• Posamezne iteTlUcet K»> S ▼adne Din —*60, ob no- ! dcljah Din V—. #TAliOJCt* uuajii vh*k d*» " nedelje in pnutaikov, i ort x • • • doljab Din !•—, ■ tTEEDNlaTiO bm u.twj* r Jfui. • ■ bora, Jurčičeva ul. it. 4, i. nad* • m stropje. Telelon intarurb. it. 276. 2 J UPKAVA M uah;ija ▼ Jurčičevi • ■ aiipi »t. 4, pritličje, desno. Tele- S ” .on it. 24. SHS po&lnodekovni n* • • con i ter. 11.737. J Na naredila brea denaija se n« ! ■ Jzira. — Bokopisi b% ne m6ajo* l ■ * Leto: III. Maribor, sobota 1. julija 1922. Številka; 145. Pacifizem. Lepa jo ta bosoda, tako lepa, da človeku vedno postane toplo pri srcu, so jo sliši. Spada k tistim velikim geslom, ki jih je prinesla v Evropo mlada demokratična družba. Bratstvo, e-oakost in svoboda! Kdo bi ne pristavil 80 Pno: svetovni mir! Kdor ni doživel Eied vojno v lastni notranjosti ogromnega pomena to besede, temu bomo za-Jfian pridigali o svetovnem miru. Hvala Bogu, da je število ljudi, ki so trpeli, Eeizmorno večje, kakor število onih, ki 80 so naučili samo to, da je vojna doba zelo interesanten pojav, na pr. tako kakor velika konjska tekma. — Pacifi-Zen} jo na programu; drug za drugim "veliki državniki in — nota bene, odi ič-ui vojskovodje — prestopajo v tabor ohranjevalcev miru, tako da bi si Slo-vok mislil: kmalu bo napočila zlata doba vsemu človeškemu rodu. Za Wilso- j jjtoni se je postavil med pacifistične dr- j ‘Ovnike Lloyd George, ki ne more 'kon- j Gati nobenega svojega govora brez Primerne aluzijo na svetovni mir. ^ V j' asbingtonu so razpravljali o njem ^ sklenili kar 10 lotni mir na daljnem ytcifiku; v Genovi so se pogajali in plenili večmesečno evropsko premir-Ravnokar razpošilja pacifistična vabila g. Cičerin in po vsem rdečem, ^eckastem, ultrardečem časopisju ma-' tero Evrope se razpreda velika pacifi-^iČna propaganda. naj rečemo k teinu 1 Smo li pa-j *ysti? Da, vsak moderno in napredno Misleči človek nosi v svojem srcu hu-j Pianistične ideale in eden j zmed teh je i nedvomno svetovni mir in sporazum T1.airorli. čimbolj so bodo humanistični ideali utrjevali v ljudskih srcih, «im več bo ljudi, ki bodo pravilno razumevali in konsekvent.no sledili ideale ■ današnje civilizaeije._ ki so koncem koncev tudi ideali čistega krščanstva, \ budhizma in drugih religij, tem več bo Pogojev za uspehe pacifističnega gibanja. Odkrito pa moramo Teči, da smo *®lo skeptični, da, nezaupljivi napram Pacifizmu, ki je postal agitacijsko ge- gotovih strank in katerega izkoriščajo tako, kakor je cerkvena hijerar-“ija izkoriščala in še izkotijča vzvišeni 6vangeljski nauk. Zanimivo je. da so se pacifističnei Propagande oprijeli zlasti Nemci, oni ftarod, ki je celo tisočletje gojil v Ev-''oiPi »Faustreeht« to jo pravico moč-aej.šoga in s tem načelom preprečil razvoj nove Evropo. Samo oni, ki namenoma ali iz kakih postranskih inte-resov »poraabljajo«, zakaj in s kakim Programom je nemški narod stojni v vojno — pravimo narod, ker je bila. Avstrijska monarhija igračka vsenem-1 ®^ga nacionalizma — more danes pro-! ?ajati časnikarske f raae o nedolžnosti, Nemčije, o francoski reakciji itd. Na-! Javnost smešnaje trditev, da je ta na-; fod postal ka.r*čez noč miroljuben in.; krotek kakor jagnje, dočim bo njegovi Nasprotniki sami volkovi in hijene. Narodi se ne izpreminjajo v 4 letih, ne * ^Premene svoje duše, ne uničijo svojih j tradicij, če se pod pritiskom zunanjih I dogodkov izpremeni režim. ^ Vsi naši •Judje,'ki potujejo po Nemčiji, vedo po- i vedati, kako malo se je izpr omenilo xdas deutsohe Wesen« in kaiko redka znamenja, da bi ta veliki narod korakal k mirovnim ciljem. Celo zmerni Politični krogi smatrajo versaillsko po-?°dbo za cunjo papirja, katero koščki; “odo neusmiljeno frčali po zraku, ko. “apoči tista ura. Odločna akcija naše vlade zoper vpade bolgarskih komitašev. Beograd, 30, junija. (Izvirno.) Minister za zunanje zadeve je zbral potrebne podatke, ki govore za to, da je bolgarska vlada udeležena na vojnih v-padih bolgarskih komitašev v naio državo in da jih pomaga spravljati na naše ozemlje v južni Srbiji. Naš poslanik v Sofiji Rakič je bil pozvan v Beograd in pričakujejo njegov prihod danes. V vladnem predsedstvu se bo vršila ožja konferenca medPašičem, Nin-čičem in poslanikom Rakičem. Kakor izvemo, bo naša vlada v zadevi bolgarskih komitaških vpadov na naše ozem- lje uvMIa akcijo, o kateri bo obveščena tudi zve-a narodov. Nsjbrže bo tudi minister .n zunanje zadeve dr. Ninčič v svojem ekspozeju o zunanji politiki v narodni skupščini prihodnji četrtek povodom budžetne debrte govoril o naši politiki napram Balgcrski. Beograd, 30. junija. (Izv.) Danes je prispel naš poslanik v Sofiji Rakič v Beograd. Poklican je bil od ministra za zunanje zadeve dr. Ninčiča. da se sestavi nota na zvezo narodov kot odgovor na bolgarsko noto. Rumunija in Grčija bosta postopali skupno z nami. Zadeva Stejičevega pomiloščenja. Beograd, 30. jun. (Izv.) Včeraj dopoldne sta ministra P ribičevi 6 in Trifkovič min. preds. Pašiču poročala o avdijenci pri kralju Aleksandru na Bledu. Glede poročil o pomiloščenju atentatorja Stojiča je izjavil aktivni minister napram nekemu novinarju, da ta zadeva še ni končana. Prošnjo Stejičeve rodbino za pomiloščenje jo dvorni maršal predložil kralju, osebno; pa v zadevi ni nihče interveniral pri kralju. Kralj Aleksander je pač že davno potprej izrekel željo, da pomilosti a/tentartorja, a sklep vlade se je glasil drugače in zadeva še vedno čaka rešitve. Češki legijonarji v Zagrebu. Zagreb, 30. jun. (Izv.) Predvčeraj zjutraj jo prišla semkaj deputacija čeških legijonarjov, da vrnejo jugo-slovenskim legijonarjem obisk pred letom dni. Bili so slovesno sprejeti. —• Udeležili so se vidovdanskih slavnosti, si ogledali .elesejem, prlsosLovali sokolski akademiji, gledališki predstavi ter veliki nogometni tekmi. Včeraj so se vršili izleti, zvečer pa je bil na čast ' gostom dinč v jugoslov. kazini, kate-rega. sta se udeležila tudi pokr. namest- j nik Demetrovič in vojaški poveljnik Dusakovič. Danes zjutraj so češki legijonarji odpotovali. Zasledovanje Rathenauovih morilcev. To je dejansko razpoloženje nem-, , e£a ljudstva in nam’ ne preostane' ™-Ugoga, kakor da ga prištejemo k falv-^'jom evropske politično dražbo. Ne ^ ®a to, ali nam je to ljubo ali ne, se s+jioiajno §ii »o etriommo; DKU Berlin, 29. junija. Zakonska osnova o zaščiti republiko jo bila včeraj predložena kabinetu, ki jo je odobril. Danes pride v pretres pri državnem svetu in potem v parlamentu. V glavnem jo osnova zgrajena po predlogih državnega predsednika ter jo mnogo ostrejša, kakoir pa je bilo prvotno. DKU Berlin, 29. junija. Kakor doamava »Vossisclie Zeitung« od politične policije, zasleduje policija od torka dalje neprestano sled za morilci dr. Raithenaua. V noči od pondeljka na torek je aretirala prvega sotrudnika pri atentatu. Po izpovedbah aretiranega in po materijalu, katerega so našli pri njem, je policija uvedla nadaljno zasledovanje, ki je pokazalo, da je na pra/vi poti. V »VorwiLrtsu« objavlja nek bivši član organizacije »C« odprto pismo nia nacijomaliste, v katerih jih dolži, da stoje v zvezi s to organizacijo. Svojo obdolžitev podkrepljuje z navedbami posameznih slučajev, kateri so mu osebno znani in pri katerih je sam sodeloval. DKU Berlin, 29. junija. Danes dopoldne je bil aretiran v bližini Boji irsko vlade z ustaši. DKU Dublin, 28. junija. (Rent.) Ob dveh .popoldine so se nadaljevali boji med okupacijskimi četami in neregularnimi tolpami, ki so zasedle Fouir Oourts in Fowler Hall, Fowler Hall go* Ti. Okrog poldneva je bilo videti, kako so se vstaši umikali iz opustošonega dela, Four Courths v klet te palače. —< Državne Sete so pronohale s topovskim ognjem, da bi po možnosti obvarovale poslopje. Njihove izgube^ so neznatno. V ostalih delih mesta je življenje zopet’ živahno kakor jprej. Vse potnike, ki! prihajajo v Dublin, preiščejo najstrož-j<5. Glasom zadnje vesti, ki sd jo predeli listi iz Dublina, so ustaši že zapustili-nekatera dele zasedenih palač saj Jo tudi v metežu svetovne vojne odpovedala individualna volja in se u-klonila pred dejstvi, ki jih nikdo ni pričakoval in ki so bila neštetim ljudem zopema. Nemčija tedaj ni pacifistična sila in še dolgo časa ne bo, zakaj pacifizem sc ne da izsiliti in narodi dospejo k njemu, ko njihov karakter dozori in stopi v oni štadij, ki ga danes kaže na pr, anglosaška rasa. Istotako neiskren in nenaraven je ruski pacifizem, kakor ga oznanjujejo boljševiki. Ni je večje laži, kakor čo govore poveljniki rdeče armade in agitatorji svetovne revolucije o svojih mirovnih stremljenjih. Buški komunisti so naravnost izdali, opljuvali in poteptali pacifistične ideale in danes so samo za to pacifisti, da mešajo pojmo in podrejujejo človeško misel jezuitski inkviziciji. Mi Slovani, ki smo se komaj osvobodili nemškega »Faustreeht*« in si zgradili samostojne države, moramo biti zelo previdni. Rusija nas uči, kam zaide narod, ki se slepo oprijema tujih! idej. Leonardo da Vinci je baje v svojem vrtu vzgojil strupene breskve. Bile so divine in zapeljive, a njihov sok je bil smrtonosen. Takih breskev je danes vso polno na drevesu življenja* Imajo različna imena, ponajveč abstraktna in idealna: lepe so, a strupene. Tudi pri pacifističnih breskvah moramo biti previdni. Gojimo miroljubnost1 ■ v samem sobi, izpolnjujmo svoj značaj, a izogibajmo se tujih idej, ki jih naši nasprotniki še niso pretekusili na samem sebi. Ne zaslepijajmo se s teorijami: Grau,'Freund, ist jede Theorie und griin des Lebens goldner Baum, (Goethe.) Frankfurta ob Odri eden izmed moril- Dr* R< PiPnS: cev zunanjega ministra dra. Batlie-naua 2l letali Ernst Werner Techow. Aretirani jo vodil avtomobil, v katerem sta sedela druga dva atentatorja. Prazniki. (Konec) DKU Berlin, 29. jun. (Wolff). Policija je zaprla dva tukajšnja trgovca, ki sta lastnika avtogaraže, v kateri je bil' skrit avtomobil, ki je bil rabljen pri umoru. Dalje so zaprli dva gimnazijca, ki jima je dokazano, da sta pripomogla k uspehu umora. Mod nanovo aretiranimi jo brat že prej zaprtega Ernesta Wernerja Techowa. j DKU Berlin, 29. jun. Berlinska' policija je aretirala lajtnanta v r. in 1 pravnika Giintlierja., ki mu je dokaza- j no. da jo ne lo vedel za umor Bothe- j naua, ampak da jo tudi sodeloval. — Giinthar jo bil navzoč pri predsveto-vanjih, v katerih se jo razpravljal načrt umora, v nekom berlinskem predmestju, ter je storilcem šel na roko. — NašePje Banjo garažo, v katero 60 po umoru spravili avtomobil, ki so ga rabili pri umoru. V posesti Gilntherja so našli pisma v. Hclffericlia, Ludon-dorffa, Jagowa in Weatar.pa, DKU Dublin, 29. jiun. (Reuter). Obstreljevanje Four Oourtea ee je nadaljevalo do 8. um Redno čete so vdrle v jetnišnieo Droghe&t, katero so vstaši zasedli. Borza, Z a g r e b, 30. junija. (Predborza. Izvirne). Pariz 6.625, Curih 14,75, London 3.44, Berlin 22.375, Dunaj 0.4125, Praga 1.51, Italija 3.70—3.71, N«wyork 77, Budimpeita 7.875. C u r i h, 30. junija. (Predboria. Izvirno). Pariz 44.10, Zagreb 1 65, London 23.27, Berlin 1.48, Praga 10.10, Italija 24.70, Newyork 527%, Dunaj 0.02%—0.027/B, Budimpešta 0.51, Varšava 041%. Mi imamo torej samo eden narodni praznik, to jo dan 1. decembra. Kako pa se naj proslavlja ta narodni praznik, pa še do sedaj nikjer ni zakonito določeno. Ker velja pri nas še vedno avstrijski obrtni red in ker prepoveduje ta obrtni red delo samo ob nedeljah, sledi iz tega, da do sedaj še nimamo prepovedi, ki bi branila delo dne t. decembra. Tačas še torej ni dopustno kaznovati trgovca ali obrtnika, ako s« v njegovem obratu dela dne 1. decembra. Delavca, ki bode bres gospodarjevega dovoljenja dno I. decembra izostal od dela, bodo zadele vse posledice, katore so po zakonu združene s same voljnim zapuščanjem dela. g Ker so v sodnem poslovniku izčrpno našteti prazniki, ki veljajo, za sodnijo, med njimi pa ni narodni praznik 1, deoembra, torej pri sodnem postopanju prvi dan decembra ne velja kot .prašnik. Če mora kdo tožbo ali pritožbo vlažiti do 1. decembra, pa bode jo vložil šole dno 2. decembra, bodo njegov« tožba ali pritožba zamujena. To je važno zlasti za odvetniške in notarska pisarne. \ Zakonito torej tudi Kraljev rojsM dan ni vpeljan kot praznik. S tem pa seveda ni rečeno, da se ta dan ne ba primemo proslavljal. Umestno je, da 66 prebivalstvo pri takih priložnostih spominja svojega vladarja in to tud! na zuna j pokaže. Vrednost ima pa tako proslavljanje, kakor vse dinastične in državne manifestacije naroda, le tedaj, če se vršijo radovoljno, torej brea zunanjega pritiska, V tem oziru se jef pa pri nas že mnogo grešilo. Niso u samo vsak čas od poklicanih in nepoklicanih strani proglašali novi prasni« ki, atnpak rabila so se celo teroristična sredstva za proslavljanje teli prazni-kov, To postopanje je bilo morda do% »„ , ------------------------------------------ bro namenjeno, a jo rodilo ravno nasprotni učinek, kakor bi ga bilo moralo roditi. Dinastični, monarhični in državni čut, ki bi se naj s tem postopanjem utrudil, se je neprimerno oškodoval. To nepremišljeno in protizakonito postopanje, za katerim so navadno stali vladni organi, je nagnalo mnogo prebivalstva. v republikanski in protidr-žavni tabor. Tudi najlepša in najboljša stvar postane človeku zoprna, če se mu preveč vsiljuje. To vsiljevanje rajnih državni1, in narodnih praznikov jo po-vzt ’ tudi našemu narodnemu gosp' n neizmerno škodo. Gotovo je um:.h" da se v monarhičnih državah slavijo tudi važni dogodki v vladarjevi rodbini, saj imajo tudi državni pomen. Alj tii je treba prave mere. Odkrit značaj in moški ponos demokratičnega državljana je več vreden in se bolj strinja z zvestobo in udanostjp proti vladarju in njegovi rodbini, kakor pa bizantinizem in servilizem, ki ustvarja neznačajne jn hinavce. V državi, kjer se vedno slišijo pritožbe o draginji tc;r o posurovelosti in slabih učnih uspehih mladine, ni umestno, da se ljudstvo napeljuje k nedelavnosti in potratnosti, mladina pa k pohajkovanju. Pri nas pa samih praznikov in veselic ni konca ne.kraja. Pri nas šolska mladina meseca junija vsega skupaj ni imela niti 15 dni šole. Več kakor polovica odpade torej na razne praznike in počitnice. Prebivalstvo v Jugoslaviji pripada različnint ver o i zp o ved a n j e m. V največjem številu so zastopana tri, namreč: pravoslavno, katoliško in mohamedansko. Vsako teh veroizpovedanj ima svoje praznike. Ni dvoma, da bodo se pripadniki raznih veroizpovedanj •v naši državi vedno bolj pomešali. To bode napravilo velike težave tako uradom kakor tudi pridobitnim slojem. Nikogar ne moremo siliti, naj praznuje tudi pridobitnim slojem. Nikogar ne • moremo siliti, naj praznuje tudi .praznike njemu tujih veroizpovedanj, na. drugi strani pa bode spet težko, siliti prebivalstvo, da praznikov svojega ve-roiapovedanja. ,ne praznuje. V interesu države in prebivalstva bi torej bilo, če bi se v tem oziru doseglo vsaj v bistvu neko edinstvo, da bi' se po mogočnosti ■prazniki raznih veroizpovedanj slavili ob istih dneh. Na.iložje bi se to menda doseglo med katoliškim in pravoslav-. niim veroizpoved anjem, če bi pravoslavna cerkev sledila vzgledu države ter vpeljala Gregorjanski koledar. — Potem pa bi. se morda s posredovanjem vlade pri obojestranski dobri volji gotovo dala. stvar urediti tako, da bi se vsaj tisti prazniki, ki slavita obe vero-izpovedanji, praznovali sočasno. Politične vesti. * Prvo zbližanje med radikalno in klerikalno stranko se je izvršilo na originalen način ne v Beogradu in v parlamentu, marveč v — Gornji Radgoni. Radivoj Rehar: 'Ob sklepu severe2. Ne nameravam se zaenkrat še pečati z %bširno in temeljito oceno letošnje našo gledališke sezone, za danes hočem omeniti le nekaj splošnih misli o njenem poteku ter o programu, Jd naj bi si ga gledališko vodstvo osvojile? za prihodnje leto. Začetek letošnje sezone je bil precej ponesrečen, deloma ker se je pričela v Narodnem domu, deloma pa,ker se je pričela s eksperimenti, za katere v Mariboru še n| bilo publike. Za svojo osebo nisem nasprotnik nove struje, katero predstavlja g. Skrbinšek, strinjam se z njim v večini točk, ne odobravam pa njegove metode, po kateri je skušal to strujo uveljaviti. Revolucija! ki ne sledi sistematični in temeljiti predpripravi, mora propasti, tako v politiki, kakor v umetnosti, kajti ni dovolj, da pojmijo svojo nalogo le voditelji, pojmiti jo mora tudi ljudstvo, ker le v takem ljudstvu, ki jih pojmi Si razume ter ve za kaj igre, najdejo lahko zaslombo,1 pomoč in sotrudništvo. Voditelji našega gledališča v početku letošnje sezone se tega niso zavedali, zato pa so tudi ostali večinoma voditelji brez^armade, kar ni škodovalo le gledališču kot takemu, ampak tudi njihc m visokim ciljem, Tam izhajata lista »Murska Straža« (klerikalni) in »Samouprava«'(radikalni). »Samouprava« je v 2. številki prinesla članek »Mi in Nemci«, ki v njem precizira stališče narodno - radikalne stranke do Nemcev. — »Murska Straža« jo ta članek ponatisnila dobesedno, samo da je mesto »Nrirodno-raclikalna stranka« postavila »Slovenska ljudska stranka«. To bi pomenilo, da imata obe stranki v tem prašanju enake nazore. Ampak »Murska Straža« je nehote u-darila po zobeh sebe in svoje klerikalne zaščitnike, ko je prinesla pod firmo Slov. ljudske stranke sledečo besede: »Naša stranka, je načeloma , protivna vsaki plemenski stranki... Čas za plemenske in narodnostne boje je minul in take stranko so postale nepotrebne. Opravičene so samo politične parlamentarne stranke. Naša stranka ne staji na plemenskem stališču, ne stoji, tudi na. rasnem stališču, njen član je lahko vsak državljan brez razlike vere, plemena in rase«. Soditi hi bilo, da so se klerikalni nazori ne potu iz Ljubljane in Maribora v Gornjo Radgono že močno ohladili. Sicer so namreč klerikalci ravno nasprotnega mišljenja o svoji stranki, ki je načeloma plemenska in načeloma verska. Niso vse klerikalne redakcije, tako blizu radikalnemu vetru kakor gornjeradgohska. * Dalmatinska sodba o klerikhlm' politiki. Splitpki »Život« piše dne 30. t m. o sklepu Slovenske ljudske straiilm, da teo v njenem okrilju lahko združeni republikanci in monarhisti in ^ pravi med drugim: Prav rac se ne čudimo celjskim sklepom klerikalne stranko. Od prevrata sem smo opetovano imeli priliko podčrtati neiskreno raboto te nekdanje c. kr. družbe in sicer tudi takrat, ko so nas gotovi ljudje hoteli prepričati, da. bodo klerikalci postali konstruktiven element v naši novi državi. In res so po svojih klerikalno _-jezuitskih metodah v raznih pbkraji-nah in raznih momentih izpreminjali taktiko, vedno pa. so ostali ne Samo na*-sprotniki današnjega režima, marveč tudi nasprotniki te države. To je_ tudi docela razumljivo, kajti danes je politika. Vatikana in levi rine la. proti Jugoslaviji ena in isti, a naši klerikalci imajo v Vatikanu svojega kralja...« »Život« konstatira, da je republikan-stvo klerikalcem zgolj ojačanje njihove taktike. Tako demagoštvo in licitiranje na. račun državne celote in dinastije je v resnici onemogočevanjo državne konsolidacije. Stranka, ki jniši vladajoče stranke, ne atakira države, se no igra z načeli monarhizma in re-publikanstva, ampak se mora s svojim moralam, doslednostjo in pravilnostjo pripraviti na to, da eventualno sama prevzame vlade. No razumemo, kako bi g. Protič s svojo kombinacijo: Hrv. blok, muslimani, klerikalci in del radikalcev našel potrebno koterijo za prevzem vlade in kako bi so mogla krona nasloniti na tako pisano družbo strank in nazorov. »Život« sklopa, da ki so bili vsled nerazumevanja profa-nirani. Druga velika napaka je bila, da se jo skušalo vnesti novo smer v naše gledališče s slabimi igralci, posebno z začetniki, ki so pač morda imeli nekaj površnih pojmov o hotenju njihovega voditelja, niso pa imeli podlage za širše razumevanje. Resnica je namreč, da prinese nekaj novega, nekaj boljšega lahko le oni, ki pozna staro, slabo. Kdor pa tega ne pozna, ta ni kvalificiran za preporod i tedja. Mnogo naših igralcev pa ni imelo niti pojma o dovršenosti prejšnje struje, zato tudi niso znali vzeti od starega kar je bilo dobro, slabo pa nadomestiti z novim, boljšim.' Cesto so zmešali slabo stare struje z nezadostno dozorelim novim, kar je neizogibno moralo voditi, do diletantstva, ki se je bohotno razpaslo v številnih dramskih predstavah. Vsa izredno velika umetniška potenca g. Skrbinška pri tern 'ni pomagala veliko. Nedozoreli njegovi sodelavci so ga —>- ne pojmovali— ampak slepo oponašali in to je vodilo zopet na drugo stransko pot., v karikaturizem. Daljo je škodovala letošnji sezoni precej tudi pristranost in protekcija. Bodjmo odkriti in pošteni ter priznajmo, da je mnogo neuspehov povzročila na eni strani protekcija, katero so uživali nekateri igralci, čeprav je po svoji umetniški kvaliteti niso zaslužili. je dol lenost , s katero klerikalci izigravajo monarhijo in republiko, skrajna politična nemoralnost. K Wilsona. Umor umoru angleškega maršala angleškega maršala WiIsona, ki je — kakor znano — padel kot žrtev atentata, povzročenega po dveh Ircih, je vzbudil v Angliji in Franciji splošno sožalje in nenavadno pozornost. Celo pariški listi prinašajo dolge kolone in beležijo vsako podrobnost. O umorjenem maršalu sodijo, da je bil eden najsposobnejših angleških častnikov. Osebno jo bil izredno ljubezniv in inteligenten ' mož. Njegovi' vdovi so''izrekli sožalje vsi.čkuii dvora, vlade in .zastopniki parlamentarnih skupin, poslaniki vseh ^avezu iških dr--. žav in celo predsednic irsl m Dail Eireuna Griffitb. Francoski maršal, Foch jo dejal o njem: Francija obžalu-j je njegovo smrt kakor da bi bil njen sin. Maršal sir Henry Wilson je bil rojen 1. 1864 na Irskem in je stopil v.britansko armado 1. 1884. V začetku vojne jo bil v štabu maršala Frencha. — Vlada ga je poslala v delikatni misiji, v Rusijo, po povratku pa mu jo bilo poverjeno odlično mesto pri poveljstvu angleško-franeoske vojne armade. L. 1918. je bil imenovan zn. vojnega, ministra kot naslednika sira Wi!liana Robertsona in je izvrševal to odgovorno službo v času, ko je Ludendorff pod-vžcl odločilen sunek v-angleško armado. L. 1919. je bil imenovan za maršala in povišan v čast barona. Dnevna kronika. — Prvi kongres učiteljstva meščanskih šol Ju gosi aije. Dno 6. in 7. julija letos se vrši v Zagrebu, v poslopju učiteljišča (Moduličeva ul. 33.) prvi kongres učiteljstva meščanskih šol Jugoslavije in sicer po sledečem redu: Dne 5. ob 16. uri predkonferenca delegatov vseh udruženj. Dne 6. in 7. ob 9. uri kongres s sledečimi točkami! a) pravni in mat eri jul ni odnosa ji učiteljstva meščanskih šol, referat g. J. Kovačeviča, ravnatelja dvorazredne trgovsko šole v Zagrebur h) načrt Zakona. zn. meščanske šolo in učni' načrt v zakonu, referat g. A. Nadin vinskega, ravnatelja v Novem Sadu; c) meščanska šola nekoč, sedaj in kakšna.bi morala. biti v bodočnosti, referat g. Do-mankoviča, ravnatelja v Zagrebu: d) osnutek »Saveza učiteljstva meščanskih šol v Jugoslaviji«, referat g. M. Gjorgjcviča, ravnatelja iz Novega Sada; c) osnutek glasila, meščanskega šolstva. referat g. D. Humeka, ravnatelja iz Maribora, Eventualijc;. Po kongresu so vrši ogledovanje zagrebških znamenitosti. — Unija slovanskih dijakov v Pa-rfzp. Iz Pariza poročajo: Dne 21. t. m. so je vršil ustanovni občni zbor Unije slovanskih dijakov v Parizu. V zastopstvu rektorja Sorbonne je prišel profesor Meillet in otvoril zborovanje.. ter so jo, kar je še najbolj žalostno, izrabljali često vito, da so še bolj netili odpor drugih zapostavljenih članov ter jih tako naravnost silili v sabotažo, na drugi strani pa ravno ta, sabotaža sama. Gledališki ansambl mora biti harmonična celota, ker le v tem slučaju moro tudi res ustvarjati harmonične umetniške celote, razdvojen in med seboj skregan ansambl pa ne more nuditi dobrih predstav. Odvisno pa je vse to v največji'meri od vodstva, ki mora svojo člane soditi vselej ^ le po popolnoma nepristranski umetniški vrednosti, nikoli pa ne pončem drugem, najmanj seveda po prilizovanju in de-nuncijapstvu drugih. Na rovaš tega protekcijonizma pa je treba pripisati tudi često napačno razdeljevanje vlog. Uprava mora poznati svoje ljudi, vedeti mora, kake vlogo pristojnjo posamezniku po njegovi ume tn iško -tvori-teljski sili, kajti le ta sila je- pri toni merodajna in ničesar drugega. Koncem vsega tega pa je letošnji sezoni škodovala veliko tudi upravniška kriza. Negotovost, je povsod kvar-ljiva.najbolj pa v gledališču in oni, ki so zakrivili zavlačevanje imenovanja intendanta, so v veliki,meri soodgovorni za neuspehe. Toda to jo za nami in danes ima gledališče -, v osebi g. dr. Brenčiča svojega stalnega intendanta. Kaj pomeni njegovo imenovanje za naše gledališče, še ni mogoče reči, ker se Čestital je dijakom, da so uresničili dolgo za želj eno .Unijo slovanskih narodov, spominjal se Arnesta. Denisa in dr. Beneša, katerima se jo zahvaliti, da je pariška univerza debila Institut za slovanske študije. V imenu pariške univerze je pozval slovanske dijake, naj nadaljuje delo za edinstvo slovanskih narodoV? ki bo nenavadno važna za celo Evropo. E obel in je pozdravil slovanske dijake v imenu drugih dijaških zvez in naglasni, kako sorodnost razuma in-čustvovanje zbližuje latinska in slovanska plemena. Rene Hen-ry, profesor visoke šole političnih znanost, je opozarjal na. 'nujnost tesnega .-.porazuma Frynci.jp s Slovani, da bi bil postavljen krepak zid proti germanski ekspanziji. Končal je z zagotovilom, da Francija nikdar ne dovoli, da bi kdo) v .bodočnosti napadal Boljo-' ke, Čehbslovake in Jugoslovane. Drugi del programa je bi.l umetniški. Nasto* pili so tudi ugoslovenski dijaki. — Velika ljudska veselica v prid gladujoči rusM 'cleci v Ljutomeru. Do® 9. 'julija priredi' krajevni odbor za pomoč gladujoči ruski deei v Ljutomer«, veliko ljudsko veselico v Ser šepavem logu z začetkom ob 3. uri popoldne- Veselica bode b rezdvom.no v tem letu največja dobrodelna, prireditev v Prleki]1-Rfidevolje so obljubila, svojo sodelovanje pev-ska društva, v Ljutomeru. Križevcih, Mali nedelji in Stari cesti i)1 tambu raški zbori v Ljutomeru,' Križevci li ter Mali nedelji. Imeli bodemo prvič priliko poslušati skupen nas1®P pevskih in taniburaških zborov iz ljutomerskega okoliša. Zabava, bode pr.M raznovrstna;, tako da bodo prišel vsak na svoj račun. Že sedaj vzbuja prireditev vseobče zanimanje. Jedila in pijačo bodo v lastni režiji, cene zmerne-Vstopnina se je določila samo na eD dinar za osebo, da bo pristop omogočen vsakomur. Za zunanje goste iz gpr-njeradgonskega. okraja jo oskrbljen poseben večerni vlak, ki bo vozil ob m uri zvečer iz Ljutomera. Občinstvo s° opozarja že sedaj na to veselico kot edino ‘svojo vrste. — Narodni fanatizem nemških uče1)', jakov. Nemški vseučiliški profčsoiT so bili po večini vedno veliki fanatik nemškega nacionalizma. To so je poM' zalo zlasti med vojno. Ko so najodpF nejši učenjaki podpisali, hujskajoče P®* žive na. vojno proti sovražnikom civih-zacije »Francozom in Angležem« in s® proglasili za odlome privržence znan®' ga »Aushalten«. Da so njihov mentaL tet ni izpremenil, so spoznali dija«1 češke tehnike v Pragi, ki so nedavn® priredili znanstveno ekskurzijo V Nemčijo. Ko so si hoteli ogledati lab®' ratorijo visoke tehnične šole v Berlin®’ jih jo rektor zavrnil, češ, da, Čehom n0 dovoli pristopa. V nekem drugem z?' vodu so dali pritrditi napis, da l0 V UU U ČAJ U rti. J. [ J 11L L U I LtL i Vi.c*, obislc dovoljen, a prepovedano govori. češko. Taki nacionalisti so nem*,1 učenjaki.- Za male narode pa seV°4^ imajo polna usta fraz. da se je nar®®' doslej še ni udejstvoval drugje neg® tehničnem vodstvu. Ako pa. se hoče re^ posvetiti gledališču, potem mora P**' nehati s svojo službo pri policijsko*** komisarijatu. ker obojega ni mogoL zmagovati. Časi, ko so bili gledali-T intendanti obenem tudi uradniki, s® z zdavnaj minili. Današnje gledalis0^ potrebuje celih mož. Veliko napako P® so napravili merodajni krogi z ime®0' vanjem takozvanega »gledališko® sosveta«, ki pomeni samo cokljo. «1, dal išče ni industrijska, ampak n®®® V niško podjetje, zato je sosvet, ki j® P1 drugem potreben, pri prvem v nap®^ Gledališče jo kot, umetniški zavod P®-.' vrženo javni kritiki in ta jo zanj ed» merodajni »sosvet«, -drugega ne po^L bnje, vsaj pri umetniškem delu ne-pa se tak sosvet že hoče imeti, bi ga morali .tvoriti umetniki, ne ^ ljudje, ki nimajo z umetnostjo nik# ga stika, , f Toda pustimo letošnjo sezono w obrnimo pogled v bodočo. Kakor j*®-no, zapušča naše gledališče vpč d® ^ danjih in med njimi tudi nekaj dob1 in najboljšeh članov. Naloga gled.* kega vodstva je. da pravočasno Pc& bi za nadomestilo, ako teh res ne več zadržati. To pa ne bo lahko, k!1L dobrih igralcev pri nas v Jugo*laV!A še posebej pa v .Sloveniji, ni. Treba 1a ]e je, da dobimo res dobre igralce, k®1’^ s takimi je mogoče držati gledališče ( Maribor, 1. Julija i925; » T A BOK« nost preživela in da je nacionalna, zavest le posledica pomanjkljive kulture-. Po njili dejanjih jih soditel — Vesela vest iz Prekmurja. Iz Dolnjo Lendave nam poročajo o zanimivi prireditvi ta mošnje šolske dece povodom kraljeve poroke. Učenci in učenko osnovne in meščanske šole so vpri-zorili pod vodstvom delavne učiteljice gdč. Ivanke Runovčeve in agilnega u-citelja g. Klanjščeka Spitzerjevo mladinsko igro »Pogumni Tonček«. Vpri-zoritev se je vršila v hotelu »Krona«. Med učenci, ki so nastopili na odru, jih je bilo 13 madžarske in 7 slovenske narodnosti. Nad vse razveseljiv je po-nav. da so se. otroci madžarskih staršev naučili že toliko slovenskega jezika, rla . So lahko igrali- slovensko igro in peli slovenske pesmi. Glavno vlogo v »Po-snnjjiera Tončku- jo igral Madžar Štern, učenec UT. razreda meščanske sole. Berača, precej’ težko vlogo, je ^rotno odigral Madžar Biiller. Mater igrala. Šalova. hčerka davčnega u-Pravitolja. Obisk je bil 'Zelo po voljen; Prvikrat so prišli na. slovensko prireditev madžarski meščani. Prav posebno so jim. ugajale slovenske pesmi. — 1'ako šola in kulturno delo orjeta, nacionalno ledino v našem .Prekmurju. — *-o \ atraj.no. naprej! — Tatvina. Pri posestniku Ištvanu . •Soh ar v Lucovi, okraj Murska Sobot tu, s« je splazil dne 17. junija med 9. in 1()- uro predpoldan, ko so bili vsi do-?te6i odsotni, dosedaj neznani tat sko- okno v stanovanje ter pobral razliko obleko, perilo in par ženskih čev-»v v skupni vrednosti 12.080 K. — Aretacija. Kakor 'že poroča no, so ®ne 22. junija v gostilni Franca. Prl-.Bernika v Spodnjih Hočah rekruti, ki 80 so vračali od vojaškega nabora do-'vn°r, tako razsajali, da je bil gostilničar primoran razgrajače s pomočjo delavca Alojza Klinca iz Rogoze, spraviti iz gostilne na prosto, pri čemur je ®den od nasilnežev s kuhinjskim no- ' zem oba loško telesno poškodoval- Zan-^nne.iija v Št. Petru pri Mariboru je ^Jedila kot storilca Mletnega. posest-‘ ^kega sina Franca.Germane iz Zgor nj®ga Dupleka ter ga dne 2(5. junija aretirala in oddala v zapore okrožnega sodišča. Germane, ki svoje dejanje prizna-, se izgovarja s pijanostjo. Smrtna vožnja. Dne 23. junija, 4o se pMjali posestnica Verona Stanko, njen 11 letni brat Matjaž Doanin-i -Verona Dominko, tašča Mag- da Horvat, v»i iz Trnja, okraj Dolnja ■Lendava, ter Matjaž Rous iz Orensovc Da enovprežnem vozu iz dolnje-lendav-skih goric, domov- Na cesti pri poštnem poslopju v Dolnji Lendavi, kjer cece cesta navzdol, niso zavrli. Voz je drvel navzdol, pri čem je branovlek Skočil iz vage ter tolkel konja po no-£ah. Konj se jo val e d tetra splačil ter s® spustil v divji beg. Pred trgovino Toplaka v D. Lendavi pa se jo vez z v&em na njem se nahajajočimi osebami prevrnil. Magda Hrvat, ki je padla tako nesrečno, da si je razbila lobanjo, jo dno 26. junija na posledicah zadob-Ijene poškodbe umrla. Verona Dominko pa je bila na glavi in ledvicah teško ranjena, dočim je zadobil Matjaž Rous le samo odrtine kože na glavi in rokah. Da niso bile tudi ostalo osebe ranjene, je pripisati le srečnemu slučaju. . — Redukcija uradiiištva v Franciji. Iz Pariza poročajo, da bo po novem upravnem načrtu odpuščenih preko 75.000 državnih uradnikov. Rl' A J A IVV J E 'dne 2. juEija popoldne v otu-dsnškem logu e v korist Sokolskega doma v , Studencih. Z let mariborske sokolske župe v Mariboru. Maribor je preživel ta teden lepe sokolske dneve — zlo!:' Mariborsko sokolsko župe, ki je pcičel prosi o nedeljo z nastopom,naraščgja, v Ljudskem vrtu. Naraščajevemu dnevu je sledil dan tekem, ki so se vršile v-sredo, na praznik Vidovega dne popoldan. Kot sa-vezua zastopnika sla priso;:r vovala tekmam brat Ahčju in sestra Skalarjeva a Ljubljane. Tekmovalcev je bilo v ■v išji vrsti 39, v srednji !) ter v nižji 19. Tekmovalk je* bilo 7 in sicer vse v nižjem oddelku. Uspeli je bil pri fla-.... 1 : ... . Umetniški višini. Po mojem mnenju }i gledališka uprava storila najbolje, ak? bi za prihodnjo sezono angažirala raJe manj igralcev, toda te dobre, tako i;'i bile vse pomembnejše vloge v Ninovih rokah, podrejene vloge pa v®3 bi poverilo gojencem dramatične jne. Temeljito pa bi bilo treba porne-. 1 z ljudmi, ki v teku letošnje sezone J1 tudi že v prejšnjih niso pokazali ‘težnosti razviti so vsaj v srednje do-£'e igralce. Pri tem bi se ne smelo je-a^i obzira ne na levo, ne na desno. Kar se tiče repertoarja, naj .bi se ^stavil tako, da bi bile v enaki meri postopa ne dramske in glasbene pred-tave. Nikakor pa ne sme opereta ali ,Per‘\ oškodovati preveč drame. Glede ’ bi se moralo jemati v poštev v pr-vrsti domača slovenska, hrvatska in I Rosica, na to prvovrstna slovanska in I ortlai v zadnji vrsti dela drugih svetih literatur. Struje morajo biti za-‘ °I>ane vs.e. vendar pa naj se jemlje ^°seben obzir ra modeme, Glerle igre 2,i_ a.mi Pa so mora brezpogojno na Podlagi in sistematično nadalje-..1 ono pot,.katero jo započel v letoš-pl* s©zoni g. Skrbinšek, seveda brez bonT^^^ih primesi, tako, da lUoi-° ‘jodili pot evolucije in ne rovo-' Aorl^i !° v davnem moja misli. 0 '»h lenostih bom spregovoril morda ^usn. priliki. n ih nevoljen, pri članicah pa želo po-voljen. Tekme so razen številnega občinstva posetili tudi razni odlični gosti, kakor g. okrajni glavar dr. Lajrišič, in več višjih čašUiikov. Zvečer se je vršil v Narodnem domu zabaven večer-na čast tekmovalcem in tekmovalkam. Včeraj, v ‘četrtek, pa so je vršil popoldan ja.ven nastop v Ljudskem vrtu. Popoldan ob ln. uri se je zbralo Sokolstvo na Ruški 'cesti ter potem skupno odkorakalo na telovadišče. V sprevodii so bili spredaj Sokoli jezdeci, za njimi je korakala godba 'Drave- , za. godbo pa. številni člani kroju, članico v kroju, člani brez. kroja ter na. to meški in Pri nastopu v Ljudskem vrtu, ki je pričel točno ob IG. uri se je zbralo preko 6000 ljudi.'Spored nastopa so otvo-rili člani (290) s prekrasnimi savezni-mi prostimi vajami. Za njimi je rtasto pilo s prostimi, vajanii 60 deklic naraščaja, teni so sledili vojaki (200) vajami s puškami, d ritje članice (70) s prostimi vajami, člani z orodno telovadbo (dva, droga, tri'bradlje, krogi, 2 konja, koza, skok v višino, metanje krogle in žoge itd.), naraščaj s prostimi vajami, zakl »učilo pa . so nastop prekrasno kombinirane prosfe vaje članov in članic z zaključnim kolom. Občinstvo je nagradilo izborne telovadce z navdušenim aplavzom, katerega pri nekaterih točkah ni hotelo biti ne k ra-ja ne konca. Sokolski dnevi so nam pokazali znova, da Sokolstvo na naši severni meji pridobiva vedno več tal. — Veselo je dejstvo, da so vsa društva od lanskega 'leta precej napredovala. Le krepko daljo po začrtani poti velike sokolsko ideje! Mariborske vesti. Maribor 30. junija 1922, m Kralj in kraljica prideta v Maribor. »Jutro« poroča, da nameravata kralj 'in kraljica prirediti večdnevni izlet na Štajersko. Pri tej priliki bodeta obiskala tudi Celje, Maribor, Ptuj in morrebiti tudi ormoško-Ijutomerske gorice. Ogledala si bodeta naša kopališča, zlasti Rogaško Slatino. Izlet se bo vršil najbrž prihodnji teden. m Proslava Vidovega dne jo bila tudi v Mariboru preprosta, a dostojna. Meščani so izobesili državne iji narodne zastave, v nekaterih obratih je počivalo delo. V stolnici so je vršila slovesna služba božja, katero jo daroval stolni prošt Matek ob asistenci duhovščine. Cerkvenega opravila so se udeležili predstojniki državnih uradov, častniški zbor in . zastopniki raznih korporacij. Opoldan se je vršil v mestnem parku koncert, zvečer pa je vojaštvo priredilo bakljado po mestu. Žal da javnost ni bila obveščena o bakl jndi in udeležba m m^crla biti tako dostojna ikakot l>i lahko bi La. m Izjava uredništva« Ker’se je z gotove strani osumilo g. nadučitelja Lu-dovika Šijancfl, v Razvanju, da je on bil dopisnik poročila o cerkveni slavnosti v Razvanju, priobčenega v 140 številki našega lista z dne 23. junija, izjavljamo, da smo poročilo dobili od čisto druge-strani, ki nima z g. nadučiteljem nikakih stikov. m 25 letnica mature v Mariboru. — Prejeli smo: Vsi p. n. gospodje, ki obhajajo 4, julija t. 1. 25-letnieo svojo mature na mariborski gimnaziji, se vabijo, da pridejo dne 3. julija ob 7. uri zvečer k prijateljskemu sestanku na vrtu Narodnega doma. m Polurna protestna stavka v. delavnicah južne železnice. Danes ob’ 9. uri dop. je vse delavstvo v delavnicah južne železnico ustavilo delo. 'ker se vkljub svoječasni obljubi, zvišane dra-ginjske doklade še vedno niso-izplačale. Ko je šef delavnic, inšpektor Dolinšek, delavstvu sporočil, dA jo naročilo za izplačilo doklad že došlo in da se bodo v kratkem izplačale, so delavci žo ob 9.30 uri zopet pričeli z delom. m Razstava risb in ročnih del ljudske in meščansko šole v Cankarjev^ ulici- ostane odprta še v petek in soboto od S. -12. ure in od 2.-6. ure. m Zalivala. Vsem onim, ki so izrazili svoje sož-iljo ter snremili na zadnji poti tako nesrečno preminulega Antona. Simoniča, dijaka tretjo gimnazije, izrekata oče in mati, Leopold in Alojzija Simonič, , mijprisrčnejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujeta dijastvu za spremstvo ter g. prof, dr. Medvedu za ganljiv govor ob odprtem grobu. ra UdeleSba nar«K!>»5b noš pri vsesa, kolskom zlet-? v Ljubljen’. Gosnodje in davne, ki so namerftvajo udeležiti vse-sokokkega zleta, v Ljubljani v narodnih nošah, naj se prijavijo najkasneje do 8, 'julija, v papirni trgovini gosp. Mili. Valuta rja v Gosposki ulici. Označijo naj vrsto narodne noše, Povdarja-mo. da mora,biti narodna, noša pravilna, Tj deleženci dol.e polovično vožnjo, P »sobno tribuno in pri sprevodu naj-lepša mesta. Javite se v čim večjem številu' ra 2a ubv)geca invalida nam .je izročil neimenovan gospod 15 Din., betel • Moran« pa 440 K, katere jo nabral Sfrat, S nega gledališča. Opera je uspela v splošnem dobro. Posebno so se odlikovali solisti gg. Rumpl, Šimenc in Arlii-pov ter gdč. Šuštarjeva, pa. -tudi zbor ni bil slab. Zelo je ugajal ples v cok-1 j ah v tretjem dejanju. x Koncert vokalnega kvarteta »Pri« morje« iz Ljubljano v Rogaški Slatin?. (Velika dvorana Zdraviliškega doma). 'V soboto, 1." julija bomo imeli, prvič priliko slišati tostran Save znani vokalni kvartet Primorje« z Ljubljane Sodeč po dosedanjih pomembnih nastopih in prav posebno po zmagovitem uspehu 12; junija v Ljubljanski Filhar. meniji, ki si ga je natoah priborila ta naša mlada koncertna enota, smo s; svesti prvovrstnega glasbenega užit-k.-i. Koncertni spored obsega najznačilnejše skladbe naših starejših in modernih komponistov ter - slovensko in srbsko narodno pesem. Nastop »Pri* morja« častno otvarja letošnjo koncertno sezijo v naši divni Rogaški Sla- . I ini. — lave. § Adamičev večer priredi »Svobo« da-: v veliki kazinski dvorani d-ne 1. julija t. Lob 20. uri. Nastopil bo pev-s.ki zbor Svobode« pod vodstvom prot’. Hlndkyja in operni pevec E. Rumpel, N,-;vzoc bo skladatelj Adamič. Spored: 1. Kazen. Franica (pevski zbor). 3. Nocoj pa je svetla,noč. 4. Pod Tvojim o-knciii Torta (operni basist Rumpel). o. Ali ne izhaja jasna zarja. G. Na sor-šLr;i! polju (pevski zbor): 7. Napitnica. 8. Nočni čuvaj (E. Rumpel). 9. Vasovalec, 10. Za plotom (pevski zbor). 11. Ko iz tihe zabljene kapele. 12. Nočne pesmi (E, i-iumpc-l). V.itopni-na: je razvidna, iz letakov. Predprodaja: Iioier, Brišni-kova- § Mestni kino. Mary Pickford Davno malo bogato dekle« drama v, C. činih se predvaja v potok, soboto nedeljo in pondeljek. «» S p,- med svojimi gosti. ,Srčna hvala. Posnemaj.) o! i m Mestna I>r»nil»los v Maribo-.il je za II. polic:jo 19:??. določila, obrestno mero za vsa posojila na 7%, za večja pa po dogovoru. m Smrtna nesreča. Včeraj je v moški kaznilnici paznik Ivan Medved napeljeval električno žico, ki se je slučajno pretrgala. Pri tem je postopal tako neprevidno, da ga je zadel električni tok in je ostal na. mestu mrtev. • m Aretacija nevarnega zločinca. — Lansko leto jo nekdo vlomil v cerkev pri Sv. Martinu na Pohorju in ukrade raznih dragocenosti v vrednosti 133.000 K„To predmete jo na nekem mestu zakopal in. j|h je policija našla. Osnm-Ijn je bil neki Fischer. Mi smo o njem poročali, da je bil aretiran in zaprt, a vest. je bila mnogo prezgodnja.. Šele dne 23. t. m. je orožništvo v Konjicah Fischerja aretiralo in izročilo tukajšnjemu sodišču. Izgleda, da je Fischer nevaren zločinec, ki ima na vesti runo go tatvin in vlomov v raznih krajih "Sl oveni; je. m Včerajšnji praznik niso obhajali samo godovnjaki Petri in njihovi bratci Pavli, ampak tudi cela vrsta drugih veseljakov vseh imen in stanov. Poli cija je imela s ponočnjaki precej dela; zlasti so ji nagajali oni, ki so prihajali iz kavam in bara. Videti je, da po nočnjaški dinar vendarle ne ubije Pijančevanja, kakor so že bili v skrbeh razni za »ljudski blagor« vneti ljudje. m Velika kavarna. Najmodernejša tavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. — Dnevno koncerti. m Kavarna v mestnem parku. Od danes naprej pri lepem vremenu,dnevno koncert od 17. do 19. in od 21. do 23. ure. — Kultura in umetnost X Car in tesar. Loirtzingova komična opera v treh dejanjih. V režiji g. RumipLa ter pod taktiko g. Plecytega se# je sinoči z uprizoritvijo »Carja in tesarja« pred številnim občinstvom za-učilo letošnja sezona naAfto-^i. Narod- o Nastop naraščaja mariborskega ksia. — Že v zgodnjih mah se ja zbirala deca v velikem številu na Ljudskem vrtu. Marsikdo je vprašal kam in čemu, a dobil je kratek odgovor : »K glavni skušnji, popoldan imamo nastop,« je dobil ponosen odgovor, malčka. Celo leto je v telovadnicah, nikdo ga ne spodbuja raizen vaditeljev, nobeno oko ne obstaja na njem z občudovanjem, kadar izvaja kal;o težko vajo. Danes pa, ko bo pred vsem občinstvom pokazal spretnost, ki si jo je pridobil z rednim zahajanjem v telovadnico, danes je otrok srečen, zadovoljen in samozavesten. Ne čuti se samega, predtelovadci in predteLovadke so mu sovrstniki, ne čuti so kot privesek odraslih Sokolov, smo colo imeti svoj obhod, koraka za lastnim praporom, cfcl spored izvaja sam, ravno tako kot odrasli. To ga spodbuja in navdaja s po* gumom in veseljem. Da ni nastop navadna stvar, jo pokazala jutranja skušnja, kjer so vaditelji imeli dovolj o-praviia, da so spravili gibo v sklad 2J godbo. Kaj lapo je bilo opazovati navdušena. ličeca do sedemletno žensko dece, ko jo prikorakala ob S. uri s svojo vaditeljico na Ljudski vrt, da. tudi ona pokaže svojo znanje. Zbiranje za popoldne je bilo napovedano ob %3. uri, a\vse polno jih je bilo tam že ob 1. uri.-Točno ob 3. uri se jo začel pomikati1 dolg sprevod naraščaja. Pogled na to korakajočo mladež v rdečih srajcah, v belih rutah in črnogorskih čepicah ja bil tako neprisiljeno lep in prisrčen, da človek nima takega vtisa, kadar koraka odraslo članstvo. Ob 4. uri je pričel program. Prvo so prišle deklice z obroči. Lep je bil pogled na valovanje obročev in obračanje malih Sokoličicw Sledili so jim dečki s palicami — delal j j?o pa žo tako vsi enako, kot da bi sa bili zmenili. Sledil jim je ženski naraščaj. Tukaj pa se je žo opazila nekaka prehodna doba, ko mala Sokoličica dorašča in postaja prava Sokolic-a, Hoja jim je že bolj sigurna in odločna gibi in izvrševanj© bolj točno in precizno. Ko so po končanih vajah odkorakale, so prišli, da pokažejo .občinstvu svojo moč in število na vrsto brezsrajč-niki, to je moški naraščaj. Izvajanje vaj tega oddelka, je bilo strumno in je pokazalo odločnost posameznika, ki je s tora .potrdil raauraevanje goko.lske ,Stra» &. • 1 A D V tl msnoor. *„ Tsnr»> mre, •fflgoje- Program Je bil tako urejen, da niso pokazali Sokoliči le prostih vaj, ampak tudi mjo na orodju. Deca je iimela igro in druge točke, s čemur je pokafrzala, kako telovadijo v tel o vadnic ah’. Veselje jo bilo med občinstvom, Iko j« videlo, da imajo že mali v sebi 8ut tekmovanja.. Dobili so izmed svo-ijiih vrst malega godca, ki jim je brezplačno igral, da so lahko plesali kolo. Toaka je bila prav lepa, in opaziti je bi-Jo, da so malčki pred tolikim občinstvom nastopili bretz strahu. Telovadba obojega naraščaja v devetnajstih vrstah je pokazala vztrajen trud in vneano telovadcev in. vaditeljev. Pestra slika orodja in krojev je bila lepa, izvajanje, vaj dobro, le da bi sitni trobentač ne pretrgal tako hitro veselja. Nebo, ki je cel dan mirovalo, je opozarjalo, da treba hitro končati. Marsikateri bi gledal to veselo otročad pred seboj še dolgo. Nedeljska prireditev nam je dokaz, koliko zmore resno delo na^podlagi idealnega sistema. Dosti yeč bi se dalo doseči, če bi imel Sokol dovolj vaditeljev in pa svoj dom. Kato je pa žo zadnji čas, da si sezida stilno. Tam so popivali do' Itake 13. ure, ko se je vnel pretep m«d njimi. Povod je dal Josip Šramel j, ki je udaril Lubeja za uho. Začela sta se sem in tja ruvati, dokler nista segla po nožih. Lubej se je postavil v kot in vsakega, ki se mu je približal, sunil s svojim majhnim nožičkom, kamor je pač naneslo. Za Šramlja, ki je bil iz Gorico, so ee zavzeli fantje iz Gorice m Šikol, za Šbmzgojnca, Lubeja pa fantje iz Štrazgojnc. Vnela so je meedsebojna bitka, kL so se je, kolikor jo mogla sigurno dognati preiskava, udeležili na eni strani poleg Šramlja brata Jakob, Franc in Rudolf Robar. Jernej Medved in Štefan Sagadin, na. drugi 6trani pa raz ven Lubeja Josip Prosenjak ter Josip ^auman. Napadalci so so poslu-žili večinoma nožev. Kako je tepež potekel, so ni dalo natančno dognati. Zunaj so se pretepali Jakob Robar, Štefan Sagadin in Jernej Medvod z ročicami Jožefa Prosen jaka in Jožefa Baumana, ki sta jih napadla z noži. Ta tepež pa jo pustil le lahke obojestranske poškodbo za posledico. Slednjič so pridrveli z ročicami v gostilno in jo Jer- telo^ vadnico, kjor bode lahko vzgajal svojo, noj Medvod udaril svojega nasprotni mladino. Vaditeljem pa, ki •so vztrajali; ka Lubeja s tako silo z ročico po glavi, do zadnjega na svojem mestu, naj bo- j da se je na mestu zgrudil in izgubil de nedeljska prireditev v spodbudo za. zavest. Šramolj jo zadobil pri tepežu nadaljno delo. Zdravo! Izored sodišča. ' Maribor, 27. junija. Obsojena komunista. 40 letni, v Szegedin na Madžarskem jiristojni mizar Frane Schwarzenberg iz Slov. Broda in enakoletni, v Pečuh, na Madžarskem pristojni strojni ldju-i n.a T.®1,1. , čavničar Jožef FellJ na Teznem pribijal « Pištolo Mariboru sta se danes prod okrožnim sodiščem zagovarjala radi hudodelstva , , . , po 61. 1 točka 2 zakona o zaščiti države. > P"*1 Medvedu na eno Dno 19. avgusta 1921., par dni pred Lubeju na 15 mesecev težke 3eoe. . bte-evakuaeijo Baranje, je prišlo večje šte-! Sagadin Jakob Tlobar.p s -vilo beguncev iz Pečuha tudi v Osjek.; za??1v®a’3 a,” i-u v „ dva zabodi ja ja v hrbet. Eden zabodi ja j jo šel skozi prsno steno v notranjost prsi ter od tod skozi prepono v_ trebušno duplino, katera poškodba jo povzročila dne 7. januarja smrt Josipa Šramlja. Kdo izmed napadalcev mu je prizadjal to smrtonosno poškodbo, se ni dalo dognati. Pavel Lubej je tudi obtožen, da je pri pretepu Konrada Robarja z nožem lahko ranil in da je na Velikonočno soboto pri procesiji in ogrožal varnost ljudi. Sodba se glasi pri Prosen jaku na leto- in Nastanjeni so bili v veliki baraki. Med temi begunci sta bila tudi. današnja obtoženca. Kmalu potem so se begunci 'razpršili po Jugoslaviji. Schwarzen-berg in Felber sta prišla v mariborski okraj, kjer sta našla delo. Felber je ostal od takrat neprenehoma v evoji službi na Teznu pri Mariboru, docim je Schwar^enbcrg kmalu svoje mesto zapustil in se podal na Dunaj, kjer je bil sedež centralnega komiteja komunistov. On je bil poverjen, da ustanovi v Srbiji in Bosni udruženje komunistov. Potoval je v Niš, Senski-Rudnik, Zomun in Osjek, ni pa imel pri svojem delu Uspeha. Tudi v Mariboru je ustanovil komunist Matašan podružnico, katere načelnik je bil Felber. Sohwarzenberg pTizna odkrito vso, kar je storil, Felber pa hoče utajiti svoje delovanje. Prizna sicer, da so ga večkrat obiskali komunisti Gerber in soobdolženec, pravi pa, da ni imel niž skupnega ž njimi. Schwarzeniberg je bil obsojen na tri leta teške ječe, Felber pa na eno leto zapora. Pri prvem se vračuna v kazen preiskovalni zapor od 4. aprila do 27. junija, pri drugem pa od 24. maja do 27. junija. s čem v Ptuju radi prestopka lahke telesne poškodbe. ,«,.u.; ...i i-m--. Maribor, 26. junija. Fantovski pretep v Cirkovcih. Pred senatom okrožnega sodišča so bili obtoženi 221etni najemniški sin Pavel Lubej, 2lletni posestniški sin 'Josip Prosenjak, oba iz Štiraagojnc, okraj Ptuj in 24 letni posestniški sin Jernej Medved iz Šikol, okraj Ptuj, in sioer Lubej in Prosenjak radi hudodelstva težko telesne poškodbe po § 113 k. z., Lubej šo povrh Tadi prestopkov po $§ 411 in 431 k. z. ter po čl. 2 in 3 zakona o posesti in nošenju orožja, Medved pa radi hudodelstva težke telesne poškodbo po ^ 155 a, b, k. z. % Dne 26. deoem. 1921 takoj popoldne e je vnela v gostilni Antona Goljat v Oirkovcih med fanti iz vasi GoTioa, okraj Maribor, in Šikol, okraj Ptuj, Da eni, ter onimi iz Štrazgojnc, okraj Ptuj, na drugi strani pravcata bitka z ročicami in noži, ki je imela na obeh straneh težke posledice. V prvi gruči je bil posestniški sin Josip Šramel j ubit, pri drugi pa najemniški sin. Pavel Lubej težko telesno poškodovan — Na. zdrav sem ■? . Krvnik. Spisal: Molislav: Rudež. (Konec.) — Pa bedak, kako sem jcuia! rože, smehljaje iz nje milega obličja, ob prsih je dišal njen cvet... Pa ne bo stara, sve-nela in premrzjena roža rastla zopet v pestrobarvni pomladi med bujnim, otro-vanim cvetjem... Oh ne, nikdar ne... Žge mi v grlu... Glažek, no, no, pojdi sem... Pa živim!.-.. Oh ja, brez nje... življenje? ... Ne, ne ... Življenje jc ljubezen in ni boj za obstanek, nikakor ne, kajti, kar ne izvira iz ljubezni, je mrtvilo. Mrtvila pa ni mogoče obuditi k življenju... Oh, kako je ničevno življenje na svetu, le življenje v, idealih, v srcih je preživljanja vredno... Ni več moja?... Kaj bom tu?... Obsedep sem, ker sem bolan, bolan, težko bolan».. Bolana mi je prošlost in spomin, ker sem gledal skozi motno steklo dušo svoje ljube... Ti prekleto življenje... kam, zdaj? Velik/greli sl... in cel svet je velikanska solza, vznikla iz solnca. SpuHtela bo kakor sanje pri idealnem človeku. Potrtost, žalost, tuga, greli, pokora, to šo deli živega vrvenja... Pa pravijo, da je treba znati živeti... da, da... he, žganja, Še žganja, večjo mero... Saj jc prav, vsakdo mora malo ljubiti... Seveda, pa ona, capa tudi — Ti ŽenŠče, ti... tra, la, la... tra, la, la... Baba, hudič, rep peklenski, fej te bodi... treba hopsa ... trala, hopsa... Mara, ženska, vsaka, čisto vse so vlačuge ... Človek bi jih najprej pogazil, nato pa zaklal... He, pa kako bi kričala... fej te bodi... Babe... Ženska ni človek, zato tepi jo •.. Ha, ona ljubi?... Koga? Moškega?... Žep, žep in varanje... Kakor svinja se vrže Človeku pod noge, ne če ji ne pljuneš, gorje ti... In če jo raniš, kaj je njej? , . . Zamežl in praška ni več v očesu... Samo mučijo n«s, te pejo, mesarijo in mi jim poljubljamo ro kc ... fej te bodi, prokleta živina... Piti, piti... žganja, žganja, da pozabim ... Večerilo se je že, Milko je sedel za mizo kakor pošast. Temni kodri so sc mu vili in viseli z glave in padali raz čelo. Poteze bolesti so mu sijale z obraza, .oči krvave so lile mrke poglede, pijana usta Že predpoldne omenjenega dne sta orišli obe gruči fantov v Goljatovo go- so blebetala... ~ Lastnik in izffctfateli: JtonzarcU . plačam, pa nisem pijan--------- in k Mari grem, na baba ... je vse? . . . Kaj, hudič, je vse? A?... Solnce je padalo. Gubilo se je v turo-bi in krvave solze so ga zalile. Sililo je k počitku, da ne bi gledalo še dalje žalostni dan. Skrilo bi se rado ljudem, svetu in očem, da ne bi bilo zmot in varanja v siju in lesku ljubezni. Zaklelo bi se, nikdar vrniti se na svet, da ne bi gledalo greha, tuge in smrti... A kam naj se skrije, ko človek hrepeni po njem... Saj je upanje v svetlobo... S sklonjeno glavo.je capljal Milko; gugal se je, mahajoč in loveč se z rokami. Potni obraz, zabuhel in zardel se je zvi* jal v peklenskomučnih izrazih. Z nagu-bančenim čelom, s krvavimi očmi je premišljeval in gledal kakor obstreljena groza, ki hoče ugonobiti cel svet. Z otrova-nim srcem, z otrovano dušo in ljubeznijo je stikal za neznanim, davno izgubljenim. Iskal je trohico upanja, po livadah zapeljane naklonjenosti. Ni vedel, da premore ženska preobrat v golih trenutkih. In zato je padel na kolena, ker je veroval .v čistost •.. Solnce je že izginilo; odjelo ga je morje. Skrajno žalosten in žareč se je potapljal in ugonabljal- Tužno, skoro ničemur-no je zrl po morju. Kakor bi ga morile slutnje in sumi... — Ah, Mara je moja, moja je ta vlačuga ... saj jo ljubim, če je tudi razcapana... Naj bo Izžemana, izrabljena, vse, čisto Vse, pa moja je, ker jo ljubim......... Moram jo ljubiti ker me je oklenila z verigami, ki se jih nikdar ne rešim... Pa svinja je! ...Svinja je, pa bova šla v svinjak, da se bom tudi jaz primerno preobrazil Z rilcem jo bom poljubljal... Ha, prokleta... Mara, ljubezen jc trpinčenje ... Pad bi zaplesal po vražje---------- tralala, hopsasa .'.. Zavrtal bi se do pekla. ... Za vrat... pa obesil... Veter bi majal... tralala, hopsasa.. Trpinčiš me, ha, hudič vražji... Pa pametna nisi; nora si... Vse ženske so nore; spadajo v blaznico ... ali pa v beznico ... Iz moškega rebra je ustvarjena, pa je tako zvi- . ta... Gorje nam, ako bi bila ustvarjena iz cele noge ... Peklenski satan... Solnce je lezlo za okrvavljenim morjem ... Le košček jc molel iz morja__________ A potapljalo se je vedno bolj... Mahoma se Milko ustavi. Posluša. Kri mu zavre v glavj, srce mu utripa sil* neie • • • * ___ Življenje je iskanje duKtečih cvetic med trnjevim robidovjem, kjer se človek nevede opraska in okrvavi. Ako pa utrgaš cvetko previdno, ob korcninicii kjer robidovje nima trnja, tedaj si .vesel in srce se smehlja nemožnosti narave, ki se ne more ubraniti človeka. In ti si m; cvetka, ti si bila v puščavi, a puščava mi je sedaj oživljenja, življenjapolna ... Ko-likrat mi je duša slonela na oknu in gledala v nemirujoči svet. Črne sence so se plazile po njem, vse umazane in okužene. Sredi tega hrupa in vrvenja sem videl mično, krasno cvetko, dušico drago. Duša si jo je poželela. Prirastla s'e mi je in nato sem jo zaprosil. Zunanjosti njena lepa, krasna, divna, notranjost pokvarjena, skazena, grehotna in strupena ■.. Zapustil sem jo ... da zapustil... A ti ti si čista, čista kot solza, pri tebi ostanem vedno, večno ... Najsrčnejši dan preživlje-nega mrtvila življenskega je bil današnji-Sklenili sta se ustni in srce je utripalo na mehkih grudih tvoje dušice ... Mara, moja si... Nikdar nisi ljubila, prvift čutiš pomlajenje v sebi. — Da, prvič! Nikdar nisem še ljubila- Milko se je zganil, zbolelo ga je; vi hipu je bil trezen ... Vinjenost je spuh-tela ob laži njegovega najdražjega. Prežal je z divjimi očmi... Z odprtimi usti, s stisnjenimi pestmi, z upognjenim hrbtom se je pripravljal na plen. Kakor zver je bulil iz skrivališča... — Na to cvetko, v spomin... Ne, P® ono naj grem, tam na koncu skale, n* robu travnika,'ona je lepša... Je bela» deviška... Da, ono... počakaj! — Ne, ne, če me ljubiš, ne hodi... — Zakaj? Misliš, da sem bojazljiv ?•- Hipoma, nastane hrup in grozan, divji krik. Mimo Mare zdrkne Milko k umetniku ... Nastane kratek boj... Sopihanje, grizenje, praskanje, udarci, vzdihi, o-bupni klici •.. Roke so krčevito grabile, izpod raztrganih oblek se je prikazala gola polt... A boj se je bližal h koncu. • -Še kratek sunek in oba padeta v brezno, v globoko morje... Mara, kakor pribita, nato krik in se vzlekne onesveščena. Samo rahel vetefi je potegnil preko nje in se izgubljal dalj® po otoku- Morje je nalahno šumljalo in trepeta* Io. Solnce je še malce sijalo... In W pod solnca, iz krvavega morja, sta $ dvignili dve senci in bliskoma izginili v zadnjih izdhljajih zlatega drhtenja... Solnce je zaspalo, le sanjalo je o 'dnevu; življenji sta preminuli pod sekir® vednoistega krvnika.... (Konec). Glavni urednik: Radi to j Rehar. Odgovorni urednik: Rudolf Ošine Mala oznanila isfle se blagajničarka, hotelski sluga in kuhinjsko dekle ia hotel v zdraviliiču. Nailov y (pravi. 1039 2—8 Uradnica i«6e za takoj ali pozneje mablovano sobo s celo prehrano. Ponudbe na upravo .Tabora* pod „Takoj“. 1049 Ročna stiskalnica in vln«ki sadiki na pioda). Magdalen-ska ulica. 18. 1°^ Stekleno razstavno omaro proda ugodno Frida N o v a k, modUtinia, Gosposka ulica St. 32. 1048 Stojnica za trgovino (Badel) s plolčo it umetnega kamna 'in steklena omara se po ceni odda. Na ogled v prodajalni Sing*rj«Tih šivalnih strojev v ŠoUki ulici 2. Istotam s* izve tudi cena. -1050 Prazni zaboji se po zolo ni,ki ceni prodajo pri tvrdki Bsloh & Kosin«, Grajski trg 9. 1052 Delavci se sprejmejo na hrano. Goapoika ulica It. 23 pri hilnioi. 1064 Katera narodna boljša družina »prejme na hrano in atanevanje za 1 »22/28 dva dijaka (fcrata)? Poandb« na upravo lista. * Otoman ali divan in pisalno mizo, dobro ohranjtn«, kupim. Naslov r upravi. * Dobro mleko za otrok« se dobi vsak dan ▼ mlekarni Ivana Golob, Slortnjka ulica St. 16. 1040 6-2 Trgov, pomočnik za galanterijsko en gros trgovino v stroki izvežbaj se sprejme. Ponudbe na upravniitv« t*ga lista .Zmožnost*. 1053 Razpis dela. V vasi Selnica ob Dravi se napelje električna luč. Načrti so na vpogled v občinskem uradu Selnic* ob Dravi. Ponudbe se naj predložijo do 15. julij®' losi 3-1 * Občinski urad. Knjigoveški mojster se takoj sprejme. Reflektira se sarr^ na prvovrstno in samostojno moč, ^ je že bila v enakih službah. Mariborska tiskarna d. d Jurčičeva ulica 4. Zahtevajte povsod ,TABOR ‘1 .Taber*. — Tiske: Mariborska tiskar««