. št. 9835, ris.I, 13) s širokim rezilom; konica s trioglatim n a ­ stavkom je odlom ljena in tri široka ploščata rebra segajo do sredine srpa; na koncu ročaja so rebrasti ostanki ulivnih bradavic. 14. Srp (inv. št. 9841, ris. I, 14) z odlom ljeno konico in koncem ročaja, zelo m ajhnim trioglatim nastavkom te r dvem a obrobnim a rebrom a, ki potekata vzdolž rezila; ostanki ulivne bradavice. 15. Srp (inv. št. 9848, ris. I, 15) z odlom ljenim rezilom in trioglatim n astav ­ kom s trem i reb ri na koncu ročaja. 16. O dlom ek srpovega rezila (inv. št. 9851, ris. I, 16) s strehasto odebeljenim hrbtom . 17. O dlom ek širokega srpovega rezila (inv. št. 9850, ris.I, 17), katerega h rb e t je strehasto odebeljen. Sulične osti 18. Sulična ost (inv. št. 9824, ris. I, 18) z odlom ljeno konico, dvem a zakovič- nima luknjicam a, okroglim sred n jim rebrom , ob katerem je po eno okroglo oja- čevalno rebro v obliki vrbinega lista. Sedanja dolžina 12,2 cm. 19. Sulična ost (inv. št. 9825, ris. I, 19) z odlomljeno konico, tulec z ovalnim prem erom 2,5 X 1,5 cm (mogoče v kasnejših časih ploščato stolčen?) in dvem a zakovičnim a luknjicam a; osrednje rebro je zelo široko te r se zožuje proti konici, na tulcu se razcepi v tr i okrogla rebra, od katerih je sred n je nekoliko m očnejše. Sedanja dolžina 12,8 cm. 20. Slična sulična ost (inv. št. 9819, ris. I, 20) s k rajšim tulcem k o t pri št. 18, 19 in 22. Konica je odlom ljena, tulec okrogel, z dvem a zakovičnim a luknjicam a; široko tro jn o rebro je razcepljeno. S edanja dolžina 14,4 cm. 21. E naka sulica (inv. št. 9817, ris.I, 21) z okroglim tulcem , ki je odlom ljen. Na tri dele razcepljeno osrednje rebro se stika še p re d konico. Sedanja dolžina 10,7 cm, lista samega 10 cm. 22. Sulična ost (inv. št. 9818, ris. I, 22) z dolgim tulcem . C elotna dolžina 14,4 cm, tulca sam ega 7,4 cm. O krogli tulec im a dve zakovični lu k n jici ter je na robovih nekoliko poškodovan. Vzdolž okroglega srednjega rebra sta še dve šibkejši stranski rebri. 23. Sulična ost (inv. št. 9822, ris.I, 23) z dolgim listom in k ratk im tulcem , ki ima dve zakovični luknjici. O kroglo srednje rebro; vzdolž listovega roba je bilo še šibko dekorativno rebro. S edanja dolžina 13,5 cm, tulca 2,2 cm. 24. O dlom ek suličnega tulca (inv. št. 9826, ris.I, 24), pri zakovičnih luknjicah odlom ljen. Sedanja dolžina 5,4 cm. 25. Široka sulična ost (inv. št. 9820, ris. I, 25) s kratkim , le 2,2 cm dolgim tulcem im a na začetku lista dve zakovični luknjici. Na začetku lista je okroglasto ploščato sred n je rebro, ob robu potekata še dve dekorativni reb ri v obliki v rb i­ nega lista. Sedanja dolžina 16,5 cm. 26. O dlom ljena sulična ost (inv. št. 9823, ris. I, 26) z dolgim tulcem , im a dve zakovični luknjici in okroglo sred n je rebro, ki ga sprem ljata obojestransko ozki reb ri v obliki trstikastega lista. Sedanja dolžina 12,3 cm. 27. Sulična ost (inv. št. 9821, ris. I, 27). Na začetku okroglo, potem oglato sred n je rebro sprem lja na vsaki strani po eno ozko in okroglo, obliki trstik a- stega lista prilagojeno rebro. Tulec je odlom ljen. S edanja dolžina 13 cm. Sekire 28. Zgornji del plavutaste sekire (inv. št. 9814, ris. II, 1) z uhljem a na obeh stran eh in izrezom na vrhu. S edanja dolžina 6 cm. 29. Plavutasta sekira (inv. št. 9801, ris. II, 2) z m očnim a in debelim a uhljem a. Im a razločen zasek (ozki stran ici sta nekoliko zasločeni), m anjši izrez in za k riv ­ lje n o ostrino. D olžina 20,1 cm. 30. M asivna plavutasta sek ira (inv. št. 9802, ris. II, 3) z močnima uhljem a in znatnim zasekom. Ozki stran ici sta skoraj ravni, ostrina pa je ploščato upog­ n jen a. S ekira ima izrez, ki pa je skoraj popolnom a zrastel. Dolžina 18,6 cm. Sekiri št. 29 in 30 im ata skrhani ostrini. 31. M asivna plavutasta sek ira (inv. št. 9807, ris. II, 4) z močnima uhljem a in m ajhnim izrezom. Oba u h lja sta na v rh u nekoliko upognjena (profilirana), ostrina pa je odlom ljena. S edanja dolžina 16,4 cm. 32. Tulasta sekira (inv. št. 9803, ris. II, 5) z ušescem . P ri trikotnem okrasku sta še dva vzporedna zasločena okraska vzdolž ozkih stranic. Ob n jiju je ulivni šiv. Ušesce ni izpiljeno, rob je nalom ljen in lu k n ja v sekiri je napaka, k i je nastala pri ulivanju; tudi rob n i izcizeliran, k ar je znak, da ulivanje sekire ni uspelo. D olžina 16,5 cm. 33. M asivna tulasta sek ira (inv. št. 9804, ris. II, 6) s širokom i, trikotnim i, g re­ benastim i okraski in ušescem, ki ni izcizelirano. O strin a je sk rh an a kak o r pri p rim eru št. 32, nekoliko izbočena in ploščata. D olžina 14,7 cm. 34. Mala tu lasta sekira (inv. št. 9805, ris. II, 7) s trioglatim okraskom in letvo vzdolž ozke strani. Ulivni šivi niso odstranjeni in pod ušescem je luknjica — napaka, ki je nastala pri ulivanju. Na robu je nekoliko izlomljena in ostrina skrhana. Dolžina 11 cm. 35. Tulasta sekira (inv. št. 9809, ris. II, 8) z izlomljeno ostrino. Ulivni šivi in ušesce niso izpiljeni, enako tudi ne zgornji rob. S edanja dolžina 10,6 cm. 36. Zgornji del tulaste sekire (inv. št. 9815, ris. II, 9) s stolčenim ušescem, ki je povrh še zvito. O stanki ulivnih šivov, pom anjkljiv ulitek. Dolžina 5,8 cm. 37. T ulasta sekira (inv. št. 9811, II, 10) brez ušesca s trojnim i rebri. Vidni vlivni šivi, spodnja polovica je odlom ljena. Na obeh ozkih straneh je sek ira p relu k n jan a z zakovičnim i luknjicam i, da se je laže p ritrd ila n a toporišče. D olžina 6,4 cm. 38. T ulasta sekira (inv. št. 9813, ris. II, 11) z zasločenim, grebenastim o k ra ­ skom in ušescem, ki ni izpiljeno. Vidni ulivni šivi. N a ozkih straneh je ravna letva. Pod ušescem in na njegovi nasprotni strani je m anjša zakovična luknjica, druga polovica je odlom ljena in nabuhli rob ni izcizeliran. D olžina 6,2 cm. 39. T ulasta sekira (inv. št. 9810, ris. II, 12) brez ušesca in z grebenastim , tr i­ oglatim okraskom . Stranice zunajnega trikotnika se odpirajo te r se izgubljajo vzporedno. Tri grbice v trikotniku so okrasek. Močen in oster ulivni šiv na ozkih stran e h in ostrini. Del roba je odlom ljen, ostrina pa je ploščata in vzbokla. D olžina 15,7 cm. 40. lu la s ta sekira (inv. št. 9806, ris. II, 15) brez ušesca s še nekoliko vidnim ulivnim šivom. Rob je oblast, ostrina vzbokla. O kraski potekajo vzporedno iii nad njim i je vrsta vzboklin. D olžina 15,3 cm. 41. O dlom ek spodnjega dela tulaste sekire (inv. št. 9812, ris. II, 14) z ravno ostrino in vidnimi ulivnim i šivi. Dolžina 8,3 cm. 42. O dlom ek spodnjega dela tulaste sekire (inv. št. 9816, ris. II, 15) z vzboklo ostrino in ulivnimi šivi. D olžina 6,3 cm. Dleta 43. Votlo dleto (inv. št. 9808, ris. II, 16) s štirirobno glavo. O strina je od­ lomljena. Ostanek ulivnega šiva, vzbokel rob. Dolžina 10 cm. 44. Štirioglato dleto (inv. št. 9855, ris. II, 17) z ostro konico. Konec ročaja je koničast, vendar top. D olžina 11 cm. Meči, bodala in noži 45. O dlom ek k ra tk e g a meča (inv. št. 9827, ris. II, 18) s širokim ploščatim osrednjim rebrom . Na trioglatem , razširjenem delu ročaja sta dve zakovični luknjici. R očaj im a še eno zakovično luknjico. G ornji del ročaja in rezilo sta odlomljeni. Na rezilu je nekaj jamic, očividno ulivni pogreški. Sedanja dol­ žina 17,3 cm. 46. O dlom ek m eča (inv. št. 9828, ris. II, 19) z ozkim in oglatim rebrom . Na trioglatem , razširjenem delu ročaja so štiri zakovične luknjice, a na zgoraj ro­ gato zaključenem ročaju in na začetku rezila sta obe strani polni žlebičev. D ol­ žina 16.5 cm. 47. O dlom ek bodala (inv. št. 9852, ris. II, 20) z ovalnim prerezom , na obeh straneh žlebiči. D olžina 6,8 cm. 48. Z akrivljen nož (inv. št. 9854, ris. II, 21) s plitvo vzboklino na h rb tu in z eno zakovično luknjico. Konica in ročaj sta odlom ljena. Dolžina 9 cm. 49. Z akrivljen nož (inv. št. 9853, ris. II, 22) s plitvo izbočenim hrbtom . Konica in ročaj sta odlom ljena. D olžina 12,6 cm. 50. D vorezna luničasta britev (inv. št. 9833, ris. II, 23), na ostrini skrhana in poškodovana. R očaj je odlom ljen. Na sredini je britev predrta. S edanja dolžina 7 cm, širina 6 cm. 51. P rofiliran obesek (inv. št. 9849, ris. II, 24) je poškodovan, im a ušesce in puncirano črto, ki je bila najprej zarisana z ostrim predmetom, nato pa še pun- cirana. Dolžina 5,8 cm, širina 3,6 cm. Fragmenti posod, orožja in orodja O stanek posode (inv. št. 9870, ris. II, 25) iz debele bronaste pločevine, ki je bila nekoč povsem ravna, to rej ne upognjena, in puncirana v obliki krogov in topih kotov. D olžina 6,2 cm, širina 5,5 cm. 53. O kov (inv. št. 9832, ris. III, 1 ) okroglaste oblike iz debele pločevine, ki je na gosto nažlebana in se konča tudi z žlebom. 54. Š tirje odlom ki bronastega kotla (inv. št. 9867, 9868, 9871, 9872, ris. III, 2, 5, 4, 5) (verjetno cistaste oblike) s širokim dnom in plitvo izbočenim trupom , ki p reh a ja po točno označeni prelom nici v nekoliko navzven obrnjen rob, ki je povrh še ojačen z debelo žico, čez k atero je rob zavihan. Kotel je zakovan z velikim i, okroglim i in ploščatim i zakovicam i, ki se na n o tran ji stran i na široko razkovani ter im ajo široke in debele glavice. Pod zakovice so podložene četvero- oglate bronaste ploščice, vendar ne povsod. Tako ploščice vidimo tudi n a nekem drugem zakrpanem delu kotla deloma zunaj. Čudno je le, da im a kotel vzdolž roba k ak o r tudi na stenah polno zakovičnih luknjic, v katerih tičijo n a mnogih m estih okrogle, ploščate zakovice, ki so na n o tran ji strani stolčene. D el kotlovega dna je bil povrh še z nekoliko izbočenim trakom profiliran. Spodnja vzboklina im a zelo plitev žleb. Sl. 2. S ituacijska skica najdišča bronastega depoja iz Cerovca po V. S k rab arju 55. F ragm enti s stene velikega bronastega kotla (inv. št. 9869, 9875, 9876, 9877, 9866, 9874, 9875), ki im a v tesnih, vodoravnih vrstah ploščata rebra. 56. N aočarska spirala-zaponka (inv. št. 831, ris. II, 26). 57. V prerezu rom bičen obroč s prem erom 6,6 cm (inv. št. 9829, ris. III, 6). 58. O krogel svitek (fragm ent ovratnice inv. št. 9856, ris. III, 7), ki se proti koncu polagom a zožuje ter preneha v d v ak rat zaviti zanki. 59. O dprta in oglata zapestnica s prem erom a 6,3 X 5,4 cm (inv. št. 9830, risba III, 8). 60. O dlom ki okroglih obročev (inv. št. 9861 in 9862, ris. II, 27, 28). 61. O dlom ek okroglega klinčka (inv. št. 9857, ris. III, 9). 62. O dlom ek oglatega klinčka (inv. št. 9858, ris. III, 10). 63. O dlom ek okroglega, na spodnjem koncu nekoliko upognjenega klinčka, v erjetn o fragm ent lasnice (inv. št. 9859, ris. III, 11). G ornji del je na lahko plo­ ščato stolčen. 64. Odlomek okroglega klinčka (inv. št. 9860, ris. III, 12), ki se je med uli­ vanjem pokvaril. 65. a) P et odlomkov bronaste žice razne velikosti, b) M ajhen odlom ek na koncu odprte zapestnice, ki je na gosto okrašena z drobnim i žlebiči (inv. št. 9879). č) T rije nedoločljivi bronasti odlomki, č) D va odlom ka ozkega, drobnega in m ajhnega, zelo k ratk eg a meča. Dolgi ročaj ima štiri zakovične lu k n jice in oglato izbočene robove. Š irina le m . sedanja dolžina 6 cm, rezilo z ovalnim prerezom 1.5 cm široko, d) Odlom ek noža z dolžino 4.4 cm. Nož in ročaj sta povsem po­ dobna našim običajnim nožem. Ročaj je na obeh straneh nekoliko poglobljen za lesen ali koščen obložek. 66. 53 raznih odlom kov, med njim i še n e k a j boljših in določljivih predm etov: a) odlomek srpovega rezila s podolgovato ulivno bradico in ulivnimi ostanki na strehasto odebeljenem hrbtu, b) 5 odlomki s sredine srpovih rezil, od katerih im a eden še ulivno bradavico, c) Odlomek srpovega ročaja s trioglatim na­ stavkom in grebenastim okraskom , č) 3 odlom ki srpovih konic, d) O dlom ek ši­ roke, zelo koničaste srpove konice, e) D va odlom ka srpovih konic, p ri katerih je konica podobna rogu. f) D el srpovega rezila s kratkim ročajem , ki ne preneha v rezilu samem in ki im a ozek in odebeljen h rb e t ter podolžno rebro n a ovalnem koncu ročaja, g) O krogel 7 mm širok in 10 mm visok gumb. h) O dlom ek srpovega rezila (?) iz bele kovine, i) Več m anjših odlomkov zgoraj opisanih kotlov in n ek aj nedoločljivih fragm entov, j) Fragm ent nekega okova, katerega ozka stran je nekoliko upognjena z rebrastim okraskom , k) Podoben fragm ent z vzpored­ nimi, vodoravnim i rebri. 67. O dlom ek svojevrstne, prvotno okrogle, bronaste pogačice (inv. št. 9863). ki je na spodnji, p rav zap rav zgornji strani nekoliko konkavna. Tekočo bronasto zmes so nekoč ulivali v okroglo vdolbino in tako je nastala na površini udrtina. P rem er približno 12 cm, višina 6 cm. 68. Dva m anjša kosa bronastih pogač (inv. št. 9864 a in 9865). Leta 1911. je m ariborski m uzej pridobil od posestnika Janeza K odriča še dva bronasta srpa in dve sekiri, ki pripadajo isti najdbi, k je r so še danes. 69. B ronast srp (inv. št. 292, ris. III, 13), na hrb tu odebeljen. K onica je od­ lom ljena skoraj do polovice rezila. Srp im a trioglat 6 mm dolg nastavek, na ročaju pa m ale zareze in lepo zeleno patino. Sedanja dolžina 12 cm. 70. O stanek srpovega rezila (inv. št. 293, ris. III, 14) z odebeljenim hrbtom . Zelena patina. Sedanja dolžina 9 cm. 71. P lavutasta sek ira (inv. št. 290, ris. III, 15) s 3,5 cm širokim a uhljem a. Zgoraj je izrez, spodaj pa je ostrina odlom ljena. P atina je sivkastozelena. Se­ d an ja dolžina 15 cm. 72. T ulasta sek ira (inv. št. 291, ris. ITI, 16) z odlom ljeno ostrino, dobro vid­ nim i šivi, trikotno grebenastim okraskom in tem nosivo patino. S edanja dolžina 8 cm, širina 4 cm. Cerovec D rugi, mnogo m anjši depot bronastih predm etov so odkrili leta 1923. ob stezi pri kam nolom u n a posestvu A ndreja in Roze Plem initaš v C erovcu št. 41 pri Rogaški Slatini.2 Predm eti so razm erom a še dobro ohranjeni in im ajo lepo, temnosivkasto- zeleno patino ter so danes v predzgodovinski zbirki M estnega m uzeja v P tuju. 1. Srp (inv. št. 7211, ris. III, 17) z odlom ljeno konico in strehasto odebeljenim hrbtom im a trioglat nastavek in dve rebri na ročaju, od katerih je eno na koncu rogovilasto razcepljeno. 2. Polovica srpovega rezila (inv. št. 7210, ris. III, 18) z odebeljenim hrbtom , ki je okrašen z m alim i zarezam i; ob n o tra n ji strani ročaja je podolžno rebro. 3. P lavutasta se k ira (inv. št. 7212, ris. III, 19) z močnim a uhljem a. S ekira ima zgoraj izrez in delom a odlom ljeno ostrino. S edanja dolžina 15 cm. 4. F ragm ent m asivne plavutaste sekire (inv. št. 7213, ris. Ill, 20) z uhljem a in kom aj še vidnim ostankom izreza. S edanja dolžina 10 cm. Rogatec Kot dopolnilo najdbam iz Črmožiš iz Cerovca n aj omenim nazadnje še dobro ohranjeno plavutasto sekiro (inv. št. 7199, ris. III, 21) iz Rogatca,1 0 ki so jo našli sk o raj ob istem času. Točnejši podatki o najdišču niso znani. Im a svetlo zeleno patino te r je danes tudi v predzgodovinski zbirki ptujskega m uzeja. Izrez na vrhu je skoraj zabrisan, ostrina malo skrhana. Sedanja dolžina 15 cm. Severno od Središča na nekoliko više ležečih njivah je leta 1855. odkril km et F ranc H orvat p ri p o d iran ju starega h rasta ob robu gozda v G rab ah 3 (občina O brežje, okraj P tuj) m anjši bronasti depo, vsega 10 predm etov. Po n a k lju č ju je zvedel za to najd b o univ. prof. dr. Robič v G radcu in je predm ete pridobil za deželni m uzej Joaneum , k jer so še danes. K er je najdišče bilo na nekoliko vzvišenem prostoru, je Robič menil, da izvirajo predm eti iz neke gomile, a Meli vidi p ravilneje v te j n ajdbi zbirko večinom a poškodovanega in neuporabljivega bronastega orodja, ki se je shranjevala v skupnem zbirališču-depoju te r čakalo prelivanja po potujočih obrtnikih-livarjih, k a r sklepamo lahko že po tem, da v najd b i ni bilo nik ak ih keram ičnih izdelkov. Vsi predm eti im ajo lepo in dobro patino. 1. M asivna tu lasta sekira (inv. št. 6255, ris. IV, 4) s širokim i trikotnim i grebe­ nastim i okraski in ušescem. O strina je m alo skrhana. Sekira je zelo podobna črm ožiški št. 6. D olžina 13,5 cm. 2. M ala tulasta sek ira (inv. št. 6242, ris. IV, 5) s trojnim i trikotnim i grebena­ stim i okraski brez ušesca ter je dobro o hranjena. Dolžina 11 cm. 3. Zgornji del tulaste sekire (inv. št. 6567, ris. IV, 6) z dvojnim i trikotnim i grebenastim i okraski in ušescem. S edanja dolžina 4 cm. 4. F ragm ent m asivne plavutaste sekire (inv. št. 6212, IV, 7) z m očnim a uhljem a in globokim izrezom . Sedanja dolžina 8,5 cm. 1 0 Klem enc J.-Saria B., 1 . c., B latt Rogatec, str. 54. 5. Zelo tanka sulična ost (inv. št. 6166, ris. IV, 8) v obliki vrbinega lista z odlom ljeno konico. S edanja dolžina 9,5 cm. 6. Sulična ost (inv. št. 6164, IV, 9) v obliki vrbinega lista z odlom ljeno konico. S rednje ojačevalno reb ro je široko in se zožuje proti konici. Na tulcu je zako- vična luknjica. S edanja dolžina 9,5 cm. 7. O dlom ek spodnjega dela nekega m eča (inv. št. 6153, ris. IV, 10) z ojače- valnim rebrom po sredini. Sedanja dolžina 15,5 cm, 8. Votla krogla (inv. št .6528, IV, 11), sestavljena iz dveh enakih polovic z dvem a nasproti si stoječim a luknjicam a. K roglica je zelenkastobele barve te r je zlitini m orda prim ešano n ek a j srebra. V erjetno se je rab ila kot k rag u ljček ali okrasek. P rem er 4 cm. 9. M ajhen, p rstan u podoben kos brona, ki je bil s kladivom obtolčen, ko so ga dunajski zlata rji preiskušali te r je zlom ljen na dva dela. 10. P relu k n jan a m asivna kroglica (inv. št. 6525, IV, 12) ovalne oblike s štirim i grbicam i na obodu, ki so jo našli ob drugi priliki na bližnji njivi. Prem er 2,5 X 1,5 cm. Hudinja pri Vitanju Končno bi om enil v zvezi z bronastim a depojem a iz Črmožiš in Cerovca še en depo ob V itan jsk i gorski črti, ki ga je na kratko omenil prof. Fr. Ferk. Leta 1891. so našli pod skalovjem v kam nolom u v H udinji severno od V itanja,4 v neposredni bližini Počuvavnikove koče, hiš. št. 17, občina Paka, m anjši depo izvrstno ohranjenih bronastih predm etov z lepo patino. N ajdbe so danes v pred ­ zgodovinski zbirki m estnega m uzeja v P tu ju . Vse kaže, da se je spodaj našteto orodje rabilo že v bronasti dobi za lom ljenje šk riljev ca v kam nolom u. Zdi se, da to orodje ni bilo zakopano te r ga je med delom zasul plaz skalovja in ga ni bilo več vredno odkopati. 1. V elika p lav u tasta sekira (inv. št. 7205, IV, 1) z visoko stoječim a uhljem a na obeh straneh. Im a zelo razločen in globok izrez te r lahko zak riv ljen o ostrino. D olžina 23 cm. 2. Mogočno, m asivno kladivo (inv. št. 7208, ris. IV, 3) z dobro vidnim i ulivnimi šivi in okroglo odprtino na sredini s prem erom 4 cm za p ritrje v a n je lesenega ročaja. U darni ploskvi sta na obeh straneh zaradi dolge uporabe kladiva okroglo obtolčeni te r robovi vise nekoliko čez jedro. Težina 3,38 kg, dolžina 14,5 cm, širina 7,5 cm in debelina 5,5 cm. 3. Zagozda ali dleto za lom ljenje škriljevca. Ker prof. F erk ne om enja n a ­ tančnejših podatkov in nisem mogel n a jti v predzgodovinski zbirki ptujskega m uzeja tega predm eta, sem opustil opis. 4. M ala plav u tasta sekira (inv. št. 7198, ris. IV, 2) n ajd en a v kam nolom u (Fuchs-Miihl) v Spodnji M islinjski dolini. Im a na obeh straneh visoko stoječe uhlje, od k aterih so trije stlačeni in na v rh u m ajhen izrez. O strin a je lahko za- sločena, dobro označena. P atina je črna, leskeča. D olžina 12,5 cm. * Črmožiški bronasti depo označuje večje število srpov, ki so bili verjetno uliti na kraju samem ali pa v neposredni okolici, kakor kažejo ostanki ulivnih šivov in robov, ki še niso bili dokončno izglajeni, k a r 'b i se bilo z n jim i v n o r­ m alnih razm erah nedvom no zgodilo. Tipološko, mislim, bi se m ogli uvrstiti v R eineckejevo stopnjo D bronaste dobe, kam or sodijo tudi meči, sulice, sekire in fragm enti nakita te r posod. Po razvrstitvi H. Schm idta1 1 pa moremo razdeliti črm ožiške in cerovške srpe v dva tipa, v peschierske s prevladujočim navpičnim ročajem (1—11) in v švicarske, k je r se rezilo, in ročaj m edsebojno p reliv ata drug v drugega (12—17). Pravilno im ajo srpi na desnem zunanjem robu, k je r p reh aja ročaj v h rbet rezila, trioglat ali štirioglat nastavek, ki je rabil za boljšo p ri­ trd itev lesenega dela ročaja. Rezilo je večinom a ojačeno z enim ali dvem a re- brom a, ki se na koncu ročaja razcepita in ga ojačita na notranjem delu. Včasih je rezilo ojačeno samo s strehasto odebelitvijo hrbta, ki se na koncu ročaja vilasto razčleni v rebra, na k aterih so pogosto šibkejše ali krep k ejše zareze z Sl. 4. Rogatec Sl. 5. H udinja p ri V itanju nam enom , da bi se zagozda v lesenem delu ročaja čvrsteje prijela. Konice srpov so razen enega p rim era (11, m orda tudi 14), k je r je obrnjen navzgor, povsod u k riv ljen e navzdol. V cerovški najdbi imamo na spodnjem zunanjem delu srpa (št. 1) m očnejšo zarezo, boljše rečeno izsek, ki je omogočil čvrstejšo p ritrditev veziva n a kovinastem in lesenem delu ročaja. Sulice se delijo po svojih osteh v sulične osti v obliki vrbinega (18—25) in v sulične osti v obliki trstikastega lista (26—27). Razen konservativne oblike št. 25, sodijo vse k m ladim bronastodobnim tipom. Med sekiram i imamo največ tulastili in m anj plavutastih sekir z uhlji. T ri­ kotni in zasločeni grebenasti okraski na tulastili sekirah so sorodni sekiram iz m alega depoja v Središču ter mečem, sulicam in plavutastim sekiram iz Trösinga.1 2 O pisani depoji kažejo presenetljivo sorodnost z najdbam i na S podnji H a j­ dini pri P tu ju ,1 3 P obrežju,1 4 M ariboru1 5 1 6 in R ušah.'6 Ponekod kažejo poedini pred­ 1 1 Schmidt H., D er Bronzesichelfund von Oberthau, Kr. M erseburg, Berliner Zeitschrift f. Ethnologie 1904, str. 116. 1 2 Mitt. d. h. Ver. f. S teierm ark 1890, str. 10. 1 3 Starè F r., Ilirsko grobišče na Zg. H ajdini pri P tu ju . A rheološki vestnik I., 1—2, 1950, str. 31—86. 1 4 Baš Fr., CZN XXXIV, 1939, str. 194—196. 1 5 Baš Fr., CZN XXVIII. 1933, str. 38—40 in XXIX, 1934, str. 54—55. 1 6 W urm brand G., Das Ü rnenfeld von M aria Rast. B raunschw eig 1879, stran 7 do 9 m eti in fragm enti sličnost in eventualno sorodnost z bosenskim i1 7 in zahodno m adžarskim i najdbam i,1 8 k a r pride posebno do izraza p ri oblikah plavutastih sekir in ornam entiranih tulastih sekir. Prav nič ne zaostajajo v tem tudi tipi srpov, sulic in mečev. K tem u dodam še o d k ritje m anjše livarne na hoškem P ohorju nad Poštelo,1 8 na katero so slučajno zadeli leta 1932. Tudi tu najdeni predm eti kažejo po svojem slogu in obliki evidentno sorodnost z najdbam i v Črmožišah. Dom neva, da pred ­ stav lja n ajdba slučajni depo, je tak o j postala dejstvo, da je bila o d k rita p red ­ zgodovinska livarna, ko so n ašli še večje in m anjše kose bronaste žlindre, nedovršene ali ponesrečene ulitke in končno razžgano škrilasto kam enje. P red­ m eti so ležali brez reda v posam eznih skupinah naokoli. Enako livarno so odkopali že leta 1895. n a posestvu Alojza Jägera v M iljani v H rvatskem Zagorju na obronku Brezove Ravne.5 Pozneje so tu k a j odkopali velik in zelo zanimiv depo, večinom a zlom ljenih ali poškodovanih predm etov, n ajrazličn ejšeg a orodja in orožja, n. pr. kladiva, sulične osti, plavutaste in tulaste sekire, srpe, štiri bronatse plošče, 21 kosov stožčastih vlivnih pogač in če trt litra raztopljenega brona ter ognjišče. Vsi ti depoji in livarne, zlasti črm ožiški depo, izvirajo več ko v erjetn o od potujočega trgovca-livarja. Ko bi nam bili b o lje znani podatki teh že davno najdenih depojev in livarn, bi nam tudi nedvom no odkrivali vpogled v organi­ zacijo trgovine in izdelovanja teh bronastih predm etov, tako pa sem se m oral om ejiti v glavnem samo na inventarni opis najdb. Ob koncu tega poročila mi je p rije tn a dolžnost, da se iskreno zahvaljujem pok. univ. prof. dr. W. Schmidu za razne nasvete in se hvaležno spom nim pokoj­ nega konzervatorja V. S krabarja, ki mi je prepustil zadevno gradivo v objavo. ZUSAMMENFASSUNG Bronzene Depotfunde in Črmožiše und im nordöstlichen Slowenien In der vorliegenden A bhandlung w erden die im J. 1898 in Črm ožiše und im J. 1923 in Cerovec bei R ogatec ausgegraben Bronzedepots, welche sich je tzt im Landesm useum G raz (Inv. No. 9801—9879), im Regionalm useum M aribor (Inv. No. 290—293) und im städtischen Museum P tu j (Inv. No. 7210—7213) befinden, be­ handelt. F ern er w ird noch ein D epotfund aus Središče aus dem J. 1855, heute im Landesm useum in G raz, ein D epotfund vom J. 1891. aus H udinja bei V itanje, den Prof. Fr. F erk entdeckte, und ein Lappenbeil aus Rogatec beschrieben. D ie beiden letzten Funde befinden sich im städtischen M useum in P tuj. Säm tliche Depots w erden an das Ende d er U rn e n g räb erk u ltu r gesetzt und m it R einecke D Stufe klassifiziert. 1 7 F iala Fr., P rähistorische Bronzen aus Bosnien und H ercegovina, Wiss. Mitt. aus Bos. u. H erc., VI, 1899, str. 144—147 in D ie prähistor. A nsiedlung auf dem Debelo brdo bei S arajevo. — Ibidem IV., 1896, str. 58—60. — T ru h elk a Ć., K ul­ turne p rilik e Bosne i H ercegovine u prehistoričko doba. — V odja kroz prehist. zbirku bos. herc. m uzeja, 1914, str. 51—99. 1 8 Tom pa Ferencz, 25 Jahre U rgeschichtsforschung in U ngarn 1912—1936, str. 61—102. (24/25 Bericht d. Röm.-Germ. Kommission 1934/35.) 1 8 Baš Fr., ČZN XXVIII, 1933, str. 38—40. Iï 0 IO 15 em 1 ---i-- 1 ---1 ---» .. i i i i i — I -- i --- 1 ..... I