Državna obrtna šoia v Ljubljani. Ker zbuja državna obrtna šola med 0'brtništvom in otočinstvom sploh vedno večie zanimanie in je sedaij čas, ko se morajo starši že odločiti, v kateri zavod pošljejo prihodnje leto s-voje otroke, se nam zdi umestno, da informiramo \iavnost o ustroju tega zavoda-. Prihodnie leto bo obsegala obrtna šola nastopne oddelke: stavbno-obrtno šolo; delovodsko šolo za mehanično-tehnione obrti; delovodsko šolo za elektrotehniko; mojstrsko šolo za stavbno in pohištveno mizarstvo; strokovno šolo za lesno in kamneno kiparstvo; specialne tečaje za obrtnike; javno risarsko in modelirsko šolo; žensko obrtno šolo in strokovne tečaje za izobrazbo učitelistva na obrtnih nadaljevalnih solah. Stavbno-obrtna šcfeu daje pomočnikom zidarskega. tesarskega in kamnoseškega obrta ono znanie in one spretnosti, ki so podlaga uspešnemu delovanju in obrtovanju, in jih tudi usposoblja za moisfrske ~ izkušnOe. Stavb.-obrt. šoila obsega pripravljalni tečaj in dva strokovna tečaia. ki trajaio za vsakega navedenih obrtov po pet mesecev (od 3. nov. do konca marca). ŠoJo je potemtakem moči dovršiti v treh, odnosno v dveh zimskih tečajih. Pouk je teoretičen (slovenščina, nemščina, sprsje, zemliepisje, računstvo, geometriia, naravoslovje, tehnično risanie in proiekcijski nauk, prcstoročno risanje, gradivcznanstvo. kamenoslovie. stavbarstvo. osnova in oprema poslopij. stavbno risanje, oblikcslovje, stroieznanstvo, obratoslovje. stavbna mehanika. knjigovodstvo. državlaanski nauk. higiena v stavbnetn obrtu, merstvo) in praktičen. Za sprejem ie treba prosilcu dokazati; da ie star 17 let hi da se je izučil onega obrta, v katerem se želi dalie izobraževati. Vpisovanie v stavbno-obrtno šo!o se vrši v dneh 29., 30. in 31. oktobra. Stavbno-cbrtna šcla daiie absolventom možnost in1 podlago, da napraviiio iz- pite za zidarskega, tesarskega ali kamnoseškega moistra; poleg tega skrajša odhodno izpričevalo tesarjem in kanmosekom predpisano praktično; uporabo za eno leto. Absolventje stavbno-obrtne šole dobe tudi službe železniških mojstrov (poduradni'kov) pri c. kr. državnih železnicah. Poštno in telegrafsko ravnateljstvo jih sprejema za stavbne pomočnike; ako napraviio potem predpisane teoretične ini praktične izpite, lahko dosežejo službo poštnih cficijantov. Delovodska šollai iza mehanlično-tehnične obrte (kovinske obrte) in delovodska šola za elektrotehniko pripravljata obiskovalce s sistematičnim poukom za njihov prihodnji poklic. da laliko postanejo samostojni mali obrtniki, deiovodie, monterji. strojni risarji i. dr. Učna doba traja dve šolski leti. Pouk je teoretičen1 (slovenščina, nemščina, spisje, geografija. knjigovodstvo in kalkulacija, državljanski nauk, matematika, naravoslovie, tehn. prosto^ročno risanje. tehn. konstruktivno risanje, projekciiski nauk. projekcijsko risanje, stroino risanje, mehanika. meh. tehnologiia; strojeznanstvo, elektrotehnika, merstvo, higiena) in praktičen (vaje v delavnicah), Za sprejem je treba dokazati, da je učenec star 17 let in da se je izučil kakega kovrnarskega obrta! (ključavničar, kovač. urar i. dr.). Vpisovanje v ta dval oddelka se vrši 15. in 16. septembra. Odhodno izpričevalo delovodskih šol za meh.-tehn. obrte in za elektrotehniko nadomešča dokaz o pravilnem dovršenju učne dobe (pomočniško pismo. oziroma pomooniški izpit) in daie pravico do^ nastopa in samostojnega izvršenja dotičnega obrta. ako so izpolnjene splošne zakonite zahteve in se obenem izkaže enoletna uporaba kot pomagalec (pomočnik), oziroma tvorniški delavec. Po službenem pravilniku za osobje. podrejeno c. kr. železniškemu ministrstvu. se za železniške mcjstre, zgradbene mojstre, mostne mojstre. delovodje za plinove in električne naprave, za zavode in delavnice zai impregniranie, za vczne revizorje, višje sprevodnike, skladiščne mojstre. vozne \n telegraJske mojstre zahteva kot šolska predizobrazba izpričevalo o absolviranju delovodske šole. Mcjstrska šola za staivbno in pohištveno mizarstvo nudi mizarskemu pomočniku priliko, da se v svojemi obrtu više izobrazi in se usposobi za preddelavca. delovodjo ali samostojnega vodjo kakega obrtovania. Daie pa tudi mizarskim mojstrom priliko, da razširijo in izpopolnijo svoje znanje v praktičnem, risarskem in obrtno-trgovskem oziru. Pouk traja en cel letni tečaj. Pouk je teoretičen (tehnično-konstruktivno risanje, dekorativno risanje, umetno oblikoslovje, konstrukcijski nauk. tehnolcgija, nauk o motorjihu obrtno1 računstvo in kalkulacija1, knjigovodstvo, spisje, državljanski nauk, higiena) in praktičen (vaje v delavinicah). Za sprejem ie treba dokazila, da se je izučil prosilec pri mojstru ali da je absolviral obrtno učilnico, ki nadomešča moistrski pouk, nadalfje, da je delal najmanj no leto za pomočnika, oziroma tvorniškega delavca v mizarskem obrtu. Vpiso^vanje se vrši 15. in 16. septembra. Izpričevalo z uspehom dovršene mojstrske šole za stavbno in pohištveno mizarstvo daje pravico do takoišnjega nastopa ini amostojnega izvrševania mizarskega obrta, ako ie dotičnik izpolni! splošno zakonite zahteve1. Strokovna šola za Iesno in kameneno kiparstvo daje svojim1 učencem s premi- šljenim poukom obrtniško, modernim zahtevam primerno izobrazbo v lesnem in 'kamenenem kiparstvu. Posebno goji cerkven-o smer ter upošteva dotične težnje in navade v deželi. Učna doba traja tri cele letne tečaje. Absolventi. ki se žele poglobiti y svoji stroki. smeio še četrto leto ostati na zavodu in lahko obdrže svoje morebitne ustanove in podpore. Pouk je teoretičen (slovenščina, nemščina, spisje, računstvo, knjigovodstvo in kalkulacija, državljanski nauk, dekorativno risanje, tehnično-konstruktivo risanje, umetno oblikoslovje, tehnologija. plastiča anatomija. zgodovina plastike) in praktičen (modeliranje, kiparstvo). Ob sprejemu ie prosilcu dakazati, da ie zadostil ljudskošolski dolžnosti, da ie dovršil 14. leto svoje dobe. Vpisovanje se vrši 15. in 16. septembra. Odhodno izpričevalo strokovne šole za lesno in kameneno kiparstvo nadomešča dokaz o pravilnem dovršenju učne dobe (pomočniško pismo, oziroma pomočniški izpit) in daje pravico do nastopa in samostoinega izvrševanja kiparskega obrta v lesu in kamnu, ako so izpolnjene splošne zakonite zahteve in se obenem izkaže enoletna uporaba kot pomagalec (pornočnik), oziroma kot tovarniški delavec. Ženska obrtna šola obsega tri oddelke, in sicer za šivanie perila. za izdelovanje obleke in za vezenie. Naloga teh oddelkov je, dekleta in žene v enem1 navedenih obrtov praktično izučiti. pri čemur se obiskovalke tudi splošno in v gospodinjstvu izobrazujejo. Vsak oddelek ima dva letnika, ki trajata po deset mesecev, vrhu tega ima vsak oddelek tudi enoletni ateljerski tečaj za absolventinje. Pouk je teoretičen (slovenščina, nemščina, spisje, računstvo, 'državljanski nauk. tvarinoznanstvo in gospodinjstvo. zdravoslovje, nauk o kostumih, dekorativno risanje. petje, laščina) in praktičen (delovni pouk in krojno risanje). Za sprejem ie treba dokazila, da je prosilka zadostila ljudskošolski ot>veznosti in da Je dopolnila 14. leto. Vpisovanje se vrši 15. in 16. septembra. Izpričevak> oddelka za šivanje oblek in oddelka za vezenie nadomešča dokaz o pravitaem dovršenju učne dobe (pomočniško pismo, oziroma pomceniški izpit) in daje pravico do izvrševanja krojaškega, na izdelovanje otroških in ženskih oblek omenjenega obrta, oziroma do obrta zlatega, srebrnega in bisernega vezenja. Javna risarska ln modelirska šola daje absolventom zavoda, obrtnirm pomočnikom. samostojnim obrtnikom1 in sploh vsem interesentom priliko, dai se vadijo in izpopolniujefo v risaniu in modeliranju. Javna risarska in; modeHrska šola se začne dne 1. oktobra in se konča zadnjo nedeljo meseca maia. Pouk se vrši vsako nedeljo od 9. do 12. ure dopoldtie. Za spreiem zadostuje dokaz. da ie prosilec delavec, pomočnik. risar, preddelavec ali delovodja v kakem obrtnem obratu, ali da izvršuje obrt samostojno. Ako je dovolj prostora, se sprejemajo tud: učenci višiih razredov srednjih šol ali učiteljišča. Specialni (posebni) tečaji za obrtnike. 1. Tečai za cbrtnike, ki nimajo zadostne spretnosti v prostoročnem risanju, v geometrijskem in proj8kci.iskem risanju. 2. Tečai za strojeznanstvo in strojno risanje za pripadnike mehanično-tehničnih obrtov. 3. Tečai za strokoznainstvo in strojno risanje za les obdelujoče obrtnike, zlasti za stavbne in pohištvene mizarie in za modelne mizarie. 4. Tečai za elektrotehniko. Ti specialni tečaji daio obrtnikom priložnost. da se udeležujejo risarskega pouka. strokovnih predavanj in eventualno pouka v delavnici ter razširiio svojo izobrazbo in porabnost v obrtU'. Sprejemajo se mojstri in pomočniki. ki so zadostili zakoniti šolski obveznosti, in vajenci. ki so že uspešno dovršili obrtno nadaljevalno šok>. Šolsko leto se prične dne 1. oktobra in se konča dne 30. aprila. Vpisovanje se vrši zadnje tri dni pred začetkom šolskega leta. 5. Tečai za opravnike pri parnHi kotlih. 6. Tečaj za opravnike pri parnih stroiih. 7. Tečaj za strojevodje (vlakovodje). Namen pod. 5 do 7 navedenih tečajev je. dati obiskovalcem za njih poklic kot opravnikom pri parnih kotlih, kot opravnikom pri parnih strojih in strojevodiem potrebno strokovno znanje in jih usposobiti za predpisane izkušnje, ki jih lahko1 delajo. ko so izpolnili zakonita določila. Tečai za opravnike pri parnih kotlih se začne dne 1. oktobra in traja štiri mesece, poučuie pa se po1 tri ure na teden. Tečai za opravnike pri parnih stroiih in za strojevodje se začneta dne 1. februarja; prvi traja tri mesece. drugi pa tri in pol meseca. V vsakem- tečaju se poučuje po tri ure na teden. Da se morejo specialnih kurzov udeleževati tu'di tisti. ki delaio v praksi, se vrši pouk samo ob delavnikih zvečer in ob nedeljah dopoldne. Spreiemni po^oji: Za opravnike parnih kotlov je potreben dokaz, da je prositec zadostil ljudskošolski obveznosti, da ie zmožen učnega jezika. da se je izučil kakega mehanično-tehničnega obrta, da je star 18 let. Za opravnike parnih strojev in za strojevodnike ie potreben dokaz, da ie prosilec zadostil ljudskošolski obveznosti in da ie zmožen učnega jezrka, da se je izučil kakega mehanično - tehničnega obrta. da je star 18 let, da ie uspešno obiskoval tečai za opravnike parnih kotl'ov. a!i da je napravil predpisano izkušnjo za opravnika parnih kotlov. Čas vpisovania se obiavi vsakokrat posebei. Tečaji se vrše le, ako: se oglasi najmani 15 udeležnikoV. Strokovnl tečaji za nadaljno izobrazbo učiteljstva na obrtnih nadaljevalnih šolah. Ti strokovni tečaji cbsegaio: 1. Strokovne tečaje za izobrazbo učitefjev risanja (dva delna tečaja po> tri mesece); 2. strokovne tečaje za izobrazbo učiteljev obrtno-trgovskih predmetov (s tritedensko učno dobo). Ti tečaii se vsako leto menjajo. in sicer tako, da je eno leto prvi delni tečaj za risanie. drugo leto obrtno-trgovski tečaj, tretie leto drugi delni tečaj za risanje itd. Letos se vrši od 16. julija do 6. av.gusta strokovni tečaj obrtno1 - trgovskih predmetov. Oglasilo se ie 61 udeležeticev. Učenci vseh oddelkov z rednim dnevnim poukom so ali redni učenci ali učencigostje (hospitantje). Redni učenci so oni, ki so zadostili sprejemnim poigojem, predpisanim za dotično kategorijo učencev. ter redovito ofbiskuje.io vse po ucnem načrtu predpisane premete. — Učenci-gostie so oni frekventantje, ki za svojo izobrazbo obiskuiejo le posamezne predmete. Šolske pristojbine. Vsak novovstopajoči učenec plača 2 K vpisnine. Ta pristoibina se ne pregleda nikomur. Na vseh oddelkih z rednim dnevnim poukom, kjer traja pouk najmani en semester, plačaio redni učenci in učenci - gostje za vsako polletje 5 K šolnine. Če je od'd'elek združe z delavnico; je poleg tega vsakemu obiskovalcu za vsak semester poravnatt 6 K pristojbine za delavnico. Revnini rednim učencem se šolnina in- pristojbina za delavnico lahko popolnoma ali do polovice izpregleda. O dotičnih prošnjah odločuje c. kr. deželna vlada. Učenci-gostje se ne oproščaio plačevania teh pristoibin. Inozemci plačaio 50 K vpisnine. vsak semester 400 K šolntoe in 50 K pristojbme za 'delavnica Teh pristojbin se inozemci nikdar ne oproščajo. Natančnejše podatke ie povzeti iz letneza izvestia c. kr. državne obrtne šole alr pa iz programa. ki ga je izdalo ravnateljstvo.