•LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJV9STVA CILJSKESA OKRAJA
»CELJE 1957«
Prikaz gospodarske moii in
napredka v celjskem okraju
IZ RAZGOVORA Z DIREKTORJEM ZAVODA »CELJSKA RAZSTAVA« TOV.
V. GORINSKOM
Se štirinajst dni nas loči od dneva, ko
bo v Celju odprtih več razstav, ko se bo-
do začele prireditve pod naslovom »Celje
1957«. Da bi o pripravah na »Celje 1957«
zvedeli kaj več, smo zaprosili direktorja
Zavoda »Celjska razstava« tov. V. Gorin-
ška za razgovor.
Ko smo ga vprašali, kako potekajo pri-
prave za vse prireditve, nam je dejal ta-
kole: »Priprave za vse prireditve, zlasti
pa še za razstave potekajo v redu. Vse
komisije pri našem upravnem odboru
imajo polne roke dela, posebno še zdaj,
ko prihajamo v zadnje obdobje priprav.
Glede tehnične izvedbe razstave, so tu
in tam nastale nekatere težave, ker ko-
lektivi odlašajo s pripravami na zadnje
dni, kar je seveda napačno.
Zdaj je zaključena lista razstavljalcev.
V celoti bo na razstavi industrije, obrti
in trgovine zastopanih 106 delovnih ko-
lektivov, kar je vsekakor zelo zadovolji-
vo. Med razstavljalci bo 9 kolektivov
tekstilne stroke, 12 kovinske, 6 rudarske
in metalurške, 6 kemične, 8 gradbene,
10 lesne, 3 usnjarske itd. Nadalje bo za-
stopanih deset kolektivov raznih strok,
16 trgovskih podjetij in 26 obrtnih obra-
tov obeh s^torjev lastništva. 2e to šte-
vilo prijavljenih razstavljalcev kaže, da
si je »Celje 1957« pridobilo pri kolektivih
velik ugled. Zaradi tega bo tudi razstava
industrije, obrti in trgovine, da ne govo-
rimo o kmetijski razstavi, ki bo prav go-
tovo presenetila slehernega obiskovalca,
najbolj veren prikaz gospodarske moči
celjskega okraja in zrcalo stremljenja
po še večjem napredku.«
V nadaljevanju razgovora je tovariš
Gorinšek zaupal, da tudi ostala dela, zla-
sti komunalnega značaja, potekajo koli-
kortoliko v redu, tako da bo mesto ob
Savinji tudi v tem pogledu pokazalo ko-
rak naprej. Prav posebno bodo urejena
okolja pri treh glavnih razstaviščnih
prostorih, in sicer pri upravnem poslopju
Tovarne emajlirane posode, kjer bo ure-
jena razstava industrije, obrti in trgo-
vine, nadalje pri novem traktu Zdrav-
stvenega doma, kjer bo razstava šolstva,
zdravstva in Ljudske tehnike ter končno
na kmetijskem gospodarstvu Lava, kjer
bo kmetijska razstava.
»Sicer pa pričakujemo in prosimo pre-
bivalce mesta Celja«, je nato dejal tov.
Gorinšek, »da bi v dnevih od 24. avgusta
do 4. septembra še bolj pazili na svoje
okolje, da bi vzdrževali red in čistočo.
Gre za to, da si Celje tudi v ix)gledu lepe-
ga in čistega mesta še bolj utrdi dobro
ime, ki si ga je pridobilo v zadnjih letih.
V teh dnevih namreč pričakujemo ogro-
men dotok obiskovalcev iz drugih kra-
jev; zato bi bilo prav, da tudi ti odnesejo
iz našega mesta najlepše vtise. Po pri-
pravah, ki jih vrši gostinstvo, lahko so-
dimo, da bo tudi ipostrežba v tistih dne-
vih zadovoljiva, da ne rečemo še boljša,
kot je sicer.«
Na zaključku razgovora je tov. Gorin-
šek še omenil, da so prireditelji »Celje
(Konec na 4. strani)
Predsednik OLO Celje
tov. Riko Jerman
kandidat za nadomestne
volitve v konjiški občini
v preteklem tednu so bili na področju
konjiške občine, razen vitanjskega pre-
dela, zbori volivcev, na katerih so pred-
lagali kandidate za nadomestne volitve
ljudskega poslanca LRS na mesto umrle
tov. Nine Pokorn. Na vseh zborih, ki so
ponekod dokaj dobro uspeli, so za to
odgovorno mesto predlagali predsedni-
ka OLO Celje tov. Rika Jermana, ki
ga je priporočal tudi občinski odbor
SZDL in ga prebivalci konjiške občine
že dokaj dobro poznajo. Drugih kandi-
datov na zborih niso niti predlagali,
kar dokazuje, da je bila izbira tov.
Jermana dobra ter so volivci njegovo
kandidaturo povsod sprejeli in odobrili.
Občinski odbor SZDL pripravlja v
času pred volitvami, ki bodo 25. 8. v
treh večjih krajih občine (Slov. Konji-
ce, Zreče in Loče) predvolilna zboro-
vanja, na katera bodo povabili tudi
predlaganega kandidata tov. Jermana.
V Ločah bo zborovanje že v nedeljo,
to je 11. 8. dopoldne, teden dni kasneje
pa v Zrečah za pohorski predel, dočim
bo zborovanje v Konjicah 23 avgusta.
Seveda pa bodo ix)leg tega še predvolilni
sestanki po vaseh, na katerih se bodo
pogovorili tudi o ostalih tekočih nalo-
gah.
Občina je ta teden določila tudi že
volilne enote in volišča, ki jih bo pre_ko
30, prav tako pa je imenovala volifne
odbore, ki bodo vodili volitve.
Čas hmeljshe žetve pred durmi
SAVINJSKA HMELJIŠČA LETOS NE OBETAJO REKORDEN, PAC PA ZA-
DOVOLJIV PRIDELEK
Savinjska dolina postaja v teh dneh
spet zanimiva. Ne samo domačini, tudi
tujci, ki se vozijo mimo, se s pogle-
dom ustavljajo na nepreglednem goz-
du bogatih hmeljevk. Še nekaj dni,
pa bo Savinjska dolina spet zaživela.
V teh zadnjih dneh pred obiranjem
je opaziti nervozo vsepovsod. Sicer je
za hmeljsko sezono vse dobro priprav-
ljeno — Hmezad in Inštitut budno
bdita nad hmeljišči in hmeljarji — vsi
pa so zaskrbljeni predvsem nad tem,
če bo vreme v teh zadnjih, odločilnih
dneh naklonjeno.
Savinjski hmelj obeta letos lep, ni-
kakor pa ne rekorden pridelek. Kljub
povečanju hmeljišč pričakujejo, da pri-
delek po količini, pa tudi po kvaliteti
ne bo presegal lanskega. Izgled rast-
line je zelo zdrav, cvetni nastavek do-
volj gost tudi na tistih hmeljiščih, ki
niso dosegla vrh opore. Sicer pa budno
oko le opazi, da sta pozeba in junij-
ska toča okrnila rastlini bogastvo.
Hmeljišča, kjer je toča oklestila vrho-
ve, so v rasti precej zaostala in rast-
lina v mnogih primerih niti ni dosegla
vrha niti razvila bogatih stranskih pa-
nog. Hmelj, poškodovan po toči ni v
času najbujnejše vegetacije prav nič
napredoval.
Rast hmelja je precej zavrlo tudi
letošnje nejugodno vreme — iskraja
preveč hladnih dni, v juliju pa >trop-
ska vročina«, ko je hmelju močno pri-
manjkovalo vlage. Borba proti raznim
škodljivcem je bila uspešna, hmeljarji
so zelo redno in vestno škropili. Sicer
pa je bilo s škodljivci letos precej de-
la, ker so se bolhači zgodaj pojavili.
Izredno močan je bil letos napad uši,
toda visokokvalitetna in učinkovita
škropiva so škodljivca kmalu zatrla.
Tudi rdeči pajek se je letos zgodaj
pojavil, hmeljarji so ga uničevali isto-
časno z drugimi škodljivci.
Lansko leto smo v celjskem okraju
pridelali 2139 ton hmelja. Od vsega
pridelka je ostalo doma za potrebe
pivovarn samo 6 %, ostalih 94 % hmelj-
skega pridelka pa smo izvozili — naj-
več v Ameriko, dosti pa tudi v Angli-
jo, Nemčijo, Holandijo, Belgijo in Švi-
co.
Glede letošnjih odkupnih in prodaj-
nih cen hmelja v Hmezadu še ne vedo
nič točnega povedati. Ves odkup bo
potekal preko Hmezada, kot prejšnja
leta. Na inozemskem tržišču pričaku-
jejo, da bo cena letos nekoliko višja,
vsekakor i)a bodo vplivali nanjo moč-
nejši proizvajalci Nemčija, Češka,
Amerika.
Naši hmeljarji imajo letos manj
hmelja, odnosno manjši donos. Ker pa
so režijski stroški ne oziraje se na
količino pridelka isti, hmeljarji seveda
pričakujejo, da bi bile odkupne cene
nekoliko višje. Kot izgleda, bo tudi
premiranje odpadlo, ker hmeljarji
kljub vsestranski skrbi in trudu pogo-
jev niso dosegli. Priznati pa je treba,
da so letos savinjski hmeljarji za bolj-
še hmeljarske donose storili vse, kar
je bilo v njihovih močeh.
Glede sušenja hmelja si naši hme-
ljarji letos tudi ne delajo skrbi. Ce so
lahko lanske količine pravočasno in
v redu posušili, bodo tudi letošnje, saj
je letos precej kmetijskih zadrug na-
pravilo nove sušilnice.
HO Šl MINH - LUČ VIETNAMA
VIETNAMSKI PREMIER NA PRIJATELJSKEM OBISKU V JUGOSLA-
VIJI. — PREPOTOVAL JE ŽE VSO VZHODNO EVROPO. — PRISRČEN
SPREJEM ENEGA NAJVEČJIH BORCEV SODOBNE, IZ ZAOSTALOSTI
VSTAJAJOČE AZIJE.
Vietnam je za azijske prilike majhna
država, stisnjena med Tonkinški zaliv,
Kambodžo, Burmo ini kitajski provinci
Junan in Kvantung, pa vendar je večja
od Jugoslavije, saj meri 328.400 kvadrat-
nih kilometrov z nekaj manj kot 25 mili-
joni prebivalcev, ki žive v glavnem na
prostranih nižinah ob Mekongu in Song-
koju. Se do nedavna je bil Vietnam (prej-
šnji indokitajski provinci Tonking in
Anam) francoska kolonija in je za evrop-
sko kolonialno velesilo predstavljal ne-
izčrpno zalogo različnih tropskih kultur,
redkih, iskanih kovin in — delovne sile.
Majhni a čvrsti Anamiti so bili poleg
Marokancev, Alžircev in Tunižanov »naj-
cenejši« ljudje na francoskih prekomor-
skih ladjah, v pariških predmestjih in
marseillskem pristanišču.
Ob napadu Japioncev na Indokino so se
Francozi skoraj brez boja umaknili, do-
mačini pa so se vse do zloma »rumenega
imperializma« neustrašeno borili s tuji-
mi vsiljenci in jk) njihovem izgonu pro-
glasili neodvisnost svoje domovine. Za
svobodo so se morali še boriti.
Francozi so se vrnili, se najprej pogaja-
li z zmagovitimi vietnamskimi četami,
potem pa s pokoljem v Haiphongu pre-
kinili premirje. Začela se je dolga in ne-
izprosna borba za svobodo, ki je Viet-
namci niso hoteli več izgubiti, ko so si
jo s krvjo priborili. Po legendami zmagi
pri Dien Bien Fuju je bila skoraj vsa de-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Z OBISKA PARTIZANSKIH OTROK NA RIBNIŠKI KOCi
Po stopinjah mjih očetov...
S sekretarjem Okrajnega odbora ZB
tov. Slavkom Verdelom sva se napotila
na obisk partizanskih otrok, ki so že
teden dni bili na pohodu po partizan-
skih poteh in zgodovinskih krajih. Ta
štirinajstdnevni pohod otrok padlih
borce\i je organiziral Okrajni odbor
ZB v Celju in po maršruti bi morali
biti preteklo nedeljo na Pesku. Pohod
so pričeli v Šmarju pri Jelšah, nakar
so se podali preko Rogaške Slatine na
Boč, od tam pa preko Dravinjske do-
line na Pohorje k Trem kraljem in k
taborišču pohorskega bataljona.
Na Pesku bi se morali sestati z njimi.
Na pot se nisva podala z navdušenjem,
kajti vedela sva, da dvotaktni mo-
tor avtomobila, s katerim sva se vozila,
ne prenese pohorskih strmin. In res,
od Oplotnice naprej je vozilo v klancih
začelo vedno bolj in bolj »kašljati«,
tako da sva prispela komaj in z veliko
muko na Pesek.
Tudi lepa in neokrnjena priroda ob
planinski cesti, kjer šumi gorska re-
čica Oplotnišica in se razprostirajo bo-
■ (Nadaljevanje na 3. strani)
Partizanski otroci pred Ribniško kočo na Pohorju.
POGOVOR S PREDSEDNIKOM OZZ V CELJU TOV. FRANCEM LUBEJEM
Hove oblike gospodarjenja v kmetijstvu
IZDVAJANJE NEKMETIJSKIH DEJAVNOSTI IZ ZADRUGE JE NUJNO IN
KORISTNO. — ZADRUGE NAJ SE POSVETIJO LE KMETIJSKI PROIZ-
VODNJI. — IZDVOJITEV BO IZVRŠENA DO KONCA LETA. — KAKO
BO Z OSNOVNIMI SREDSTVI IN INVENTARJEM TER NEIDOCIM BLA-
GOM? — REVIZIJSKA SLUŽBA BO SE NADALJE OBSTAJALA V KME-
TIJSKIH ZADRUGAH.
Uredništvo našega lista je postavilo predsedniku Okrajne zadružne zve-
ze v Celju tov. Francu Lubeju v zvezi z izdvojitvijo nekmetijskih dejav-
nosti iz kmetijskih zadrug nekaj vprašanj, na katera je tov. Lubej od-
govoril takole:
V zadnjem času se v zadruž-
nih organizacijah dosti razprav-
lja o izdvajanju nekmetijskih
dejavnosti. Kakšne so perspekti-
ve v tem pogledu v celjskem
okraju?
)
^ Ze na redni letni skupščini Glavne za-
K družne zveze Slovenije je bilo načelno
■ sklenjeno, da je potrebno pričeti z iz-
dvajanjem vseh tistih dejavnosti iz za-
drug, ki nimajo karakterja kmetijsko
proizvodnih in odkupnih nalog. Kasneje
je upravni odbor Glavne zadružne zveze
LRS in predstavništvo Glavne zadružne
zveze FLRJ sprejel sklep, da je treba ta-
koj pričeti z izdvajanjem nekmetijskih
dejavnosti od kmetijskih zadrug.
V našem okraju je sestavljena komisi-
ja od zastopnikov trgovinske zbornice in
okrajne zadružne zveze, ki ima nalogo,
da pomaga zadružnim organizacijam in
občinam pri tem delu, predvsem zato, da
bi se pri tem ne okrnila sedanja mreža
potrošniške trgovine in obrtno uslužnost-
nih podjetij oziroma obratov. Vsaka za-
druga bo na osnovi že nakazanih sklepov
v sporazumu z občinskimi ljudskimi od-
bori izdelala program, ki bo določal, ka-
tere dejavnosti se bodo izdvojile in kako
se bodo na novo formirale v obče družbe-
nem sektorju. Program naj bi določal
tadi to, kakšna oo bodoča organizacija
zadruge in katere dejavnosti bo zadruga
v bodoče obdržaU.
Sprejeto je načelo, naj bi se zadruge v
večji meri kot doslej bavile s kmetijsko
proizvodnimi vprašanji, z oskrbo kme-
tijstva z reprodukcijskim materialom, s
hitrejšim uvajanjem mehanizacije ter z
boljšo organi/ai ijo odkupa kmetijskih in
(Nadaljevanje na 5. strani)

(Bogled po svetu
Kdo od ljudi, ki gledajo z odprtimi
očmi v svet, naj bi tajil nemški pro-
blem? Poleg ruskega je nemški narod
najštevilnejši v Evropi, od 1. 1870 vzne-
mirja kontinent s svojo premočjo, ki
izvira iz velikih materialnih bogastev
pa tudi iz specialnih sposobnosti nem-
škega človeka, zadnjih 12 let po drugi
svetovni vojni pa je razkosana Nemčija
svetovni problem, mimo katerega ne
more nobena konferenca, nobeno zase-
danje, nobena vlada, noben vplivni
človek, ki se kakorkoli in kolikorkoli
udeležuje usmerjanja svetovnega raz-
voja. Ves čas po vojni se je zapadna
Nemčija pred svetom predstavljala s
starim Adenauerjem, o katerem pra-
vijo, da ni nikoli pomenil kaj poseb-
nega, ki pa je zaradi svoje antifašistične
miselnosti bil primerna oseba za po-
vojno politiko treh zmagovalcev z Za-
hoda. Vzhodna Nemčija je s svojo par-
tijsko garnituro okoli Ulbrichta in Grot-
tewohla ostajala bolj v senci, kljub
vsem prebegom, kljub čiščenju vzhodne
meje nasproti Poljske pa je do danes
•stalo dejstvo, da je največji evropski
narod, ki je dvakrat odkrito posegel
po svetovni oblasti, med seboj razdeljen
v dve državi, ki sta med seboj ločeni
ne samo po državnih, marveč tudi po
blokovskih mejah.
Značilno za povojno Nemčijo, poseb-
rho Zahodno, je izredno nagla obnova
fn napredek, s katerim je v kratkem
desetletju premagana država dosegla
tako blagostanje, kakršnega si ogromna
večina sveta komaj komaj predstavlja.
Vse ji je šlo na roko: Porurska indu-
strija^ z bombnimi napadi do 1. 1945
skoraj ni bila bistveno načeta, zmago-
valci so jo tem hitreje spravili v red,
ker so naleteli na tradicionalni nem-
ški smisel za red, varčnost in vztraj-
nost, nemško ozemlje je postalo v po-
vojni strategiji najvažnejše, dotekala je
\Marshallova pomoč tako, da je šlo
kmalu vse čez rob. Pred nekaj leti se
je Nemčija že štela za nevarnega kon-
kurenta vseh tistih, ki so jo po vojni
hiteli postavljati na noge, danes pa
predstavlja državo, ki ima najboljšo
zunanjo trgovinsko bilanco, ogromno
množino deviz in finančnega kapitala,
hi ga lahko plasira na vse kontinente
brez političnih pridržkov kot objekti-
ven faktor svetovne proizvodnje.
Razume se, da je razkosana Nemčija
nekaj nenaravnega, četudi je zaradi
vojnih zločinov zaslužila še hujšo ka-
sen. Nič ni čudnega, če vodilni ljudje
obeh Nemčij ne pristanejo na enostran-
sko združenje s tem, da bi ureditev
Zahodne Nemčije veljala tudi za
Vzhodno in seveda tudi narobe. Vzpo-
stavitev združene demokratične Nem-
čije, ki bi se vključila v svetovno ko-
lektivno varnost, to je tisto kvadriranje
kroga, ki ga doslej ni zmogla ne ena
ne druga stran. Zato je nemško vpra-
šanje pravzaprav preizkušnja vse sve-
tovne politike, barometer volje do miru
in termometer nasprotij, ki razdvajajo
svet. Vzhodni blok s SZ ne zaupa Za-
hodu, zato terja najprej razorožitev,
potem šele bi pristal na združitev Nem-
čije. Zahod pa bi rad zedinil Nemčijo
mimo razorožitve, kakršno je vznemir-
jalo človeštvo ves čas po vojni. Poleg
tega so nemški industrijski baroni, med
njimi najbolj vojni zločinec Krupp, po
vojni zrasli v nekdanje mogotce in še
večje, kakor so nekoč bili. Nemčija se
oborožuje, se vključuje v vojaški pakt
NATO, daje svoje generale in bataljone
za zahodno vojsko, ki ji je namen držati
vzhodno vojsko čim dalj od Atlantika,
pa tudi čim dalj od Lahe in Odre,
kjer stoji sedaj.
Nemčija se oborožuje tudi mimo pa-
riških razgovorov. Čeprav pravijo njeni
zastopniki, da atomska strategija za
Nemčijo ne pride v poštev, je vendarle
nekaj na stvari. To nedvomno doka-
zuje tudi sovjetska nota Zahodni Nem-
čiji z opozorilom, da nastaja za ves
svet in za Nemčijo samo velika nevar-
nost, če bi se Nemčija oborožila z atom-
skim orožjem. Nemčija ne skriva svo-
jih revizijskih zahtev glede sedanje
meje posebno na vzhodu. Nemški mili-
tarizem se spet prebuja, nemški raj-
hovski orel se spet pojavlja na nem-
ških uniformah. Dati taki državi v roke
tako ofenzivno orožje, bi pomenilo vli-
vati olje na ogenj. SZ je od nemškega
besa mnogo trpela. Nič ji ne smemo za-
meriti, če je zoper atomsko oborožitev
Nemčije. Pač pa se nam zdi, da tudi
SZ ni povsem nedolžna pri oborože-
vanju Nemcev, saj ima v Vzhodni Nem-
čiji 400.000 mož in 7500 tankov.
Ce je res, da sta se obe atomski sili
odločili, da storita sporazumno vsaka
svoj korak v razorožitvi, potem se bo
moralo to medsebojno približavanje po-
kazati tudi v obravnavanju nemškega
vprašanja. Zahodna Nemčija pod Ade-
nauerjevim vodstvom se povsem zanaša
na Eisenhowerjevo in Dullesovo kri-
žarsko vojsko zoper atomsko strategijo.
Nemški socialdemokrati skušajo najti
izhod v sodelovanju z Rusi. To sodelo-
vanje naj bi se začelo na gospodarskem
in kulturnem polju, nadaljevalo pa naj
bi se na političnem.
Nedvomno je to pravilnejša pot in
za svetovni mir koristnejša od tiste ro-
goborne in trmaste, ki jo vodi cerkveno
usmerjena krščansko demokratska
stranka.
T. O.
Tpahtopisti ccljshega ohrajo so tekmovali
To pot je bilo vreme naklonjeno trak-
toristom celjskega okraja, da so preteklo
nedeljo končno le lahko izvedli veliko
izbirno tekmovanje v Levcu. Tekmoval-
cev je bilo celo več, kot se jih je prvotno
prijavilo in tako so morali 4 traktoristi
odpasti, ker parcele niso bile pripravlje-
ne za tolikšno število. Lepo vreme je pri-
vabilo nešteto gostov in drugih opazo-
valcev iz vse bližnje in daljne okolice,
tako da je zanimivo tekmovanje sprem-
ljalo kakih 2000 gledalcev. Organizacija
tekmovanja je bila odlična in so začeli
točno ob 7. uri, zaključili pa ob 12,30. uri.
Tekmovanje je bilo vseskozi zelo živah-
no. Videti je bilo, da so se naši trtikto-
risti dobro in z vso resnostjo pripravili
za borbo, ki bo na republiškem prven-
stvu odločila prvenstvo.
Ob razglasitvi rezultatov je komisija
prisodila prvo mesto traktoristu Radu
Brglezu iz KZ Zreče. Drugo mesto je
osvojil Lenič Anton (Kmetijska šola
Šentjur), tretje pa Stanko Ivan (Go&po-
damka poslovna zveza Celje). Naslednja
mesta so po vrstnem redu osvojili: Hri-
bernik Stanko (KZ Prebold), Dolinšek
Ivan (KG Založe), Storman Jože (Obnova
Žalec), Hren Leopold (KZ Zreče), Zago-
ričnik Miha (KZ Šempeter), Antik Raj-
ko (KG Vrbje), Kočevar Štefan (KZ
Šmartno ob Paki), Okorn Jože (KG Vrb-
je), Poteko Avgust (KZ Skofja vas). Žit-
nik Ivan (KZ Tabor), Vidner Franc (KZ
Gotovi je). Smeh Stanko (KZ Slivnica) in
Krošlin Avgust (Kmetijsko gospodarstvo
Arja vas).
Vsi tekmovalci so bili nagrajeni z na-
gradami od 10.000 dinarjev navzdol. Tek-
movanja so se udeležili tudi zastopniki
»Stayer\verk« iz Avstrije, ki so tudi pri-
spevali dve nagradi traktoristoma, ki sta
imela najbolj negovane in z ozirom na
starostno dote najbolj ohranjene stroje.
Nagrado sta prejela traktorista Krošlin
Avgust (Kmetijsko gospodarstvo Arja
vas) in Sestir Jože (KG Latkova vas).
Šestnajst najboljših traktoristov naše-
ga okraja je bilo določenih za republiško
tekmovanje, ki bo v dneh velike celjske
razstave »Celje 1957«.
Prizadevni traktoristi so na tem izbir-
nem tekmovanju dokazali, da jim sme-
mo zaupati in lahko skoraj z gotovostjo
pričakujemo, da bodo na republiškem
prvenstvu tudi letos častno zastopali naš
okraj.
V Medlogu so bila zaključena tekmovanja traktoristov, kjer so najboljši prejeli
denarne nagrade v znak priznanja kvaliteti in hitrosti preorane zemlje
U^s komentar
obCine se premalo zani-
majo za zascito matere
in otroka
Z namenom, da bi poživeli delo
pri zaščiti matere in otroka, ki je
bilo v našem okraju zelo pomanj-
kljivo, so v letošnjem letu pri sve-
tu za zdravstvo OLO Celje usta-
novili inštruktažni center za zašči-
to matere in otroka. Predstavniki
tega centra so v ta namen obiskali
v zadnjem času vse občine v okra-
ju in si ogledali večino posveto-
valnic. Na sestankih, kamor so po-
vabili vse zdravstvene delavce s
Ixxiročja občine, predstavnike
ljudske oblasti, RK, Zveze žen-
skih društev, obiskovalke itd., so
podali referate ginekolog, pedia-
ter in medicinska sestra, nakaza-
ne pa so bile tudi napake doseda-
njega dela ter smernice za bodoče
delo. Udeležba na teh sestankih je
bila še kar zadovoljiva, vendar
posebnega zanimanja za to delo ni
bilo opaziti.
Večina posvetovalnic dela v
prostorih splošnih ambulant in to
med rednim poslovnim časom, po-
svetovalnice izven sedeža zdrav-
stvenih domov pa delajo celo v
privatnih stanovanjih, šolskih so-
bah ali v pisarnah krajevnega
urada. Delo na zaščiti matere in
otroka je otežkočeno, ker so
zdravniki navadno preobremenje-
ni z drugim delom, ostalega zdrav-
stvenega kadra — medicinskih se-
ster in delno tudi babic — pa pri-
manjkuje. Kjer pa babice so, pa
tudi ne opravljajo v zadostni meri
patronažne službe. Sploh pa obči-
ne tudi ne vodijo računa o delu
teh ljudi (babic) in so marsikje
mnenja, da babice sploh ne bi po-
trebovali, ker večina žena rodi v
bolnišnicah. In vendar bi morala
biti babica predvsem preventivna
delavka! Posvetovalnice za noseče
žene skoraj ne obstajajo. Kjer so
so, delajo zelo površno. Nosečnice
se navadno oglasijo v njih šele ob
koncu nosečnosti, ko rabijo potr-
dilo za dodatek na dojenčka.
Pa tudi propaganda za te posve-
tovalnice je slaba, ponekod pa je
sploh ni. Opaža se, da zdravniki
sami smatrajo zaščito matere in
otroka kot nekaj postranskega. K
temu pripomore še nezainteresi-
ranost občine in nič čudnega ni,
da delo po teh ix)Svetovalnicah do-
mala povsod spi. Prav bi bilo, da
bi občine poskrbele, da bi njihovi
zdravniki obsolvirali iKJseben te-
čaj za zaščito matere in otroka v
Ljubljani in potem v povezavi s
krajevno babico, medicinsko se-
stro in obiskovalkami začeli z več-
jo odgovornostjo opravljati delo
na zaščiti matere in otroka. In po-
svetovalnice za matere bi morali
ustanoviti v vseh večjih središčih,
saj je ravno pri porodništvu pre-
ventiva mnogo važnejša od kura-
tive.
Da se materi pred in po porodu
posveča premalo pozornosti, je ze-
lo zgovoren dokaz visok procent
rahitičnih otrok v našem okraju.
Z ozirom na dejstvo, da pri nas
zdravstvenega kadra — predvsem
pedeatrov — še vedno primanjku-
je, je bilo tem bolj nujno, da smo
v okraju ustanovili inštruktažni
center za zaščito matere in otroka.
Ce bodo predstavniki centra pri
pristojnih ljudeh našli dovolj ra-
zumevanja, bodo lahko program
bodočega dela v redu izvršili. Pro-
gram pa obsega predvsem borbo
proti rahitisu, borbo za pravilno
prehrano otroka, zaščito matere
pred in po iporodu ter pravilno in
točno vodneo dokumentacijo dela.
Sam inštruktažni center pa ne
more izboljšati dela za zaščito ma-
tere in otroka, zato je Svet za
zdravstvo pri OLO Celje na zadnji
seji predlagal naslednje:
Sedanji mestni dispanzer za že-
ne in otroški dispanzer naj posta-
ne osrednji okrajni dispanzer, ki
bo vodil nadzor in inštruktažo na
celotnem področju okraja. Služil
pa bi tudi kot demostracijski cen-
ter o vzgoji kadrov, obenem pa bil
lokalni dispanzer za mesto Celje.
Seveda bo moral biti primemo
urejen in imeti ustrezne prostore
(poleg ambulantnih prostorov tudi
svoj rentgen in priročni labora-
torij ter zobno ambulanto). Obči-
ne si morajo preskrbeti zadostno
število zdravnikov, ki naj bi opra-
vili tečaj za zaščito matere in otro-
ka in naj bi potem vodili celotno
preventivno službo v občini. Prav
tako si morajo občine zagotoviti
zadostno število medicinskih se-
ster in babic za preventivno služ-
bo. Važno je, da bodo občine vodile
preko svojih pristojnih organov
nadzor nad patronažo in delom v
posvetovalnici ter zahtevale točna
poročila. Posvetovalnice morajo
delati ločeno od ambulant.
itoiflske toplice,
tokrat z
druge plati
MNENJE SANITARNEGA INŠPEKTORJA dr. IVANA PODPEČANA:
NEMOGOČE JE, DA BI BILE TOPLICE ZDRAVILNE ZA VSE
BOLEZNI
Obiskovalce toplic v Harini Zlaki
pri Podčetrku opozarjamo na bakterio-
loško neprimernost vode v teh topli-
cah. Preiskave v bakteriološkem labo-
ratoriju okrajnega higenskega zavoda v
Celju so pokazale, da je voda v teh to-
plicah prekomerno okužena s koli bak-
terijami. Pitje take vode je zdravju
nevarno, posebno še, če dalj časa stoji
in se v njej bakterije množijo. V
celjski bolnišnici se je zdravilo že nekaj
oseb za težjimi prebavnimi motnjami,
ker so pile takšno vodo.
Kopanje v toplicah ob lepem vre-
menu in pri nepreveliki zasedbi je si-
cer koristno, vendar tudi nevarno, če
se v premajhnem bazenu natrpa pre-
več ljudi z raznimi, celo nalezljivimi
boleznimi. V teh toplicah ni nobene
zdravniške kontrole in za nje še ni do-
ločenih nobenih indikacij. Voda je bila
sicer pred leti preiskana, pa niso v
njej ugotovili nobenih posebnosti razen
okoli 10 Macheovih edinic radioaktiv-
nosti.
Teh toplic se letos poslužujejo pred-
vsem bolniki, ki so pri zdravnikih in
v bolnišnicah doživeli neuspeh glede
ozdravljenja. Večinoma so psihonevro-
tiki ali pa bolniki z neozdravljivimi
ali težko ozdravljivimi boleznimi. Pri
psihonevrotikih pomaga često sugestiv-
no že sama vera v toplice.
Bolniki z neozdravljivo boleznijo pa
so sčasoma sami spoznali neuspešnost
toplic in teh bolnikov je vedno več. Po
naravnih zakonih je namreč nemogoče,
da bi bile take toplice zdravilne za vse
bolezni kot gre glas o teh novih »atom-
skih« toplicah. Sicer so bile vsake to-
plice v svojem začetku čudodelne in
tako so sedaj v modi toplice Harina
Zlaka, ki pa bodo hitro pozabljene,
kot vsak tak fenomenalni pojav brez
zadostne znanstvene podlage.
Sanitarni inšpektor:
Dr. Ivan Podpečan.
Pred VI. hongPBSom LMS v Celju
PRVO ZBOROVANJE DELEGATOV CELJSKEGA OKR.^A — NE
SAMO BESEDE, TREBA JE VEDETI ZA RESNIČNE TEŽNJE NAŠE
MLADINE
Pred dnevi so imeli delegati za mla-
dinski kongres iz celjskega okraja po-
svetovanje, na katerem so razpravljali
o temah kongresa. Tega posvetovanja
sta se med ostalimi udeležila tudi čla-
na predsedstva CK LMS Rudi Breffar
in Jože Predikaka.
Za vsako temo so določili posebno
skupino, bi bo proučevala vprašanja.
Pri tem je dejal tovariš Bregar, da
delegati ne smejo samo razmišljati o
stvareh, pač pa da morajo iti med
mladino, v kolektive in se tam pome-
niti, tako da ne bo na kongresu osta-
lo samo pri besedah, ki nimajo zveze
s stvarnostjo, pač pa da bodo delegati
zastopali resnične težnje mladine.
Od 12. avgusta do 12. septembra bo
tekmovanje med mladinskimi aktivi.
Mladina bo tekmovala na raznih pod-
ročjih in zmagovalca bodo razglasili
v dneh pred kongresom. Natančni po-
goji tekmovanja bodo določeni v pis-
mu, ki ga bo' poslal OK LMS Celje
vsem organizacijam LMS v celjskem
okraju.
RAZVITJE MLADINSKEGA
PRAPORA V RIMSKIH TOPLICAH
Okrajni komite LMS Celje bo kumoval
pri razvitju mladinskega prapora v
Rimskih Toplicah. Slovesnost bo 1. sep-
tembra.
HO Šl MINH • LUČ VIETNAMA
(Nadaljevanje s i. strani)
žela osvobojena in ko je Ho Si Minh
(tisti, ki sveti) z balkona cesarske palače
v Hanoju proglasil Vietnam za neodvis-
no demokratično republiko, se je začelo
za junaško ljudstvo novo obdobje — čas
miru, obnove in prijateljstva z vsemi na-
prednimi narodi sveta. Mali narod, ki si
je s krvjo priboril častno mesto v zgodo-
vini, pa je skozi težke, štirinajst let tra-
jajoče boje in prav tako težke triletne na-
pore za socialistično družbo in nove odno-
se med ljudmi vodil Ho Si Minh, eden
največjih ljudi sodobne, iz zaostalosti in
kolonialnega izkoriščanja vstajajoče
Azije.
Ho je bil iz bogate družine Ngujen,
oče pa mu je dal ime Tat Tan (tisti, ki
bo zmagal), kakor bi slutil življenjsko
Poč svojega sina. Komaj devetnajst let
je bil star, ko ga je že zvabilo v svet.
Delal je na francoskih tovornih ladjah,
bil v Londonu in se ustavil v Parizu. Tam
si je z različnimi poklici služil kruh, v
prostem času pa netrudno študiral. Pi-
sati je začel v napredne časopise, zbiral
rojake in vedno znova opozarjal na bru-
talnosti imperialističnega izkoriščanja
svoje domovine. Bil je član francoske
komunistične partije. Življenje ga je za-
neslo v Moskvo, med borce za svobodo
na Kitajsko, Berlin, še enkrat v Pariz,
pa v Hong Kong, kjer so ga zaprli in pro-
glasili za mrtvega; po begu je živel v
Singapuru, Rangoonu, Bangkoku — bil
je povsod, kjer so ga potrebovali, niti
kostna tuberkuloza ga ni mogla ustaviti.
Ob vdoru Japoncev je osnoval Ligo za
neodvisnost Vietnama (kratko: Viet
Minh) in vodil uporniške čete, se v Pa-
rizu pogajal s Francozi in, ko so se po-
gajanja razbila, neuklonljivo branil tež-
ko pribor j eno svobodo. Po zmagi nad
francoskimi kolonialnimi četami je bil
izvoljen za prvega predsednika svobodne
DR Vietnam. Težke poti pa še ni konec.
Tudi mi vemo, kako hudi so nap>ori pri
obnovi do tal porušene dežele in obliko-
vanju družbene ureditve, ki so v Viet-
namu zaradi nižje kulturne stopnje in
slabo razvite civilizacije še težji. Za to
potrebujejo čim večjo podporo in pomoč
vseh naprednih dežel sveta, posebno ker
je južni del te azijske države še vedno
pod kolonialno oblastjo.
Ho Si Minh je pred dnevi prispel k
nam. PrepoiQ\'al je vse vzhodne države
in povsod utrjeval prijateljstvo in tesne
gospodarske in kulturne stike. Tudi mi
smo ga sprejeli z vsem srcem in vese-
ljem, prav kakor Naserja, Haile Selasija
in vse, ki so prišli kot prijatelji. Ho Si
Minh nam je še posebno drag, ker je
predstavnik države, katere življenjska
pot je tako čudovito podobna naši, da bo
gost iz daljne Azije težko še kje našel
ljudi, ki bi ga bolje razumeli kakor mi.
Tig
razpis Štipendij
Trgovinska zbornica za okraj Celje
razpisuje 2 štipendiji za ekonom-
sko fakulteto. Interesenti naj vlo-
žijo prošnje ali pa se osebno zgla-
sijo pri TZ Celje, Miklošičeva 3.
LABIRINT RAZOROZITVENE KOMISIJE
^AVGUSTA^^Stev^ ^^^ STR^
Vse sile za dosego velikega cilja
v SAVINJSKI DOLINI 4000 TON HMELJA - BOJ Z NOVIM ŠKODI.1
(^EM - TRAKTORJI NAJ ZAMENJAJO LJUDI IN NADOMESTIJO KONJA
V ponedeljek je bila v Žalcu seja upravnega odbora Kmetijske
proizvajalne zveze, ki so se je med drugimi udeležili tudi predsednik
OZZ Celje Franc Lubej, direktor »Agrotehniko« iz Ljubljane Tone
Turk, in predsednik ObLO Žalec Ivan Rančififaj.
Po obširnem referatu ing. Miljeve
Kač o zaščiti hmeljske rastlino so raz-
pravljali o najvažnejših gospodarskih
problemih na hmeljskem področju,
predvsem pa o povečanju proizvodnjo
hmelja, strojnih in vodne skupnosti.
V interesu vsega našega gospodar-
stva je, da se proizvodnja hmelja po-
veča na 4000 ton letno, tako da bi Ju-
goslavija tudi po količini in ne samo
s kvaliteto odločilno vplivala na ceno
na svetovnih tržiščih. Ta cilj pa se lah-
]co doseže samo z načrtnejšim gospo-
darstvom, povečano strokovno kontro-
lo, predvsem pa z občutnim porastom
mehanizacije, regulacijo pritokov Sa-
vinje. zgraditvijo namakalnih naprav,
povečano uporabo umetnih gnojil in z
neusmiljenim bojem z rastlinskimi
Škodljivci. Zaradi precejšnjega po-
manjkanja delovne sile je mehaniza-
cija ključni problem za izvedbo pro-
grama. Na hmeljskem področju bi bilo
potrebno okoli 300 manjših in še 50
večjih traktorjev, še letos bo ljubljan-
ska »Agrotehnika« dobavila 180 malih
traktorjev tipa Steyr z 18 KS in 15
večjih s 30 KS. Stroje (razen večjih)
bodo dobile v uporabo vaške strojne
skupnosti, s čimer se bo med nepo-
srednimi proizvajalci povečalo zanima-
nje za mehanizacijo, ki bo omogočila
razvoj hmeljarstva, živinoreje in raz-
nih i)oljodolskih kultur do največjih
možnosti. Na seji so razpravljali tudi
o načrtu za zgraditev kanala od Lo-
tuša do Žalcu.
Poleg tradicionalnih hmeljskih bo-
lezni so jo pojavila še nova — ovene-
lost, ki je pri nas še relativno neznana
in prav zato nevarna. V kratkem bo
odšla v Ncmičijo skupina strokovnja-
kov. da so temeljito si)Ozna z lastnost-
mi novega škodljivca, kajti ovenelost
je v Nemčiji doma in imajo tam zaradi
dolgotrajne borbe z njo nedvomno ve-
like izkušnje.
O afirmaciji hmelj skega področja
priča tudi napovedani obisk Liao Lu
Jena, kitajskega ministra za kmetij-
stvo. Visoki gost je v četrtek obiskal
Žalec in še druge kraje v celjski okolici.
Krojaško ^ Rogaški Slatini
vzoren Icolektiv^
Kongres delavskih svetov v Beogradu
je med drugim tudi močno opozoril to,
da bo treba delavsko samoupravljanje
v manjših podjetjih poživeti, urediti in
poglobiti. Izkušnje nam kažejo, da je
ravno v majhnih kolektivih delavsko
samoupravljanje zelo šibko, saj niso
redki primeri, da v takih malih pod-
jetjih in obratih delavski svet pred-
stavlja največ samo vodilni organ pod-
jetja.
V našem okraju pa imamo vendarle
lepo izjemo malega kolektiva, kjer
lahko delavsko samoupravljanje služi
za vzgled vsem manjšim podjetjem. To
je občinska obrtna delavnica »Kroja-
štvo«. Rogaška Slatina. Kolektiv šteje
komaj čez 20 zaposlenih, ki kot ena
družina, složno in uspešno vodijo svoje
podjetje. Upravnik tov. Mackušek pred-
stavlja spretnega organizatorja in do-
brega gospodarja, ki zna upoštevati
mnenje in pobude zaposlenih. Ce kje,
velja pri njih načelo: o vsem odločamo
vsi! Zato pa je kolektiv zadovoljen
in ima izredne uspehe pri svojem delu.
Po solidni izdelavi in nizkih cenah so
zasloveli daleč izven svojega kraja,
okraja in celo republike. V zadnjem
času skoraj niso več kos mnogoštevil-
nim naročilom in bodo kmalu potrebo-
vali več prostora in več sodelavcev.
Vse kaže, da se bo ta delavnica sča-
soma razvila v renomirano podjetje z
vzornim delavskim samoupravljanjem.
Dp. Isnez Lovšin - zdravstveni svetnili
Sekretariat sveta za zdravstvo LRS je
te dni potrdil predlog upravnega odbora
Mestnega zdravstvenega doma v Celju
ter sklep sveta za zdravstvo pri Obč. LO
Celje, da se tovariš dr. Janez Lovšin,
upravnik Zdravstvenega doma razvr&ti
v naziv zdravstvenega svetnika.
Tovariš dr. Lovšin dela že od osvobo-
ditve dalje skoro izključno na organiza-
cijsko-upravnih poslih zdravstvene služ-
be. S svojim neutrudljivim in požrtvo-
valnim delom je dosegel izredne uspehe
pri organizaciji in napredku zdravstvene
službe v občini in okraju Celje.
Prav za prav je dr. Lovšin že od leta
1943 dalje, ko je odšel v partizane, oprav-
ljal pretežno upravno-administrativne
posle v zdravstveni službi. Med vojno je
bil zdravnik — upravnik bežigrajske
bolnišnice v Ljubljani, nato okrožni
zdravnik v Novem mestu, pK) osvoboditvi
pa okrožni in okrajni zdravnik OLO
Celje — do leta 1948, ko je prevzel jjosle
upravnika Mestnega zdravstvenega do-
ma.
Kot zavednega delavca v zdravstveni
službi, ki vestno upravlja svoje službene
dolžnosti, ga je leta 1951 Prezidij Ljud-
ske skupščine LRS odlikoval z redom
III. stopnje — še prej pa je bil za sodelo-
vanje v narodno osvobodilni borbi odli-
kovan z ordenom zasluge za narod in
ordenom bratstva in edinstva III. stop-
nje.
Njegovi stanovski tovariši, številni bol-
niki ter vsi Celjani in okoličani, ki poz-
namo dr. Lovšina kot požrtvovalnega in
nesebičnega ljudskega zdravnika, mu k
tem napredovanju čestitamo.
Fo stopinjah suojih očetov...
gati smrekovi gozdovi, nas ni navdu-
šila, saj so bile naše misli osredočene
predvsem na iznemoglega »motornega
konjička«, ki je vedno bolj pešal. V
najhujših klancih je kazalec kilometrov
poskakoval samo nekaj stopinj nad
ničlo. Čeprav smo morali enkrat ob-
stati, ker stroj ni hotel več naprej, smo
vendar prispeli na cilj, potem ko smo
stroj ohladili in dolili v hladilnik vodo
iz potoka.
Toda to še ni bilo najhujše. Veseli
smo bili, da smo prišli na cilj — na
Pesek, tembolj Še za to, ker smo že od
samega začetka dvomili v naš podvig.
Veliko bolj pa je bilo grenko presene-
čenje, ko smo v koči na Pesku izvedeli,
da so jo partizanski otroci mahnili že
zjutraj po planinski poti na Ribniško
kočo.
Ostali smo pred odločitvijo: ali nada-
ljevati pot do Ribniške koče, ali se vr-
niti nazaj. Eni so trdili, da je pot lepša
in mcmj strma kot na Pesek, drugi zo-
pet obratno. Ker sem poznal zmoglji-
vost vozila, ki sploh ni za take gorske
ture, sem se zavzemal za povratek. So-
potnik pa je bil drugega mnenja. Na-
loga, zaradi katere sva odšla na pot,
se mu je zdela važnejša od vseh dru-
gih okolnosti.
Končno tudi meni ni bilo vseeno, da
bi na pol poti kapitulirala in ne prišla
do otrok, ki so naju ta dan prav go-
tovo z veseljem pričakovali. Čeprav
sem se hudo bal, da ne bi obtičali v
kaki strmini, sem končno tudi pristal,
da nadaljujemo pot vsaj tako dolgo,
kolikor bo šlo.
Spustila sva se v dolino. Tisti, ki so
n£im prerokovali slabšo in težavnejšo
vožnjo, so imeli prav. Pot je bila obup-
na in za naše vozilo še posebej ne-
vzdržna. Do Lovrenca je še nekako šlo.
Cesta je bila lepa in je strmo padala
v dolino. Tudi do Drave ni bilo sile.
Čeznjo nas je pripeljal brodnik za ceno
50 din. Kljub slabi volji sva imela smi-
sel za humor. Ko so nas nosili valovi
Drave na drugi breg, sva se smejala
domislici, češ, da še ne kaže obupati,
saj bomo prihranili nekaj bencina v
triminutni vožnji z brodom čez reko.
Na drugi strani Drave je bila cesta
tako strašna, da še nikdar nisva videla
take. Kazala je sama rebra. Avtomobil
je poskakoval in zanašalo ga je sem in
tja, čim sem pritisnil na plin in po-
gnal vozilo nad 40 km. Čeprav pri nas
ceste niso ravno najboljše, so v našem
okraju šoferji lahko kar zadovoljni; so
prava udobnost napram tej cesti. Ubogi
avtomobil! Kdor je že enkrat vozil po
tej cesti, se prav gotovo ne bo več že-
lel peljati po njej.	^
Preko Lehna smo se položno dvigali
do Ribnice na Pohorju. Smo tik pred
ciljem. Ribniška koča ni več daleč, ven-
dar leži 1500 metrov visoko. Pripravili
smo se za naslednji naskok. Ohladili
smo motor in dolili hladne vode. Do
polovice poti je še šlo, potem smo na
strmini obstali. Skušal sem nadaljevati
pot sam, tovariš pa jo je mahal peš za
(Nadaljevanje s 1. strani)
mano. Nekaj kilometrov pod kočo je na
strmini vozilo dokončno odpovedalo.
Komaj sem ga obrnil in se spustil na-
vzdol.
Zamislite si, "kakšna jeza nas je po-
padla, ko sva ugotovila, da po tolikih
naporih in tik pred ciljem nisva mogla
izpolniti naloge, zaradi katere sva se
podala na pot.
Vendar na kraju se nam je nasmeh-
nila sreča. Navzdol je pridrvela limu-
zina. Ustavili smo jo in spoznali v njej
znanca iz Celja. Ko smo mu pojasnili
naše težave, nam je rad ustregel ter
nas zapeljal na Ribniško kočo.
Naj bralci oproste zaradi tako dol-
gega uvoda. Tudi nama ni bil nič kaj
prijeten. Prav rad bi se ga izognil pri
pisanju, še bolj pa v resnici. Sva imela
pač smolo. Zato še enkrat brez zamere.
SEDAJ PA LE K STVARI...
Mračilo se je, ko sva prispela na cilj.
Pred kočo so se igrali otroci, katere
sva prišla obiskat. Z njimi je bila nji-
hova voditeljica, tov. Ivanka Pavlin,
sekretarka občinskega odbora ZB iz
Mozirja. Na travi je ležal Branko De-
far, star partizan, ki ga imajo parti-
zanski otroci zelo radi, saj jim na po-
hodih prav rad pripoveduje zgodbe in
dogodivščine iz partizanskega življenja.
Kličejo ga kar Striček, kakor je bilo
njegovo partizansko ime.
Ko so zvedeli, da smo prišli, so se
razveselili in se zbrali v gručo okoli
nas. Se posebej so bili veseli zabojev
lepih breskev in hrušk, ki smo jih za
njih pripeljali seboj.
Njihov vodja, učitelj Franc Marov-
šek nam je začel pripovedovati, kje so
bili in kaj vse so na poti doživeli. Tudi
otroci silijo v nas. Vsak bi nam rad
kaj povedal. Vsi niti na vrsto ne mo-
rejo priti. Bilo je že pozno in prehitro
smo se morali posloviti.
—	Kako ste vzdržali marš in katera
doživetja so napravila na vas najglobji
vtis? — sem vprašal otroke.
—	Ni bilo sile, z lahkoto smo hodili
povsod, le vzpon na Boč nas je najbolj
utrudil. To je bila doslej najhujša tura.
Na poti smo si nabrali dokaj spominov,
ki so nas spominjali na težko pot naših
očetov. Najbolj nas je prevzelo pripo-
vedovanje Strička pri ogledu taborišča
junaškega Pohorskega bataljona, ki je
v težki in neenaki borbi z Nemci skoraj
ves izkrvavel. Na Rogli smo bili veseli
kulturne prireditve mladih zadružnikov
iz celjskega okraja, ki tam urejujejo
planinski pašnik. Tudi srečanje z ne-
znanim ljudskim umetnikom Jožetom
Kolarjem v Sp. Grušovljah pri Slov.
Konjicah, je napravilo na nas globok
vtis. Ta neznani umetnik rezlja iz lesa
kipe. Kip maršala Tita je tako mojstr-
sko izdelal, da je prava umetnina. Za
škornje na nogah kar nismo mogli ver-
jeti, da so res iz lesa. Morali smo jih
potipati, da smo se prepričali. —
—	Kaj pa hrana in kako se počutite?
—	S hrano smo zelo zadovoljni. Jemo
po navadi v planinskih kočah, pa tudi
bivši partizani so nas gostoljubno spre-
jeli in nas pogostili. Povsod so nas bili
zelo veseli in težko smo se ločili od
njih. Najbolj imenitno pa se nam je
zdelo kosilo, ko je Striček kupil dva
zajca, mi pa smo nabrali gob. Zajec v
gobovi omaki nam je izvrstno teknil. —
—	Kam vas bo sedaj vodila pot? —
—	Najzanimivejši del poti je šele
pred nami. Nadaljevali bomo pot na
Partizansko kočo, obiskali bomo Palč-
kovo bolnišnico, morda tudi Kotle, roj-
stni kraj Prežihovega Voranca. Naš
pohod bomo zaključili v Smartnem pri
Slovenj Gradcu, kjer taborijo parti-
zanski otroci. Od tu bomo delali izlete
v partizanske kraje. —
Se in še so hiteli pripovedovati. Na
pohodu jim je v pomoč osliček, ki ga
je Striček vzel s seboj, da lajša bre-
mena njihovih težkih nahrbtnikov.
Na kraju sem še vprašal Strička, ka-
ko je zadovoljen s svojimi mladimi
partizani.
— Enaindvajset jih je po številu.
Največ jih je iz mozirske občine, nekaj
iz laške, ostali pa so iz drugih občin
celjskega okraja. Najmlajši so stari
dvanajst let, najstarejši pa šestnajst. So
zelo vzdržljivi, pridni in disciplinirani.
Zelo smo zadovoljni z njimi. —
Cas je hitel, poslovili smo se. Na
kraju smo jim zaželeli srečno pot, ve-
liko zdravega razvedrila ter da bi od-
nesli čem več globokih vtisov s parti-
zanskih poti, koder so nekoč hodili in
se borili partizani, morda tudi njihovi
očetje, ki so padli za veliko stvar.
IZ ŽIVLJENJA KRAJEVNIH ODBOROV V KONJIŠKI OBCiNI
Ifsak iar za tri velia
n
Letošnje leto so krajevni odbori na
področju konjiške občine postali dokaj
delavni. To je pripisati predvsem dej-
stvu, da so dobili v občinskem proračunu
nekaj svojih lastnih sredstev, to je de-
narja za urejanje manjših lokalnih ko-
munalnih del na svojem področju. Sku-
paj je za vseh 12 krajevnih odborov bilo
določeno preko 2 milijona dinarjev. Kra-
jevni odbori sedaj že dober mesec na svo-
jih sejah, zborih volivcev in sestankih
SZDL razpravljajo, kako bi ta denar naj-
bolj koristno uporabili. Na občino vsak
dan prihajajo zapisniki, kaj so sklenili v
tem ali onem kraju, kje bodo denar naj-
bolje naložili. Znano je namreč, da vsak
dinar iz teh sredstev da najmanj za dva
do tri dinarje končne vrednosti, saj so
volivci v takih primerih vedno priprav-
ljeni prisjjevati z vožnjami, materialom
in s svojim delom.
V Žicah so o tem najprej govorili na
seji vaškega odbora SZDL, nato pa še na
krajevnem odboru, da bi tako res zadeli
najbolj pametno rešitev. V Ločah so se
zmenili, da bodo del denarja uporabili
za zunanjo ureditev kraja, nekaj pa tudi
za pralnico in vodnjake v okolici. V oko-
lici Zbelovega do sedaj še niso mogli re-
šiti, kako bi denar uporabili. Zato je več
predlogov, vsak najde svoje zagovornike,
vendar pa bodo prej ali slej gotovo našli
takšno rešitev, ki bo zadovoljila večino.
Je pač tako, da je težko zbirati, a še težje
deliti. Tudi v ostalih krajih občine delajo
načrte, kaj napraviti z denarjem, ki ga
sicer ni mnogo, vendar za prvo silo kar
dosti. Ta prvi korak pa kaže, da bo v
prihodnjih letih potrebno dati tem orga-
nom v okviru možnosti še več sredstev,
saj je take probleme mnogo lažje reše-
vati na kraju samem, kot pa iz občinske-
ga središča.	L. V.
CELJSKI JEUNIK
▼ ▼SAKO mSoi
»MLADINSKA KNJIGA" V CELJU je z vsem dobro založena
Pred izložbo MLADINSKE KNJIGE je
stal fantič in nepremično ogledoval iz-
ložbeno okno. Vse ga je zanimalo in kot
je bilo videti, bi najraje pokupil vse, kar
je videl. Nekaj časa je še ogledoval in
verjetno tudi računal, ix>tem pa se odlo-
čil in stopil v prodajalno. V trgovini je
bilo polno ljudi. Zbal se je, da ne bo
kmalu prišel na vrsto. Opogumil se je
in stopil k prodajalni mizi. Čeprav je bilo
mnogo ljudi, se je kaj kmalu znašel pred
vprašanjem, česa si želi. Na vprašanje
ni bil pripravljen, zato se je zmedel in
pozabil po kaj je prišel. Postal je rdeč,
toda le za trenutek. Takoj nato je zdr-
dral, kaj vse mu je potrebno. Izbiral je
in zahteval, da mu pokažejo še to in ono.
Premišljeval je in računal ali bo imel
dovolj denarja. Prodajalka mu je potr-
pežljivo razlagala ceno in kakovost bla-
ga. Nič ni bila sitna, čeprav je bilo mno-
go ljudi. Končno se je fant odločil in ku-
pil. Prodajalka mu je lepo zavila in iz-
stavila račun. Plačal je pri blagajni, .po-
tem pa je dobil omot. Ko je šel skozi vra-
ta, mu je na obrazu zaigral zadovoljen
nasmeh.
V prodajalni je postalo vse bolj in bolj
živo. Ta je zahteval to, oni zopet drugo.
Prodajalke so hitele. Med njimi je bil
tudi upravnik MLADINSKE KNJIGE.
Adolf Hrastnik. Okoli njega so se mi-
mogrede zbirali uslužbenci in ga spraše-
vali o blagu, ki je na poti. Odgovarjal jim
je hitro in odločno. Zanimalo nas je, za-
to smo stopili do njega, da nam pove ne-
kaj o tej znani celjski knjigami.
No, in kaj nam je povedal:
»Kot vidite je dela dovolj. Ljudi je
vedno na pretek, tako da je osebje stalno
zaposleno. Največji naval je v jeseni,
pred začetkom šolskega leta. Nakupoval-
cev je veliko in tudi zahtevni so. Zato
mora biti naša prodajalna vedno polno
založena z najrazličnejšimi artikli. Težje
je z uvoženimi predmeti, ki ne prihajajo
redno. Vendar se trudimo, da potrošnika
zadovoljimo. V glavnem imamo osem
oddelkov, in sicer:
Oddelek papirja, ki je založen z vsem
potrebnim papirjem od navadnega ovoj-
nega pa do najfinejšega pisarniškega pa-
pirja.
Tiskovin za naše ustanove, občine, pod-
jetja je vedno dovolj za nalogi.«
Med pogovorom nas je upravnik po-
peljal do polic, obloženih s stotinami
knjig, ki so se vabljivo lesketale.
»V teh policah niso samo mladinske
knjige temveč tudi ostale leposlovne
knjige iz drugih republik. Lahko trdim,
da smo s tem dobro založeni.
Poleg tega imamo tudi antikvariat, ki
sicer ni velik, vendar ga je dovolj, da se
za njega zanimajo naši nakupovalci.
V prodaji imamo tudi slikarska dela,
ki jih v glavnem dobivamo iz Ljubljane.
Mimo vsega tega pa prodajamo pisalne
in risalne mize, pisalne in računske stro-
je domače in tuje proizvodnje. Dalje
luknjače, svinčnike, nalivna peresa in
še mnogo drugih potrebščin.
Za naše šolarje imamo skoraj vse. Od
zvezkov vseh vrst do šestil, trikotnikov in
podobnega materiala.
Obenem smo tudi grosisti, saj oskrbu-
jemo poleg celjskega okraja tudi sosed-
nje okraje; odjemalce imamo celo v dru-
gih republikah.«
Tovariš Hrastnik nam je pokazal tudi
skladišče, ki je zelo vestno urejeno.
»Koliko ljudi je zaposleno v vašem
podjetju?«
»Vseh skupaj nas je dvanajst, dva vi-
sokokvalificirana uslužbenca, sedem
kvalificiranih, administratorka, učenka
in kurir. Pri novo sprejetih uslužbencih
sem vedno zelo izbirčen, to pa zato, da
sem dobil vestne in strokovno sposobne
ljudi.«
»Kakšen promet imate?«
»Ce bi vzeli letošnji promet za sto od-
stoten je bil v 1. 1954 55 odstoten, v letu
1955 72 odstoten, lani pa že 87 odstote«.
Promet stalno raste.«
Pogovor bi še nadaljevali, toda uprav-
nika je čakalo delo, ter ga nismo hoteli
več nadlegovati z našo radovednostjo.
Takole je fantič izbiral »robo« za lastno uporabo. Razkazovala mu jo je
tov. Pire Silva, ki letošnje leto praznjuje v istem prostoru tridesetletnico
svojega dela
STARŠI POZOR! KUPUJTE ŽE SEDAJ SOLSKE KNJIGE IN OSTALE POTREBŠČINE PRI
MLADINSKI KNJIGI
CELJE, STANETOVA ULICA 3
TRGOVSKO PODJETJE
JADRAN
CELJE, Stanetova ulica 13
sprejme
TRGOVSKEGA POMOČNIKA
ki je vojaški rok že odslužil.
Interesenti naj se zglasijo pisme-
no ali osebno pri upravi podjetja.
))CELJE 1957« v luči propagande
Dasiravno so vse prireditve »Celje
1957« najbolj prepričljivo propagandno
sredstvo, ki odpirajo niz proizvodnih
in komercialnih problemov pri organih
delavskega samoupravljanja, je vendar-
le odbor za propagando pri svojem delu
naletel na vrsto prijemov, ki spadajo
po svoji osnovi morda v drug koš, pa
so navzlic vsemu le delo propagandi-
stov.
Ce začnemo pri tistih, ki so vidni na
zunaj, je treba v prvi vrsti opozoriti
na plakate. Te dni so se v naših loka-
lih in ostalih javnih prostorih že poja-
vili prvi plakati v manjšem formatu.
Naj povemo, da je osnutek za te pla-
kate s široko puščico ter motivom Ce-
lja v sredini in seveda s potrebnim na-
pisom izdelal tov. Bojan Kovač. Druga
vrsta plakatov, v velikosti 100 krat
70 cm, bo prispela iz tiskarne čez nekaj
dni. Osnutek za ta plakat, na katerem
je ponazoril delovni zagon, elan, pa je
izdelal arh. ing. Janko Hartman.
Naslednji izredno vabljiv moment se
kaže v dejstvu, da je na železnici odo-
bren 25% popust.
Na svoj račun bodo prišli tudi ljubi-
telji in zbiralci priložnostnih poštnih
žigov. Direkcija PTT je namreč odo-
brila izdelavo takšnega žiga, ki bo na
razpolago v informacijski pisarni na
razstaviščnem prostoru industrije, obrti
in trgovine, torej v Gaberju. Za to pri-
ložnost bo »Fotolik« izdelal tudi pov-
sem nove razglednice mesta Celja.
V	kinomatografih že nekaj dni pred-
vajajo okusne diapozitive, ki so prav-
zaprav posnetek manjšega plakata.
V	teh dneh bo tudi izdelan načrt ot-
voritvenih svečanosti. Razen slavnostne
otvoritve »Celje 1957«, bodo v soboto
24. avgusta ob 11. uri na vseh treh
glavnih razstaviščih kratke slavnosti z
nagovorom in podobno. Ker bodo vse
tri glavne razstave, to je industrije,
obrti in trgovine, nadalje kmetijstva
in končno šolstva, zdravstva in Ljud-
ske tehnike odprte v istem času, bodo
imeli zastopniki razstavljalcev in ostali
prebivalci na izbiro, da prisostvujejo
katerikoli svečanosti.
V	razstavnih dnevih bodo razstavlje-
ne razvaline Starega gradu, razen tega
pa še palača občinskega ljudskega od-
bora in novi cestni most čez Savinjo.
Po mestu bodo postavljeni znaki, ki
bodo usmerjali obiskovalce mesta ob
Savinji k vsem razstavam.
Posebno mikavne bodo kulturne pri-
reditve in številne razstave. Obrtna
zbornica pripravlja modno revijo obla-
čil in pričesk.
Med športnimi prireditvami bo zelo
zanimiv spored Olimpa, v okviru dru-
štvenega športnega tedna, nadalje no-
gometne tekme, ki jih pripravlja 2ŠK
Celje itd. Na koncu avgusta in prvi dan
septembra pa bo odbor za gradnjo pla-
valnega bazena izročil celjski javnosti
tudi nov objekt — olimpijski bazen. V
okviru te proslave plavalcev bodo za-
nimive tekme v waterpolu za »veliko
nagrado Celje«.
Skratka, gre za vrsto prireditev, ki
bo zadostila vsem okusom.
Ko govorimo o prireditvah, naj ne
izostane še to, da bo na razstaviščnem
prostoru v Gaberju in na Lavi vsak
večer ples. Pravijo, da bo tudi preskrb-
ljeno za dobro kapljico. Ce bo ta ob-
ljuba držala, se bomo prepričali ob
obisku.
Celje — posnetek pred leti — danes že vidno spremenjeno, pričakuje goste
za razstavo »Celje 1957«, ki bo pokazalo še vse druge celjske spremembe
° O kulturnih prireditvah
Pri izbiri kulturnih prireditev in raz-
stav na razstavi »Celje 1957« smo se od-
ločili predvsem za tiste, ki bodo pokazale
lokalno kulturno zmogljivost, ne zgolj
zaradi štednje, marveč v spodbudo ti-
stim, ki se v našem okraju vbadajo s to
ali ono kultumo-umetniško dejavnostjo.
Le ljubljansko dramo smo naprosili, da
pride gostovat z Molierom, vsem drugim
gostom smo se odrekli, čeprav bi jih radi
videli in slišali.
Naše Mestno gledališče bo kot najbolj
živa in pomembna kulturno-umetniška
ustanova za kulturni uvod »Celje 1957«
prispevala najboljšo predstavo domače
gledališke sezone 1956/57, Prežihove
»Pernjakove«. Razstava celjskih slikar-
jev je vznikla iz misli na stalno domačo
umetniško galerijo, ki jo bomo sčasoma
v Celju morali ustanoviti, če bomo hoteli
pospeševati lokalno likovno umetnost.
Ce imamo gledališče, študijsko knjižni-
co, muzej, arhiv, glasbeno šolo, pač lah-
ko mislimo tudi na tako kulturno usta-
novo. Razstavo celjske knjige bo prire-
dila Studijska knjižnica z namenom, da
pokaže celjski delež pri slovenski slov-
stveni kulturi v najširšem pomenu be-
sede. Razstava NOB bo pokazala obširni
in pomembni material iz NOB, ki ga
uspešno zbira celjski muzej. Tu se hrani
tudi obšina zbirka grafičnih listov, iz-
med katerih bo razstava pod imenom
»Grafika starih mojstrov« pokazala naj-
bolj imenitne. V tej zbirki srečamo tudi
imena največjih mojstrov, kakor so
Diirer, Cranach, Rembrandt, Rubens,
Tiepolo in še vrsto drugih, manj znanih,
a vendar odličnih mojstrov. Na razstavi
se bo afirmiral tudi celjski arhiv, naj-
mlajša celjska kulturna ustanova z veli-
kim področjem, zanimivo vsebino in z
velikim ipomenom za zgodovino našega
človeka.
Glasbeno življenje v Celju je zelo raz-
vito. Na razstavi bo nastopil zbor Svo-
bode s koncertom »Celjski avtorji«. Kon-
cert v prijetnem in smiselnem izboru
predstavlja delež Celja in okolice v slo-
venski kompoziciji. Svoboda je Celju ob-
ljubila revijo zborov celjskega okraja,
večer neznanih talentov in revijo godb
celjskega okraja.
Naša želja je, da bi tudi kulturne pri-
reditve dostojno predstavile dejavnost
okraja, čeprav zanje nismo trošili večjih
sredstev. Gotovo pa je, da so nepogreš-
ljiv in važen sestavni del celotnega de-
lovnega snovanja in ustvarjanja, s ka-
terim se celjski okraj vključuje v živ-
ljenjski organizem naše ožje in širše do-
movine.
KMETIJSTVO - včeraj, danes in jutri...
DRUGI REPUBLIŠKI FESTIVAL V KMETIJSKEM STROJNIŠTVU —
KMETIJSKO GOZDARSKI DEL RAZSTAVE »CELJE 1957« — ZADRU-
GA IN KMET
V	dneh od 23. do 25. avgusta bo v
Celju Drugi republiški festival v kme-
tijskem strojništvu, vključen v okrajno
gospodarsko razstavo »Celje 1957. V
okviru strojnega festivala bodo pomem-
bna predvsem tekmovanja mladih za-
družnikov v košnji z ročnimi in trak-
torskim motornimi kosilnicami, kjer bo
mogoče videti prednost enih kosilnic
pred drugimi. Tekmovali bodo tudi v
oranju in spretnostnih vožnjah, v ne-
deljo, 25 avgusta ob 11. uri pa si bomo
lahko ogledali demonstracije s kmetij-
skimi stroji — vse na razstavišču »La-
va«.
V	nedeljo ob 9. uri bo tudi povorka
s kmetijskim stroji po mestu, popoldne
ob 14. uri pa bodo zmagovalci tekmova-
nja prejeli nagrade na razstavišču
»Lava«.
RAZSTAVA DOLGOLETNIH
DEJAVNOSTI
Razstava okrajnega gospodarstva v
kmetijstvu in gozdarstvu bo prikazala
ves dosedanji razvoj dejavnosti, tre-
nutno stanje in možnosti za nadaljnji
perspektivni razvoj. Kar preberimo,
kaj vse bomo lahko videli v razvoju
živinoreje, hmeljarstva, sadjarstva, vi-
nogradništva in gozdarstva!
MOŽNOSTI RAZVOJA ŽIVINO-
REJE
V delu razstave, ki nam bo prikazala
živinorejo, bomo videli dosedanje uspe-
he, trenutno stanje in možnosti nadalj-
nega dela v živinoreji. Videli bomo
plemensko, pitovno in delovno živino,
konjerejo, svinjerejo in ovčerejo. Več-
krat smo doslej že videli in slišali o
razstavah rejcev malih živali, to pot
pa bomo lahko videli delo rejcev malih
živali v večjem obsegu. Perutninarska
postaja Loče bo prikazala selekcijo pe-
rutnine in njen gospodarski pomen v
okviru ostale živinoreje, videli bomo
lahko tudi umetno valenje — inkuba-
torji že delajo!
Na razstavišču bodo postavljeni razni
tipi silosov, nekaj bo tudi maket. Vi-
deli bomo lahko ves trud in prizade-
vanje, kako lahko izboljšamo krmsko
bazo, kar je med prvimi pogoji za
uspešno živinorejo.
Prvega septembra bo okrajno nagra-
jevanje goveje živine in konj. Komisija
bo morala oceniti okoli tri sto koma-
dov goveje živine in najboljši živino-
rejci bodo prejeli nagrade!
Razen tega bo mogoče videti prak-
tično demonstracijo umetnega oseme-
njevanja živine v veterinarski bolnišni-
ci na Lavi, zatiranje bolezni pri ži-
vini in podobno.
Predvidoma bo 26. avgusta v Celju
še republiško zborovanje čebelarjev,
naslednji dan pa verjetno okrajno zbo-
rovanje živinorejcev.
Živinorejski del razstave nam bo to-
rej p'opolnoma prikazal pomen in ob-
seg živinoreje, njeno vrednost v pri-
merjavi z ostalimi panogami kmetij-
stva in njen pomen v materialni oskr-
bi in za izvoz.
HMELJARSTVO — ENA NAJPO-
MEMBNEJŠIH KMETIJSKIH
PANOG V OKRAJU
Neoporečno lahko trdimo, da je hme-
ljarstvo ena najpomembnejših kmetij-
skih panog v okraju. Se vedno pa je
veliko tega in onega, kar bo potrebno,
kljub dosedanjemu pomenu, v hmeljar-
stvu izboljšati. Na razstavi bomo lahko
videli, kako se je hmeljarstvo raz-
vijalo. doslej, kaj je doseglo in kaj še
v hmeljarstvu pričakujemo.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Prikaz gospodarske moSin
napredka v celjskem okraju
1957« poskrbeli za še nekatere druge ma-
lenkosti, ki bodo obiskovalce razstav
prav gotovo prijetno presenetile. Ne gre
tu samo za vrsto kvalitetnih kulturnih,
umetniških, športnih in ostalih priredi-
tev v vseh dnevih od 24. avgusta do 4.
septembra, temveč tudi za organizacijo
a"\^busne zveze med razstavišči, za do-
bro organizacijo informacijske službe in
podobno.
Razen na vseh razstaviščih ibo infor-
macijska pisarna urejena v prostorih
Druš.tva inženirjev in tehnikov na Tito-
vem trgu (nasproti kina Union), nadalje
pri Putniku itd.
O namenu vseh prireditev »Celje 1957«
je bilo že veliko govora, pa tudi veliko
napisanega. Lahko rečemo, da si je »Celje
1957« prav zaradi osnovnega namena, to
je, da gredo vsi dohodki za gradnjo
zdravstvenega doma ter za ureditev še
nekaterih drugih komunalnih proble-
mov mesta ob Savinji, pridobilo ogrom-
ne simpatije. — »Zato prosimo tiste ko-
lektive, ki doslej še niso poravnali pri-
spevka za razstavni prostor, da to kmalu
storijo,« je zaključil razgovor tovariš
Gorinšek.
Na odprtem prostoru bodo prikazali
razne vrste hmeljnih nasadov, ki so
za pridelovanje uspešni. Videli bomo
lahko demonstracije z zaščitnimi me-
rami, ki so za hmeljarstvo potrebne,
posebej pa nas bo zanimalo vprašanje:
vloga zadruge in kooperacijski odnosi
med zadrugo in kmetom.
Očitno je, ne samo v hmeljarstvu,
temveč v vsej kmetijski dejavnosti, da
pri novem in naprednem načinu ob-
delovanja posameznik ne zmore več
sam uspevati in da je sodelovanje med
zadrugo in kmetom nujno potrebno. Gre
samo za to, kakšne vrste sodelovanja
so trenutno in v prihodnosti najbolj
primerne in obojestransko zadovoljive.
In te odnose nam bo razstava v naj-
boljši meri prikazala.
Posebno zanimivo bo delo in pomen
Inštituta za hmeljarstvo v Žalcu. V
dosedanjem razvoju je dosegel Inštitut
tolikanj pomembno vlogo, da si brez
njega skoraj nobene kmetijske dejav-
nosti v Savinjski doline ne moremo več
predstavljati. Inštitut za hmeljarstvo
se je zdaj tako razširil, da skrbi tudi
za sadjarstvo, živinorejo in drugo kme-
tijsko dejavnost.
Prav tako bo zanimiv prikaz delo-
vanja »Hmezada«, njegove dejavnosti
v trgovini s hmeljem in skrbi za ohra-
nitev tržišč in renomeja savinjske ze-
lene rožice.
SADJARSTVO — VINOGRADNI-
ŠTVO
Doslej je pri nas sadjarstvo doseglo
precejšnje uspehe in vse, kar smo do-
segli, bo mogoče videti na razstavišču.
Se vedno pa je velika potreba, da ure-
dimo nove, strnjene sadovnjake in vi-
nograde. Na razstavi bomo zato lahko
videli maketd novih sadovnjakov in
vinogradov. Razen tega pa bo sadjarski
del razstave prikazal, kakšno je in mo-
ra biti sodelovanje med zadrugo in
kmetom, videli bomo vzgojo dreves in
vinogradništva ter jagodičevja, zaščit-
ne mere, ki so potrebne v oskrbi sa-
dovnjakov, kakor tudi pravilno mani-
pulacijo in trgovino v sadjarstvu in
vinogradništvu.
V	okviru razstave bo tudi bogata
vinska poskušnja, predvsem vinskih
sort, ki jih pridelujemo na področju
celjskega okraja. 28. avgusta pa bo re-
publiški zbor za sadjarstvo in jagodi-
čevje.
GOZDARSTVO
V	gozdarskem delu razstave bodo pri-
kazali razne lesne asortimente in raz-
ložili njihovo vrednost ekonomske pre-
delave. Videli bomo, kako je potrebno
varovati in negovati gozdove, kako uni-
čujemo razne gozdne škodljivce in kako
opravljamo dela v gozdovih z novo
gozdarsko mehanizacijo. Videli bomo
tri gozdne žičnice v pogonu!
Zadnjega avgusta bo republiško zbo-
rovanje gozdarjev.
KMETIJSKA MEHANIZACIJA
BO DOPOLNILA RAZSTAVO
Z najsodobnejšimi domačimi in tu-
jimi stroji bo dopolnila razstavo kme-
tijska mehanizacija. Prikazali bodo za-
družne strojne skupnosti v hmeljar-
stvu, sadjarstvu, poljedelstvu in živi-
noreji — vse s praktičnimi demonstra-
cijami.
Razstava bo na obnovljenem posestvu
»Lava«, ki bo lahko predstavljalo vzor
socialističnega kmetijskega gospodar-
stva.
Prireditelj se bo potrudil, da bo raz-
stavo poživil z raznimi prireditvami,
sodelovali bodo Avsenikova godba,
drugi kvinteti in zabavne godbe ter
prireditve, ki bodo obiskovalcem pri-
jetno lepšale čas, medtem ko si bodo
ogledovali razstavišče. Talco bodo obi-
skovalci lahko zadovoljni, saj bodo vi-
deli v najbolj prikupni obliki vse, kar
jih zanima in jih mora zanimati.
Kmetijsko gospodarstvo Lava v prizadevanju
za višje hektarske donose
v letošnjem letu je kmetijsko pose-
stvo Lava pristopilo k ureditvenemu
načrtu posestva in izdelalo perspektiv-
ni plan za daljše obdobje. Pripravili
so načrte zemljišč in sestavo pravilnega
kolobarja. Ing. Ferlinc je že izdelal na-
črt za ureditev parcel na Lavi, Vodno-
gospodarska uprava pa je izdelala na-
črt za odvod vode na teh zemljiščih.
Cim so bili načrti sprejeti, je podjetje
začelo z izkopi kanalov. Tako je pod-
jetju že v tem letu uspelo doseči višje
hektarske donose na zamočvirjenih po-
vršinah, kjer so bili pred tem vsako
leto deloma vsi pridelki uničeni zaradi
previsoke talne vode. Ker pa ima po-
sestvo še mnogo zamočvirjenih zem-
ljišč, kjer je obdelava zemlje nemo-
goča, hočejo sčasoma osušiti tudi to
zemljo. Hmeljarski inštitut V Žalcu bo
zato za celotno posestvo izdelal uredit-
veni načrt.
Kot mnogim zasebnim hmetovalcem,
povzroča cinkarniški plin tudi kmetij-
skemu gospodarstvu Lava nepopravlji-
vo škodo na posevkih. Ze letos jim je
povzročil 20% škode samo na žitaricah.
Se večjo škodo pa jim je cinkarniški
plin povzročil na vrtnih kulturah. Pred-
vsem je popolnoma uničil nasad kuma-
ric, ki so bile že v polni rasti in so
jih tudi že prodajali na trg. Dnevna
proizvodnja je od 100 kg padla po na-
stopu plina na nič. Kumarice so bile
uničene za daljšo dobo — 40 dni. Po-
sledice zastrupitve se kažejo še danes
in je proizvodnja kumaric minimalna.
Skoda za podjetje je zelo občutna, saj
znaša samo pri kumaricah 300.000 din.
Nerazumljivo je, čemu se proti škodlji-
vim plinom ne podvzamejo resnejši
ukrepi, da bi se vsaj zajezile, če že ne
povsem preprečile take milijonske ško-
de na poljedelskih in vrtnih kulturah,
(da ne omenimo še škode, ki jo škod-
ljivi plini povzročajo naši živinoreji).
Glede nadaljnjega razvoja kmetijske
proizvodnje ima posestvo Lava v na-
črtu izpopolnitev mehanizacije. S tem
v zvezi ima podjetje namen nabaviti
v bližnji bodočnosti traktor »Ferguson«
z vsemi priključki, ki bo nadomeščal
konjsko vprego in ročno delo. Na ta
način se bodo občutno zmanjšali proiz-
vodni stroški, ker bodo zemljišča bolje
in hitreje obdelana.
Posestvo že precej časa zaman čaka,
da bi celjska kmetijska zadruga naba-
vila žetvene naprave, ki bi služile bliž-
njemu okolišu. Zato pa so se na kme-
tijskem gospodarstvu na Lavi odločili,
da bodo tako žetveno napravo (kom-
bajn) prihodnje leto nabavili sami.
Prav tako podjetje resno razmišlja
o tem, da bi bilo nujno nabaviti hla-
dilne naprave za zelenjavo. Na ta način
bi v poletnem času, ko je dovolj ze-
lenjave vskladiščili zadostne količine
zelenjave, ki bi jo pozimi potrošnikom
lahko prodajali po nižjih cenah. Do-
mače zelenjave bi bilo dovolj in je ne
bi bilo treba voziti iz Kopra.
Kmetijsko posestvo na Lavi med pripravami za »Celje 1957«
Tudi društvo rejcev
malih živali
bo razstavljalo
Pri veliki kmetijski razstavi »Celje
1957« na Lavi bo sodelovalo tudi društvo
rejcev malih živali. Pripravljalni odbor
priporoča vsem članom-rejcem, vsem za-
družnim in državnim posestvom kot po-
sameznikom, da že sedaj odberejo naj-
boljše primerke vseh pasem, ki bi
prišli v poštev za razstavo. Strokovnjaki
društva ibodo živalice predhodno pregle-
dali in odločili, če so za razstavo primer-
ni ali ne.
Pričakovati je, da bodo dobro voljo in
dejavnost društva razumevajoče podprli
v moralnem kot v materialnem pogledu
vse zadružne organizacije in ljudski od-
bori.

Nove oblihc gospodarjenja v kmetijstvu
gozdnih proizvodov. Kmetijske zadruge
naj bi v bodote v vtčji meri kot doslej
uvajala nove oblike gospodarjenja v
kmetijstvu s ciljem višje in kvalitetnejše
kmetijske proizvodnje in ustvarjanja no-
vih odnosov. Tu mislim predvsem na na-
črtno proizvodnjo žitaric v okviru stroj-
nih in žitnih sknpuosti, na plantažno ob-
novo sadovnjakov, vinogradov in hmelj-
nikov v okviru i.»roizvodnih skupnosti z
udeležbo zadruge pri organizaciji takih
objektov oziroma nasadov in z udeležbo
pri investicijah na osnovi pogodbe o od-
nosih itd. Nadalje naj bi se zadruge mno-
go močneje angažirale pri uvajanju me-
hanizacije. V programu je, da bi se stroj-
ni odseki kmetijskih zadrug bolje orga-
nizirali, dopolniU s strojnim parkom, po-
stavili na rentabiliteten račun in uredili
strojno službo lako, da bi bila dostopnej-
ša proizvajalcu. Pri odkupu kmetijskih
in gozdnih proizvodov so še ogromne
možnosti, zato naj bi zadruge temeljito
organizirale odkup in pričele s sistema-
tično preskrbo z reprodukcijskim mate-
rialom na osnovi pogodbe za določen čas
naprej.
Zadruge dobivajo s temi osnovnimi na-
logami precej drugačno vlogo. Težišče
njihovega dela je na prozvodnih in od-
kupnih vprašanjih. Odpadla bodo delno
dostikrat za zadruge te^a vprašanja, kot
so organizacija in delo potrošnih trgovin,
uslužnostnih, obrtnih in komunalnih
obratov itd. Marsikje, zlasti v kmetijsko
aktivnejših področjih, so nekmetijske de-
javnosti predstavljale že oviro za razvoj
zadruge v kmetijsko proizvodnem smislu.
Organi upravljanja, predvsem upravni
odbori in vodilni uslužbenci zadrug, so
mnogo časa in moči angažirali pri reše-
vanju problematike nekmetijskih dejav-
nosti, M so poleg vsega za zadrugo dosti-
krat predstavljale še finančno breme.
Lanskoletne številke nam kažejo na-
slednje: Celokupen promet v kmetijskih
zadrugah je znašal 6,404 milijonov dinar-
jev. Od tega je odpadlo na trgovine s
potrošnim blagom 2,489 milijonov ali
dobra tretjina. Vse ostalo je v glavnem
odkup kmetijskih in gozdnih proizvodov.
Potrošna trgovina v kmetijskih zadrugah
je lani ustvarila 222 milijonov dohod-
kov in 233 milijonov izdatkov. Čistega
dobička je bilo 11 milijonov in 22 milijo-
nov izguibe, kar pKjmeni, da je potrošna
trgovina v končni bilanci pokazala v me-
rilu celotnega okraja izgubo za 11 mili-
jonov dinarjev. Za kritje upravnih stro-
škov je .potrošna trgovina prispevala 42
milijonov, v rezervni sklad pa 18 mili-
jonov, skupno 60 milijonov dinarjev. So
prigovori, da je doslej potrošna trgovina
krila večji del upravnih stroškov zadru-
ge, toda taki prigovori niso točni, saj je
potrošna trgovina prispevala le 23 od-
stotkov k skupnim upravnim stroškom.
V	gostinskih obratih kmetijskih za-
drug je bilo v preteklem letu prav tako
slabo finančno stanje. Prometa jedilo
ustvarjenega 83 milijonov, dohodkov 25
milijonov, izdatkov 28 milijonov, torej
izgube 3 milijone dinarjev. Vse obrtne
in komunalne delavnice so pri prometu
102 milijona ustvarile le 1,326.000 dinar-
jev dobička. Že te skope številke kažejo,
da so nekmetijske dejavnosti v naših
zadrugah nezanimive.
V	večini primerov izdvajanje nekme-
tijskih dejavnosti ne bo bistveno otežko-
čeno. Bodo pa primeri, zlasti v pasivnej-
ših krajih, kjer bo nastal problem, kako
se bo v bodoče na eni strani vzdrževala
nova p)otrošna trgovina, na drugi strani
pa zadruga", zaradi malega obsega odku-
pa in kmetijske dejavnosti. Take prime-
re bodo morali občinski ljudski odbori
in zadruge posebej rešiti na način, ki bo
najbolje ustrezal gospodarskim prilikam
kraja. Marsikje bodo nastopile težave
zaradi prostorov za odkupno bazo zadru-
ge ali pa za bodočo potrošno trgovino.
Vse to so primeri, ki jih ne bo mogoče
obravnavati šablonsko.
Kako se z nakazanimi smerni-
cami strinjajo upravni odbori in
(Nadaljevanje s 1. strani)
člani zadrug in kaj je v zvezi s
tem že storjeno?
Na zadnji konferenci predstavnikov
občinskih ljudskih odborov, kmetijskih
zadrug, poslovnih zvez in drugih je bil
sprejet sklep, da vse zadruge na uprav-
nih odborih vprašanje izdvojitve nekme-
tijskih dejavnosti obravnavajo 'po svoji
zamisli, sestavijo program, se posvetuje-
jo z zadružniki ter tak plan predložijo
v razpravo občinskim ljudskim odborom.
Ti pa bodo v sodelovanju z zato določeno
komisijo dokončno odločili, kako in v
katerem času naj bi se izdvojitev izvršila.
Sprejet je bil tudi sklep, da bi se v naj-
krajšem času izdvojile gostilne, vse osta-
le za izdvojitev predvidene dejavnosti
pa vsaj do konca leta, ker je z novim go-
spodarskim letom tak prehod tudi naj-
bolj smiseln. Zadružniki v nekaterih
krajih, kot na primer v Sv. Roku ob Sotli
in Solčavi in še iponekod v Zgornji Sa-
vinjski dolini pa tudi drugod tem ukre-
pom prigovarjajo. Po mojem mnenju
lahko ocenjujemo sedanje prigovore z
dveh plati. Prvič gre za prigovore objek-
tivnega značaja v tistih zadrugah, ki se
nahajajo v krajih, kjer je kmetijstvo ze-
I9 slabo razvito, zaostalo itd. Ce tam za-
druga doslej ni imela dejavnosti kot
trgovino s potrošnim blagom in če tam
ni drugih lokalov, če ni gospodarskega
računa za obstoj dveh organizacij, to je
zadruge in obče družbene potrošne trgo-
vine, potem so prigovori vsekakor v pre-
cejšnji meri objektivni. Vprašanje je,
kako bodo občinski ljudski odbori rešili
take probleme. Po vsej verjetnosti tega
ne bo možno rešiti takoj, ker bi to lahko
pomenilo gospodarski polom za eno in za
drugo organizacijo, oziroma lahko bi se
zgodilo, da zadruga v novih pogojih ne bi
mogla obstojati. Drugače je s prigovori,
ki so več ali manj rezultat subjektivnih
činiteljev. Tam, kjer ima zadruga vse po-
goje za izvrševanje svojih nalog, so seve-
da prigovori, da ne bi izločiM nekmetij-
skih dejavnosti, neutemeljeni. So pone-
kod primeri, ko uslužbenci zavirajo iz-
dvajanje trgovin.
Nekatere zadruge imajo v svo-
jih trgovdnah precejšnje zaloge
nekurantnega ali slabo idočega
blaga. Kaj ho s tem blagom?
Res je, da imajo nekatere zadruge v
trgovinah, ne bi mogli reči nekurantne-
ga, pač pa slabo idočega blaga. To je
predvsem v tistih zadrugah, kjer uprav-
ni odbori niso v dovoljni meri vplivali
na trgovski kader pri naročilu blaga, ali
še bolje rečeno, kjer so poslovodje sami
vodili trgovino in se upravni odbor za to
sploh ni brigal. Takih primerov seveda
ni dosti. Delno bo možno ustvariti zni-
žanje cen takemu iblagu iz tistega dela
rezervnega sklada zadruge, ki ga je do-
slej ustvarila potrošna trgovina. Drugih
možnosti seveda ni. Ker bo pa v glav-
nem trgovski kader ostsd na svojih me-
stih tudi v novih obče družbenih trgovi-
nah, bo njegova naloga, da blago, ki je
trenutno slabo idoče, proda. Tu bi ome-
nil še to, da bo zadruga morala vrniti
obratna sredstva denarnemu zavodu, no-
vo ustanovljena trgovska organizacija
družbenega sektorja pa bo morala najeti
ta sredstva pri svojih denarnih zavodih.
Kako je z vprašanjem osnovnih
sredstev in inventarja? Doslej so
zadruge opremile svoje trgovine
in skladišča. Kdo bo to plačal in
kdaj?
Večina zadrug je za ureditev trgovin
in lokalov vložila določena sredstva iz
svojih investicijskih skladov ali pa tudi
sredstva iz kreditov denarnih zavodov.
Praviloma bi moral novo ustanovljenim
trgovskim organizacijam osnovna sred-
stva preskrbeti ustanovitelj. Ker bodo
v večini primerov ustanovitelji občinski
ljudski odbori, ki za to nimajo sredstev,
bo treba urediti zadevo tako, da bo novo
ustanovljeno trgovsko r>odjetje ali trgov-
sko podjetje h kateremu se določena po-
slovalnica pripoji, sklenilo z zadrugo po-
godbo, da bo inventar in morebitne in-
vesticije v trgovini plačalo v obrokih in
v določeni dobi z ustreznimi obrestmi.
Občinski ljudski odbor pa naj bi podelil
garancijsko izjavo, kot je to običajno za
kreditiranje gospodarskih organizacij.
Ponekod bodo lahko zadruge, ki imajo
trgovske lokale v svoji lastni stavbi, da-
le novo ustanovljenim trgovskim organi-
zacijam lokale tudi v najem. To vpraša-
nje je prilično delikatno, zato ga bo tre-
ba obravnavati v vsakem primeru pose-
bej.
Kaj bo z revizijsko službo po
izdvojitvi nekmetijskih dejavno-
sti?
Revizijsko službo je doslej vršila Glav-
na zadružna zveza LRS preko svojih
centrov v Ljubljani, Mariboru, Celju in
Gorici. Več kot 50% časa pri opravljenih
revizijah po zadrugah je odpadlo na ne-
kmetijske dejavnosti. Iz tega lahko pov-
zamemo, da se bodo v bodoče revizije
pri zadrugah opravljale v krajšem času
in bo zaradi tega ipotrebno manjše števi-
lo revizijskega kadra. Sigurno je, da bo
v bodoče lahko revizija uspešnejša in
tudi mnogo lažja. Najbolj verjetno je, da
bo revizijsko službo ponovno organizira-
la okrajna zadružna zveza. O tem vpra-
šanju to še razpravljal upravni odbor
Glavne zadružne zveze LRS.
Zgodoninsko odkritie v atomskih toplicah
Obsotelje je vse do danes bila po-
krajina tihe odmaknjenosti. Med valo-
vitimi griči, bukovimi in smrekovimi
gozdovi, virštanjskimi vinogradi so
ljudje, ki so skoraj dosledno kmetje,
živeli z okoljem v tesnem sožitju. Usod-
nost njihovega življenja, vdanost in ži-
lavost so se skladale s pravljičnostjo
davnih zgoBb, ki so se širile po ustnem
izročilu dedov in babic. In še danes
se ljudem zdi, kot bi naglo delo želez-
nice ob Sotli, podesetorjen promet na
cesti, naval ljudi k »atomskemu« vrelcu
bila le sanje.
Atomske toplice — velika senzacija!
Naravnost čudežna ozdravljenja, cinič-
na skepsa, posmeh in resno zaupanje,
nehigienska ureditev, zaceljene zasta-
rele rane, zmešnjava in red, uspeh; vse
se prepleta v zvezi z zdravilno vodo
pri Podčetrtku. Čudežev v dvajsetem
stoletju ni! In resnično jih ni! Zadnjo
besedo o vsem tem mora imeti in jo
bo imela znanost. Kdo naj verjame
stari bajki, ki je razlagala ime Toplice,
kot ga že dolgo nosi nenaseljen predel
na slovenski strani Sotle nasproti Harin
Zlake, da so tam nekoč bile toplice,
lepe in razkošne toplice, ki pa so se
morda zaradi grehov(!) v davnini po-
greznile. To je bila bajka, ki se je le
medlo ohranila v spominu naših očan-
cev. Nekdanjost je lahko izcimila v mi-
stičnem absurdu podobno razlago in s
tem dala poseben čar in grozljivost
zgodbi. Toda bajka mora imeti nekje
nekakšno podlago in tudi izvor samega
imena Toplice, čeprav še brez priveska
»atomske«.
Te dni pa so delavci, ki so kopali
jarek ob novem akvoterma izviru pod
cesto nasproti Solterjevega mlina ne-
nadoma naleteli na kamenito stopnišče.
Pri nadaljnjem odkopavanju se je iz
črnega močvirnega blata izluščil ne-
kakšen odvodni kanal s starinsko re-
šetko in dobro ohranjen lesen pod, ki
v blatu ni mogel strohneti. Odkritje
je vsekakor zanimivo. Prav gotovo je
bajka o pogreznjenih toplicah v zvezi
z najdbo. Nadaljnja raziskovanja bodo
priklicala zgodbo o starih Toplicah v
življenje. Trenutno domnevajo, da so
stare Toplice v zvezi z znamenito olim-
sko lekarno, ki so jo že pred stoletji
imeli v samostanu Olimje. Bržčas so
menihi že takrat poznali učinkovitost
tople vode, čeprav se jim o radioak-
tivnosti še sanjati ni moglo, in so jo
uspešno uporabljali v zdravilstvu. Dru-
ge indicije pa najdbo povezujejo z
gradom v Podčetrtku, ker je na nek-
danjem grofovskem zemljišču. Morda
so fevdalci imeli tu svoje termalno ko-
pališče. Zgodovinarji in arheologi bodo
morali čimprej dati radovednemu ljud-
stvu odgovor. Lahko veirjamete, da pa-
cienti, ki jih je vedno več nestrpno
pričakujejo, da se nejasnosti okrog
vrednosti »atomske« vode in nepri-
merne higienske prilike čimprej odločno
razčistijo in urede. Torej, Atomske top-
lice niso novo odkritje, temveč zani-
miva stara novost!	Sotelski
Dieta pri črevesnili
bolezniti
Spisali dr. Mira Rosina in gosp. učit.
Jožica Pire, izdala Založba Centralnega
zavod za napredek gospodinjstva,
Ljubljana
Po izjavah naših zdravstvenih delav-
cev je zadnja leta opaziti občuten po-
rast črevesnih bolezni. Zato bo knjižica
»Dieta pri črevesnih boleznih«, ki opi-
suje simptome bolezni, daje zdravstvenj,
navodila, hkrati pa navaja po 10 jedil-
nikov za akutni in kronični črevesni
katar in zaprtje, nedvomno pomemben
pripomoček pri zdravljenju teh bolezni.
Za jedi, ki jih vsebujejo posamezni
jedilniki, je v knjižici več kot 200 re-
ceptov s preračunano biološko in kalo-
rično vrednostjo, tako da se je bo brez
skrbi za zdravje lahko posluževal sle-
herni črevesni bolnik.
Mimo vsega omenjenega boste našli
v knjižici še razlago nekaterih kuhar-
skih izrazov in splošna navodila za pri-
pravo dietne hrane pri črevesnih bo-
leznih, ki se zlasti glede uporabe ma-
ščob izelo razlikioje od pripravljanja
hrane za zdrave ljudi. Dalje vsebuje
tabelo živil glede na njihovo kemično
sestavo in kalorično vrednost in navo-
dila za domačo pripravo sadnih sokov,
ki jih zdravniki zelo priporočajo pri
zaprtju.
Kdo ne pozna savinjskih »furmanov«, ki iz dneva v dan prevažajo les iz
Zgornje Savinjske doline. Danes so se že nekoliko modernizirali, saj imajo
gumijasta kolesa in zavoro pri roki. Se vedno pa radi postanejo pred kakšno
gostilno in popijejo šilce žganja ali pa kozarec vina, da si poplaknejo grlo
od cestnega prahu
^^Tilii tedrii'^ v^ družini
Nič ni zopmejšega v družini, če se za-
konca dnevno prepirata in si mečeta v
obraz očitke in to celo vpričo otrok. Ra-
zumljivo je, da v vsaki družini tu pa tam
pride do prepirov, toda pametna zakon-
ca bosta six)ma vprašanja raje reševala
sama med sabo. Staro pravilo pa se glasi,
da pametnejši ipopušča. Navadno so žene
tiste, ki »zaradi ljubega miru« često po-
puščajo moževim muham, če vedo, da
takšno ipopuščanje ne bo rušilo zakonske
harmonije in ne bo negativno vplivalo
na vzgojo otrok.
Toda ta nesoglasja, prepiri in prepirč-
ki so kaj različni v družini. »Pri nas se
skregamo, pravi Beta, pa smo si kmalu
spet dobri. Mož ima težko in odgovorno
delo, edini rednik družine je, pa je treba
razumeti, da ne more biti vedno najbolj-
še razpoložen. Ko zarjove v svoji jezi,
mu tisti trenutek raje ne oporekam, če-
tudi njegova nejevolja ni upravičljiva.
Ko se pomiri, je bolj dovzeten za moja
pojasnila in skoro vedno se zgodi, da
sam spozna neupravičenost svoje jeze —
in dobra beseda poravna vse. Čez nekaj
minut sva spet najboljša prijatelja, kot
da med nama ni bilo prepira. To »meto-
do« sem sama odkrila in bi jo priporoča-
la vsem zakonskim ženam, ki se pritožu-
jejo, da so možje doma »neznosni«. Ne-
koč sem izlive moževe jeze drugače spre-
jemala. Ko je jačel robantiti on, sem za-
čela še jaz vreščati in često prevpila nje-
govo rjovenje. To ga je še ibolj razburilo
in malo je manjkalo, da se ni celo »spo-
zabil« nad mano. V takih primerih so
navadno najini otroci na glas jokali. Po-
sledica takih prepirov je bila, da sva se
nekaj dni sovražno gledala. Hudo mi je
bilo predvsem zaradi tega, ker so otroci
občutili to in v svoji zbeganosti niso ve-
deli, ali naj pristopijo na očetovo, ali na
mojo stran. Končno sem spoznala, da je
najbolje, če se ob moževi vihri umaknem
v zatišje. S tem pa nimam občutka, da
ob takem enostranskem prepiru, čim ga
mine prva jeza, bolj razsodno misliti —
in mi pozneje skoro vedno da svoj prav.
Naj mi možje oprostijo ljudsko prime-
ro: ipes, ki mnogo laja, navadno ne grize.
Beta sama zagotavlja, da je njen mož, ko
se razkriči, po nekaj minutah spet dober
in se navadno še opraviči za svojo gro-
bost.
Tovarišica Leopoldina pa svojega mo-
ža opisuje povsem drugače. V njeni dru-
žini sosedje ne slišijo nikoli glasnih pre-
pirov. Na zunaj bi zgledalo, da živi dru-
žina v najlepši harmoniji. Leopoldina pa
svoji prijateljici le potoži, kako neznosno
življenje živi ob svojem »tihem« možu.
Ce mu ni kaj prav, če žena zakrivi to ali
ono nevšečnost, se res ne zdira nad njo,
niti je ne tepe, niti ne hujska otrok proti
njej. Vse, kar stori ob takih prilikah je
to, da »zavije mulo« in da z ženo tudi po
več mesecev ne spregovori besede. Po-
sredniki med možem in ženo so navadno
otroci, ki prenašajo željo in potrebe ene-
ga zakonca na drugega. Včasih pa si v
teh mučnih »tihih tednih« zakonca po-
magata s pisanimi listki. Kako tako
vzdušje v družini vpliva na otroke, si
lahko mislimo. Sama Leoipoldina pravi,
da bi bila mnogo raje na Betinem mestu,
da bi mož moško ipokazal svojo jezo, se
skričal, ipovedal svoje, potem pa bil spet
dober.
Verjamem, da gre tako ponašanje mo-
ža na živce.
MED — LJUDSKO ZDRAVILO
Pred dnevi smo brali v našem časopi-
su, da bodo letos čebelarji pridelali iz-
redno mnogo medu. Ce le morete, se
oskrbi te z njim že zdaj, saj ga boste na
deželi dobile mnogo ceneje kot v trgo-
vinah.
Med je zelo zdravilen, vendar ga ne
smemo uživati naenkrat v večjih količi-
nah, ker je precej težak. Kila medu vse-
buje namreč 14 g beljakovin, 750 g slad-
korja, 190 g vode, vitamine in mravljično
kislino. Medu ne uporabljamo samo za
slajenje čajev in drugih jedi, za pecivo
in namaze, temveč ga uživamo tudi kot
zdravilo proti kaši ju. V ta namen je še
posebno dobro, če ga zmešamo s surovim
maslom in naribanim hrenom.
Znani so medenjaki, ki se zelo dolgo
drže. 25 dkg medu segrej, da se speni, do-
daj 20dkg sladkorja in osminko litra
vroče vode. Nato iix)stavi vstran, ohlaje-
nemu dodaj 50 dkg moke, gladko vmešaj
in pusti stati 8—10 dni. Spočito testo pre-
gneti, dodaj cimet, 18 dkg zmletih ore-
hov in žličko jedilne sode. Oblikuj me-
denjake, namaži jih z jajcem, potresi z
orehi in speci.
(Navadni med spoznamo, ako kanemo
kapljico medu v ^kohol. Ce se raztopi,
je med pristen, ponarejen med pa ostane
na dnu alkohola).
SOL KOT ZDRAVILO
Ce imaš bolečine v grlu, grgraj slano
vodo, pa bodo prenehale.
Ce si nahoden, potegni skozi nosnice
nekajkrat dnevno toplo vodo, v kateri si
razstopil nekoliko soli.
Utrujene noge je treba umivati v moč-
no slani vodi. V posodo dajte 3 do 4 pesti
soli in vlijte nanjo vrč mlačne vode. S to
vodo si dobro pregnetite noge, pa boste
kmalu občutili olajšanje.
Ce se na potovanju v vročini preveč
potite, vas potenje ne bo tako izčrpalo,
ako oid časa do časa napravite požirek
rahlo slane vode.
Kri vam bo takoj prenehala teči iz no-
sa, ako izperete nos z vodo, v kateri ste
raztopili dve žlički soli.
Limone bodo dalje časa sveže, če jih
vtaknete v sol.
Presoljeno jed napravite spet užitno,
če ji dodaste nekoliko sladkorja v prahu
in kuhate nekoliko dalje kot navadno.
V preslano juho pa vrzite kos surovega
olupi j enega krompirja, pa bo spet dobra.
Demonstraciie z uvoženimi traktorji
Slišali smo že, da je uvoznik Zadružno
trgovsko podjetje Agrotehnika Ljublja-
na nabavilo za naš okraj 200 novih trak-
torjev (18 in 30 KS). Te dni sta prispela
prva dva traktorja, s katerima Gospo-
darska poslovna zveza Celje že vrši de-
monstracije v Savinjski dolini. Pretekli
teden so traktorje preizkušali v Žalcu, v
bližnji prihodnosti pa bodo demonstraci-
je v .poslovnih zvezah Šentjur, Šmarje in
Konjice.
Novi traktorji, z vsemi priključki, so
namenjeni predvsem za poljska dela in
kultiviranje zemljišč v hmeljskem pod-
ročju. .Šibkejši traktorji (18 KS) so pred-
videni za strojne X30<i0dseke, močnejši
pa za strojne odseke pri KZ in državnih
posestvih.
Zastopniki Agrotehnike pravijo, da
bomo letos dobili v naš okraj vsaj 100
novih traktorjev z vsemi priključki, osta-
lih 100 pa do marca prihodnjega leta.
V zvezi s tem je gospodarska poslov-
na zveza poskrbela tudi že za strokovno
izobrazbo kadra, ki bo opravljal z novimi
traktorji. Ze v letošnjem septembru bodo
organizirali mnogoštevilne tečaje za šefe
strojnih odsekov, za šefe manipulantov
pri KZ ter tečaje za traktoriste.
AGROTEHNIKA BO RAZSTAV-
LJALA ZANIMIVE NOVOSTI
Na veliki kmetijski razstavi »Celje
1957« bo na razstavnem prostoru go-
spodarske razstave razstavljala zani-
mive novosti tudi Agrotehnika-Export-
Import Ljubljana. Ogledali si boste
lahko traktor FERGUSON s 27 pri-
ključki, razne pogonske stroje, stroje
za obdelovanje tal in gnojenje, stroje
za saditev in setev, stroje za varstvo
rastlin (med njimi škropilnico »Gruda«
—reaktivni zameglilnik — nov stroj za
zatiranje rastlinskih bolezni in škod-
ljivcev), najrazličnejše stroje za spra-
vilo pridelkov, stroje za predelavo kme-
tijskih pridelkov, namakalne naprave,
umetna gnojila, zaščitna sredstva itd.
Uspeh celjskega instrumentalnega kvinteta
na Koroškem
Celjski instrumentalni kvintet že
mesec dni z Telikim uspehom go-
stuje na Koroškem. Te dni so na-
stopili tudi na ljudskem prazniku
v Beljaku. Tamkajšnji časopis >Volks-
zeitung< je nastop mladih Celjanov
ocenil takole: >Celjski instrumentalni
kvintet (Korošci so ga preimenovali v
>Kranjski študentski kvintet«!) se je
izkazal s svojimi solisti kot muzikalna
skupina, ki zna slovensko narodno
glasbo tako mojstrsko podati, da mora
slednjega poslušalca prevzeti. Ze ori-
ginalen izbor inštrumentov te glasbene
skupine je zanimiv — (klarinet, krilov-
ka, harmonika, violina in kitara). Iz-
vajanje mladih celjskih muzikantov
je bilo tako izvirno, da je slednjemu
poslušalcu v dvorani zaigralo srce.«
Celjski instrumentalni kvintet poši-
lja s te turneje vsem Celjanom in či-
tateljem našega lista lepe pozdrave.
POTROŠNIKOM DOSTAVLJAMO
MLEKO NA DOM
Kmetijsko gospodarstvo Lava je v le-
tošnjem letu pristopilo k planski vzreji
goveje živine in izločilo vse neredovni-
ške krave ini slabe molznice. V perspek-
tivnem planu je predvideno, da se bo
že letos povečala povprečna mlečnost pri
govedu za 33 odstotkov. Proizvodnja
mleka se je v zadnjem času izdatno iix)-
večala in je podjetje začelo potrošni-
kom dostavljati mleko na dom po 32 din
za liter. (V podjetju pa prodajajo mleko
po 30 din za liter.) Ker je mleko zelo
dobro in cenejše kot v mlekarnah, je
povpraševanje vedno večje, zato name-
ravajo v 'bodočnosti prodajo mleka v
podjetju in na domu še povečati.
KAJ JE S SELITVIJO POMOŽNE
SOLE NA GOLOVEC?
Celjski pomožni šoli, ki gostuje že
toliko let v skrajno neprimernih in
tesnih prostorih I. osnovne šole, so bili
že v letošnji pomladi odrejeni prostori
otroške bolnišnice na Golovcu. S strani
bolnišnice ni bilo nikakršne ovire in so
celo pospešili i^elitev otroškega oddel-
ka v novi trakt celjske bolnišnice.
Uprava pomožne šole si je globoko od-
dahnila v trdni veri, da bo letošnje
šolsko leto lahko že pričela v lepih
prostorih na Golovcu.
Vse zgleda, da iz te moke še letos
ne bo kruha, potrpljenje vzgojnega
kadra Pomožne šole in potrpljenje
mnogih zainteresiranih staršev in pro-
svetnih delavcev popušča, saj prosto-
re na Golovcu še nadalje zaseda 8 lju-
di. Po vsem videzu se jim nikamor ne
mudi iz lepih prostorov in okolice.
Kljub temu, da nadzorni odbor in
upraviteljstvo šole stalno intervenirajo
na pristojnih mestih, ni nikakega iz-
gleda, da bi stanovanjski urad v krat-
kem preskrbel stanovanja tem stran-
kam.
Šolski pouk je pred durmi, kričeči
primeri pa dovolj zgovorno opominjajo,
da pomožna šola mora dobiti pre-
potrebne prostore, ki so ji bili naka-
zani.
PO DOLGEM MOLEDOVANJU
Železniški podvoz pri pošti je bil ne-
štetokrat predmet pritožb — radi niz-
kosti bo pač še tudi ostal — ne bo
pa več pritožb zaradi mokrega blago-
slova s tirov: železnica je namreč nad
hodnikom za pešce namestila streho.
Dolgo je trajalo, prišlo pa je vendarle!
CELJSKI TRG V TEM TEDNU
Toliko smo govorili, kolikšno škodo
je majski sneg in pozeba napravila na-
šemu sadjarstvu, in vendar je letos
celjski živilski trg s sadjem izredno
dobro založen. Medtem ko je vsako-
vrstnega sadja na pretek, pa gospodinje
negodujejo nad pomanjkanjem povrt-
nine in zelenjave. Kumar, paprike in
paradižnika je sicer dovolj, zelene so-
late, zelenega fižola in cvetače pa sko-
raj ni mogoče dobiti. Občutno je pred-
vsem pomanjkanje fižola, ki smo ga v
tem času bili navadno že naveličani.
Zeleno solato, ki se je menda povsod
»posušila«, nadomešča zimska solata,
ki jo prinašajo na trg predvsem zaseb-
niki. Ker ni izbire, gospodinje seveda
pridno posegajo po njej in je kaj kmalu
zmanjka.
Cene živilom t tem tednu so bile
naslednje:
Krompir 20—25 (20—30), čebula 35—
50 (50—60), česen 100—120 (140), fižol v.
56—80 (50—80), fižol str. 80—90 (90—
100), grah — (70), redkva — (30), spi-
nača — (80—100), cvetača 60 (50), zelje
gl. 20—35 (30), pesa 38-^0 (40), ohrovt
35 (40), peteršilj 70 (80—100), korenjček
60 (60—«0), koleraba 30 (40), kumare
50—60 (50—100), radič — (80), suho sad-
je — (100), suhe slive 320 (—), suhe gobe
— (1500), sveže gobe — (80—200), ro-
zine 340 (—), marmelada 100 (—), ora-
šidi 350 (—), parad, konserva 200 (—),
limone 400 (—), orehi celi 220 (—), orehi
lušč. 700 (—), mleko — (36), skuta —
(140), smetana — (200), maslo — (500),
jajce 16—17 (15—17), med — (300-^00),
kure — (480—600), piščanci — (300—
380), koruza — (50), pšenica — (60),
oves — (50), marelice — (100), hruške
60—70 (50—80), jabolka 46—50 (40—60),
breskve 100—110 (90—150), slive 50—60
(50—100), grozdje 120—150 (—), jed.
buče — (30-^0), paradižnik 45—54 (60
—70), paprika 48—80 (60—80), kis —
(35), jajčevec 100 (100), dinje 50 (—),
feferoni 100 (100).
V času od 27. julija do i. avgusta 1»57 je bilo
rojenih 17 dečkov in 29 deklic.
Poročili so se:
Milan Dolinšek, avtomehanik in Frančiška
Polšak, frizerska pomočnica, oba iz Celja. Jožef
Benčina. kvalificirani delavec in Marija Marge-
tič, cvetličarka. oba Tz Celja. Valentin Lah, strn-
gar in Marija Vetrih, delavka, oba iz Celja. Ja-
nez Kresnik, fignrant in Marija Dobrave, po-
možna delavka, oba iz Celja. Jože Perko, čevljar-
ski pomočnik in Dragotina Marija Žabkar, stroj-
na pletilja, oba iz Celja. Miklavž Skolc, klju-
čavničar iz Slov. Bistrice in Marija 2ilnik. vodo-
čistilka iz Trbovelj. Ivan Ribežil, topilničar in
Zvonimira Sotošek, kuharica, oba iz Celja. Ivan
Centrih, učitelj in Marija Podbregar, bančna
uslužbenka, oba iz Žalca. Maksimilijan Zagode,
nameščenec in Marija Pavla Brezovšek, knjigo-
vodkinja, oba iz 2alca.
Umrli so:
Ivan Polšak. npokojenec iz Celja, star 65 let.
Marija Škratek. otrok iz Pameč, stara 1 leto.
Mate 1'avič, upokojenec iz Laškega, star 78 let.
Alojz Tifengraber, delavec iz Celja, star 43 let.
Ludvik Cimperman, profesor v pokoju iz Celja,
star 77 let. Rudolf Dobnik. dijak iz Podgorja,
star 14 let. Kari Rebernik, npokojenec iz Celja,
star 69 let.
V Šempetru v Sav. dolini je bil v
gozdu zaposlen Jože Jelen. Pri delu je
padel na njega hlod. Utrpel je zlom
noge in poškodbo na glavi.
Pri prečkanju Ljubljanske ceste je
avto podrl Jožeta Novaka. Novak je
utrpel zlom noge.
Ludviku Rebemiku iz Celja je pri
delu ročni zaganjač raztrgal spodnjo
čeljust.
V	Cinkarni si je pri delu z razbelje-
nim svincem opekel nogo delavec Fe-
liks Vodušek, doma iz Zadobrave.
Pri prometni nesreči na Mariborski
cesti je utrpela poškodbe na nogi in
ramenu Antonija Maržidovšek iz Celja.
V	Brezovcu pri Rogatcu je padel s
kozolca Jože Pola j žar. Zlomil si je no-
go. — Nogo si je zlomila tudi Milka
Tumšek iz Zagorja pri Lesičnem.
Z okna je padel Stanko Kiuner iz
Zlaborja pri Nazarju. Utrpel je notra-
nje poškodbe.
Franc Strnad iz Drešinje vasi je pa-
del pod voz. Utrpel je poškodbe po
telesu.
29. avgusta bo otvoritev
Ljudskega kopališča
v Celju
Kljub mnogim nepredvidenim težko-
čam (neugodno vreme, zakasnele dobave
materiala, pomanjkanje strokovne de-
lovne sile itd.) se gradnja bazena Ljud-
skega kopališča bliža koncu. Bazen je
pripravljen, teren okrog njega že skoro
splaniran, tako da so te dni že začeli po-
lagati plošče okrog bazena. Zakasnela
pošiljka vodovodnih cevi za dotok in od-
tok vode niti ni dosti zavrla gradbenih
del, ker so ta čas pač lahko urejevali
zunanjo okolico bazena, začasne slačil-
nice in stanovanjski prizidek za kopali-
ščnega mojstra.
Celjane, ki so zadnje čase že dvomili,
da bi se še letos kopali v novem bazenu,
lahko potolažimo in razveselimo z vestjo,
da bo slavnostna otvoritev novega baze-
na 29. avgusta (t. 1.). Po vsej verjetnosti
bodo vodo spustili v bazen že čez 10 dni,
da bodo lahko naši plavalci že nekoliko
trenirali. 1. septembra so namreč pred-
videne že prve plavalne tekme v novem
bazenu.
Istočasno s to razveseljivo novico pa
moramo Celjane seznaniti tudi z dej-
stvom, da delo na gradbišču še ni zaklju-
čeno in da bi morali prostovoljci še pri-
skočiti na pomoč. Mnogo je še kolekti-
vov, ki svojih obvez niso izpolnili, med-
tem ko so jih nekateri celo prekoračili
(JLA, Tajništvo za notranje zadeve in
drugi). Gradbeni odbor zato poziva in
naproša vse »zamudnike«, da vsaj zdaj,
ob zaključni fazi gradbenih del priskoči-
jo na ipomoč. Predvsem se naprošajo
podjetja, ki imajo na razpolago kamione,
da še dovažajo zasipni material na grad-
bišče. Za zgled naj jim služi gradbeno
podjetje Beton, ki je vsega na vozilo že
720 m® zasipnega materiala. V zadnjih 3
dneh so navozili kar 560 m®. Posebej je
gradbeni odbor dolžan pohvaliti njihove
požrtvovalne šoferje, ki so kar tekmovali
med sabo, kdo bo navozil več. Izdatno je
pri navozu zasipnega materiala pomaga-
lo tudi »Prevozništvo« Celje in še neka-
tera druga podjetja.
Tudi ostali prostovoljci bodo na grad-
bišču našli še vedno dovolj dela. Grad-
bišče med prostovoljci še vedno pogreša
večjega števila mladine, ki bo kopališče
gotovo najbolj koristila.
Zato, celjska mladina — gradbišče te
še vedno vljudno vabi na delo za tvoj
bazen!
Prometne nezgode
PRI NEZAVAROVANEM PREHODU
CEZ PROGO SE JE TREBA PREJ PRE-
PRIČATI, CE JE PROGA PROSTA
Dne 30. julija se je v Bregu pri Polzeli
dogodila težja prometna nezgoda. Voz-
nik tovornega avtomobila se je vračal
j>roti tovarni nogavic. V kabini je imel
še dva sovozača, ki sta pomagala pri na-
kladanju tovora. Ker teče cesta preko
nezavarovanega železniškega prelaza, bi
se moral voznik prej prepričati, če je
prosta proga. Ko je voznik zapeljal s
prednjimi kolesi na tir, je opazil, da pri-
haja z desne strani proti Celju vlak, ki
je z nezmanjšano hitrostjo za vozil v to-
vornjaka. Trčenje je bilo sunkovito, tako
da je avtomobil obstal šele 21 metrov na-
prej in to popolnoma razbit. Potniki so
utrpeli le lažje telesne poškodbe, kar je
pripisati izredni sreči. Materialna škoda
je ocenjena na okoli 1,250.000 dinarjev.
Na tem prelazu je potrebno odstraniti
visoke kulture — hmelj in pravilno
označiti prehod, sicer bo do sličnih ne-
zgod še prišlo posebno pri tujcih, ki pre-
laza ne poznajo in smatrajo, da je tu in-
dustrijski tir brez ix)mena.
CESTO JE TREBA PREČKATI
PREVIDNO
Dne 1. avgusta se je na Mariborski ce-
sti v Celju dogodila prometna nezgoda,
pri kateri so bili poškodovani štirje ko-
ristniki ceste. Motorist se je vračal proti
Celju ter vozil s preveliko hitrostjo. Ko
je opazil, da mu prečka cesto pešec, ki je
bil pod vplivom alkohola, se je izogibal,
vendar je zadel pešča, mu prizadejal tež-
ke ipoškodbe ter končno tudi sam obležal
na cestišču. Tudi potnik na motornem
kolesu je bil poškodovan. Ko je motor
drvel naprej prevrnjen, je med potjo
podrl še kolesarja, ki je vozil proti domu
po desni strani. Tudi ta kolesar je bil
laže poškodovan, na dvokolesu pa mu je
zvilo prednje kolo. Ta primer kaže, kaj
se lahko zgodi, če neprevidno prečkamo
cesto ter vozin»o prehitro in kako je ne-
dolžen koristnik prizadet po krivdi dru-
gih.
Vožnja s takšnim avtomobilskim pla-
ščem ni varna
PREHITEVATI SE MORA PREVIDNO
Dne 3. avgusta je v Drešinji vasi pri
Levcu bil povožen kolesar Martin Potoč-
nik, ki je vozil proti Celju IX) desni stra-
ni. Do nezgode je prišlo, ker je voznik
tovornega avtomobila prehiteval trak-
torista, ki je vozil v isti smeri, in sicer
v trenutku, ko je nasproti pripeljal pot-
niški avtomobil. Da bi se pravočasno
umaknil na svojo desno stran, je voznik
tovornega avtomobila prehiteval v krat-
tem loku, kar je vplivalo, da je moral
traktorist nujno zavirati in se izogibati
na skrajni desni rob ceste. Prav na tem
mestu pa je podrl kolesarja in ga vlekel
pred seboj okoli 4 metre. Dvokolo je bilo
močno iK)škodovano, kolesar pa je zado-
bil težke poškodbe na nogi.
To je maketa, oziroma zamisel kako naj bi izgledala bodoča celjska »četrt« ob no-
vem savinjskem mostu, liot vidite ni kaj oporekati, v kolikor se s tem strinjajo
oni, ki o tem odločajo. .
Profesor Ljudevit CImperman
Sredi prejšnjega tedna smo pokopali
prof. Cimpermana, ki ga imajo v do-
brem spominu mnogi predvojni in po-
vojni dijaki in profesorski zbor celjske
I. ginmazije. Star 77 let je podlegel
težki bolezni, svojo poslednjo pot je
opravil v Kamniku, kamor je rad za-
hajal na počitnice k svojemu sorod-
stvu.
Rodil se je v klasičnem kotu sloven-
ske zemlje, v Robu pri Velikih Laščah,
kjer je bil oče gozdni čuvaj v službi
znamenite fevdalne rodbine grofov
Auerspergov, v šolo pa je hodil v bliž-
njem Skocjanu, nato v Staro Cerkev
na Kočevskem, odkoder je prišel na
gimnazijo v Kočevje, od tu pa na kla-
sično gimnazijo v Ljubljano, kjer je
maturiral L 1904. Leta 1909. je na du-
najski univerzi diplomiral iz latinščine
in grščine. Službe v domovini ni do-
bil, zato je ostal doma, leta 1914 pa je,
čeprav nepotrjen, moral v vojsko, ki
jo je prestal na ruski in italijanski
fronti. 39 let star je 1. 1919 nastopil
svojo prvo službo v Velikovcu na Ko-
roškem in tu je ostal do plebiscita 1920.
Potem je učil nekaj let na II. gimna-
ziji v Ljubljani, dve leti v Arandje-
lovcu, 6 let v Vran ju, 5 let v Užicu, 1.
1938 pa je prišel za tri leta v Celje„
odkoder ga je pregnalo okupatorjero
nasilja. Med zadnjo vojno ni učil nikjer,
1. 1945 pa se je takoj vrnil na službeno
mesto v Celje, kjer je na I. ginmaziji
učil do 1. 1954, ko je star 74 let izpolnil
svojo službeno dobo.
Pokojni profesor Cimperman je bil
zlata dxiša, dobrohoten vzgojitelj, ple-
menit tovariš, razgledan šolnik z občulK
kom za lepoto in kulturo jezika. Kla-
sična filozofija mu je pomenila življen-
sko poklicno vsebino, ki pa ni bil«,
sama sebi namen. Svoj predmet je
smiselno in z veliko ljubeznijo pove-
zoval s kulturo materinščine ter »e^
razgledoval s pomočjo nje po drugih
vedah. Bil je tiha, nevsiljiva, blaga
osebnost, ki ne kaže vsemu svetu svo-
jega jedra. Kdor ga je poznal, ve, da
smo z njim izgubili sposobnega in po-
štenega slovenskega izobraženca, ki je
do zadnjega časa vestno in zvesto vršil
svojo dolžnost. Živel bo z nami še na-
prej kot zgled požrtvovalnega, discipli-
niranega prosvetnega delavca.
NOVO MODERNO SKLADIŠČE ZA
HMELJ BODO GRADILI
V	Ljubljani že delajo načrte za no-
vo moderno skladišče za hmelj, ki ga
bodo začeli graditi t Žalcu v začetk«
prihodnjega leta. Vse doslej so moraii
hmelj spravljati iz žveplarne po stari
metodi. Delo je bilo zelo zamudno,
zdravju škodljivo, ko so delavci žrep-
Ijani hmelj z lopatami mešali. Seveda
se je pri tem mnogo hmelja tudi po-
škodovalo. V novem skladišču bo pre-
vzem hmelja skrajšan vsaj za polovico,
okvara na hmelju pa malenkostna. 1
tem modernem skladišču bodo tla žve-
plarne na tečajih in bock> hmelj kar
avtomatsko jjraznili. Današnja stara
skladišča bodo potem služila samo kot
skladišča za hmelj, medtem ko bo rsa
preparacija v novem objektu. Noto
skladišče bo stalo v bližini starega,
nekoliko izven trga. Obsegalo bo 1®
do 12 nadstropij. Bale hmelja bodo z
dvigali dvigali in jih po polževih dr-
čah spuščali v žveplamo.
V	Hmezadu upajo, da bodo nova
skladišča do prihodnje hmeljske sezo-
ne že gotova.
POZDRAV NAŠIH FANTOV
IZ HERCEGOVINE
Dragi bi-alci Celjskega tednika!
Oglašamo se Vam s toplimi pozdravi
iz Hercegovine, kjer že 7 mesecev slu-
žimo vojaški rok. Po petih mesecih so
nas »prekomandovali«, največ nas je
odšlo iz Banje Luke v Capljino, drugi
pa tudi po ostalih krajih naše domo-
vine. Navadili smo se skupnega življe-
nja v armiji in smo se kar težko ločili.
Posebno nam je bilo hudo, ko smo se
pred par tedni poslovili od tovariša
H^n Rudija, ki je šel zamenjat naše
vojake v Egipt. Mnogo mislimo na dra-
gega tovariša, ki v daljni Sinajski pu-
ščavi izvršuje svojo vojaško dolžnost.
Vsi slovenski fantje iz Capljine v
Hercegovini pošiljamo svojim staršem,
prijateljem in znancem tople pozdrave.
Stanko Furlani, Karli Polegek,
Drago Kolar, Ivan Hribemik,
Anton Jazbinšek in Peter Kra-
mer.
Tudi letos negodovanje ob nakupu šolskih knjig
Skoraj vsako leto se ob začetku no-
vega šolskega leta starši razburjajo,
ko nakupujejo šolske knjige in druge
potrebščine svojim učencem in dija-
kom. Tudi letošnje leto ni izjema in
naše knjigarne morajo ob tem času pre-
slišati marsikatero opazko na ta račun.
Ko smo se pri Mladinski knjigi za-
nimali, kako so kaj letos celjske knji-
garne založene s šolskimi knjigami,
smo zvedeli naslednje:
V nekem pogledu se starši po nepo-
trebnem razburjajo, ko prodajalec tre-
nutno res ne more ustreči njihovim
željam. Potolaži pa jih lahko s tem,
da so knjige v tisku in da bodo »ver-
jetno« prišle v prodajo do začetka šol-
skega leta. Res pa je, da je letos precej
kritično stanje glede šolskih knjig za
osnovne šole, saj od 1. do 4. razreda
razen računice in čitanke nimajo knji-
garne ničesar v prodaji. Za gimnazij-
ske razrede je stanje nekoliko boljše.
Razen fizike za III. razred se dobijo
vse knjige od I. do IV. razreda gimna-
zije. Pri višjih razredih pa spet za vsak
razred manjka kakšna knjiga. Vendar
so manjkajoče knjige v tisku in kot
rečeno, bodo v kratkem prišle v pro-
dajo.
Drugih šolskih potrebščin (papirja,
zvezkov, dnevnikoT itd.) pa je letos
dovolj.
ZANIMIVO PREDAVANJE V
LJUBNEM
Zanimivo predavanje s slikami v bar-
vah o Savinjskih Alpah je organiziralo
Turistično društvo v Ljubnem ob Savi-
nji, da bi na ta način seznanili turiste, ki
se nahajajo v Ljubnem, o naravnih le-
potah Zgornje Savinjske doline.
VODOVOD V VIRSTANJU
Prav lepa je obnovljena šola v Vir-
štanju, saj ima poleg primerno urejenih
učilnic tudi krasna učiteljska stanova-
nja. Največja hiba ob njej pa je ne-
higienski vodnjak, ki ni uporaben. Tre-
nutno so dobivali vodo od oddaljenega
sosednjega vodnjaka, kar je vse prej,
kot primerno za šolo. Zdaj pa bodo s
pomočjo nekaterih domačinov in uvi-
devnostjo Obč. LO Šmarje pri Jelšah
zgradili vodovod. S tem bodo šola in vsi
prebivalci obilo pridobili in učiteljstvo
bo imelo sodobno urejena stanovanja.
Iz Slov. Konjio
Volivci iz okolice Jerneja pri Ločah so
na zadnjem sestanku sklenili, da bodo
celotni znesek, ki ga je krajevni odbor
tega kraja dobil iz letošnjega občinskega
proračuna, uporabili za elektrifikacijo.
Poleg tega pa bodo za to delo dobili en
miliion dinariev še od koniiške občine.
saj je to področje med največjimi, ki še
nima električne napeljave. Pri tem bodo
seveda p>omagali tudi sami interesenti,
saj imajo marsikje izvršene vse notra-
nje inštalacije.
*
Na konferenci sindikalnega aktiva iz
področja konjiške občine so sklenili, da
bodo v tem mesecu sindikalne podruž-
nice v podjetjih pripravile širše sestanke,
na katerih bčx3o poročali delegati s kon-
gresa DS. Iz konjiške občine sta bila na
kongresu dva delegata in sicer tovariš
Bojan Leskovar iz TKO Zreče ter tovariš
Franc Ribič iz usnjarskega kombinata
KONUS Konjice.
*
Nedavni seji delavskega sveta tovarne
usnja KONUS v Slov. Konjiceih so pri-
sostvovali tudi predstavniki sosednje
TKO v Zrečah. Namen teh obiskov je v
glavnem v tem, da se člani organov
upravljanja iz posameznih podjetij se-
znanijo z načinom, uspehi in problemi
teh organov v drugih gospodarskih or-
ganizacijah.
L. V.
FOPRAVEK
k rUaka »Kako šr dnnes raTaajo s proKvctnimi
rfelnTci«.
K ^Rornj noTedrnemn činnka. kj je izšel ▼
»Celjskem tednikn« z dne 12. julij« 1957. objav-
ljata Milan 7ipoi ia Franc Andlovic naslednji
popraTek:
Ko je bila v rlanka opisan« izselitev Marice
Volferl iz ene izmed njenih sob. nikakor pa ne
iz njenejfa celejf« stanovanja. Milan 2i^on, ki je
lastnik te hiše, sploh ni bil doma, ampak je bil
kot šofer Pivovarne T.aško dne 5. in 6. julija t. 1.
službeno odsoten, kar lahko vsak čas dokaže s
potrdilom podjetja. Zato on s to zadevo nima
ni("csar opraviti
Marico Volferl in njeno mater je izselil iz ene
od obeh sob. ki sta jn zasedali, Franc Adlovic,
ki je tast Milan« 2iffona. Storil je to v obupu,
ker je že deset mesecev bival n« odprtem pod-
strešju in kljub vsem zagotovilom ni dobila Ma-
rica Volferl nakazanega stanovanja.
Tudi ni res. da bi Volferlovi bila odpovedana
drvarnica, ampak je bila kumci naprošena, naj
JO začasno izprazai. ker je drvarnica potrebna
popravila.	Milan Zigon
9. AVGUSTA — Stcv. 33
O

Zlata kolajna za Lorgerja v Moskvi
Atlet Kladivarja Stanko Lorger je na medna-
rodnih športnih igrali v Moskvi dosegel enega
jvečjih svojih uspehov v športni karieri. Naj-
•rej je ^ dežju in na razmehčani stezi v polfi-
■aln premagal vse svoje tekmece s časom 14.5,
gakar je naslednjega dne v finalnem teku v si-
Ujiiem stilu pustil za seboj vse tekmece, od
labranih sovjetskih tekačev Mihajlova, Stolja-
roTa in Petrova do Ceha Veselskega in Bolgara
jaburova. Zopet je bil čas 14.5!
Lorger je že v prvih korakih bil najhitrejši in
i« od ovire do ovire pridobival na prednosti, ki
j« Bi pustil iz rok vse do cilja kljub silovitim
napadom Stoljarova in Petrova. Za tak uspeh je
bila podeljena Lorgerju zlata kolajna, na jambor
pa je bila pred 100.000 gledalci na Leninovem
stadionu v čast zmage jugoslovanskega športnika
ob zvokih naše himne dvignjena jugoslovanska
zastava. Stanku Lorgerju, ki ga bomo verjetno
v soboto videli na tekmovanju že na celjskem
stadionu, vsa čast in priznanje!
Tudi drugi celjski atlet Roman Lešek je dose-
gel prodoren uspeh. Na treningu je dosegel re-
kordno višino — 4.40 m — nov jugoslovanski
rekord, ki ga je dol^o naskakoval. Vendar se
rezultati na treningih ne štejejo med uradne
izide za priznavanje rekordov! Na samem tekmo-
vanju je v dežju in neurju preskočil 4.30 in s
tem osvojil v izredno močni mednarodni koakii-
renci peto mesto!
Nogomet
O TEKMOVANJU ZA NOGOMETNI POKAL
Na področju CNP je sodelovalo na tekmovanju
za Titov pokal 24 enajstoric, od tega 12 v zasav-
ski in 12 v celjski skupini. Tekmovanje je tik
pred zaključkom. Nekoliko skromno so bile od-
igrane te tekme v celjski skupini. Nekatera dru-
štva so predajala tekme svojim nasprotnikom kar
s 5:0 p. f.!
Med ta društva spadajo Partizan Slov. Konjice,
Rogatec in Kovinar Štore . . . Bralcem lahko po-
sredujemo le zadnja rezultata — Celje : Rudar
Velenje 2:0 in Kladivar : Garnizija Celje 3:2!
Naslov prvaka v celjski sknpini bodo rešila v
medsebojnem srečanju zmagovalec tekme Usnjar
(Šoštanj) : Celje s Kladivarjem. — Vsekakor
priporočamo CNP. da vodstva klubov pouči o
namenu tega nogometnega tekmovanja, da bodo
v bodoče pokazala več resnosti.
NOVI SODNIKI
Nogometni sodniki povzročajo »hudo« kri '"ed
nogometnimi navijači. Zlasti v Celju jih imajo
ljubitelji nogometne igre močno v »želodcu« . . .
Zato se ljudje težko odločijo za ta posel. Iz leta
v leto pada število aktivnih sodnikov. Problem
je postal že tako pereč, da bi bilo v letošnji
tekmovalni sezoni težko normalno izvajati poteK
tekmovanja. CNP je z razumevanjem klubov
vendarle napravila korak naprej pri reševanju
tega problema. Kar 15 kandidatov iz 8 krajev se
je javilo v sodniški seminar, ki ga vodi tovariš
Presinger Mirko, znani zvezni sodnik iz Celja.
Upajmo, da je izbor kandidatov dober in da
bomo že v jeseni imeli vsaj 10 novih sposobnih
sodnikov, ki bodo izpopolnili vrzel v sodniških
vrstah.
Nova nogometna pravila so na razpolago po
300 din in se lahko nabavijo pri CNP. Prav bi
bilo, da pred pričetkom jesenskega tekmovanja
klubska vodstva in igralci segajo po teh pravi-
lih, močno potrebno bi pa bilo, da se z njimi
seznanijo tudi tisti »vsevedneži« iz vrst gle-
dalcev. ki včasih tako neobjektivno na javnih
tekmah komentirajo odločitve sodnikov.
PIKL IN BELCER - V ODREDU IN BRANIKU!
Po časopisnih vesteh iz Poleta povzemamo, da
sta odlična celjska nogometaša Piki in Belcer
pristopila k Odredu in Braniku, za katera moštva
bosta nastopala že na jesenskem tekmovanju.
Plavanje
USPEŠNI NASTOPI CELJSKIH PLAVALCEV IN
WATERPOLISTOV
Smo sredi tekmovalne sezone slovenskih pla-
valcev, Najprej je bilo v Novi Gorici seniorsko
prvenstvo Slovenije v vaterpolu. Moštva so bila
razdeljena v dve skupini. Igralci celjskega Nep-
tuna so se v svoji skupini uvrstili v finale s
bazensko zmago nad PK Sočo, Finale še ni bil
odigran in dokončni vrstni red ekip še ni dolo-
čen
Odlično so se odrezali na waterpolo prvenstvu
Slovenije mladinci, ki so se uvrstili na 2, mesto,
takoj za kranjskim Triglavom! Najprej so pre-
magali Bled s 7:5, s Triglavom so izgubili sre-
čanje 1:5. nakar so premagali ZPK Ljubljano in
Ilirijo! To je vsekakor prodoren uspeh mladih
celjskih igrulcev, ki so doslej trenirali pod ne-
mogočimi pogoji. Poglejmo po imenih teh mladih
igralcev: Cvahte Mojmir, Lovšin Matjaž, Vodi-
čar Mirko, Trbovc Stane. Goršič Tone, Zaje Dra-
go in Gregom Alojz.
Na conskem pionirskem prvenstvu, ki je bilo
v nedeljo v Krškem, je nastopilo tudi večje šte-
vilo pionirjev in pionirk Neptuna, Pri pionirkah
je bila Gabeličeva na 50 m prosto tretja, na 50 m
hrbtno pa druga, pri pionirjih na 50 m prsno
Vošinek Valter drugi, Goršič Janez peti v prsnem
plavanju, Tkavc Ivan drugi na 50 m prosto, v
štafeti 4X50 m pa so bili celjski pionirji drugi.
Celjski pionirji so bili na tem tekmovanju tudi
edini predstavniki v vvaterpolu in so se brez
borbe uvrstili v finale republiškega prvenstva,
ki bo 13. avgusta v Kamniku.
jfODNIK j02E - JUGOSLOVANSKI PRVAK
V DESETEROBOJU!
Vsestrani atlet Brodnik Jože, član AD Kladivar,
j, v soboto in nedeljo tekmoval v Beogradu na
državnem prvenstvu v mnogobojih. Dosegel je
Uličen rezultat, saj je zbral v deseteroboju
točke, kar je nov slovenski rekord, obenem
•a je s tem rezultatom postal za letošnje leto
tadi jugoslovanski prvak! Kar poglejmo po re-
jaltatih v posameznih disciplinah, da dobimo
»re^stavo o njegovi zmogljivosti: 100 m 11.8,
ialjina 5.35, krogla 12.57, višina 180, 400 m 54.5,
U* m ovire 16.6. disk 3>.52, palica 5.80. kopje
52.6» in 1.500 m 4:55.0!
DSSET ATLETOV IN ATLETINJ KLADIVARJA
V DRŽAVNI REPREZENTANCI!
Veliki uspehi ccljskih atletov in atletinj na
/adnjih tekmovanjih so pripomogli, da je zvezni
^apetan tovariš Stevan Lenert moral upoštevati
kar 10 članov Kladivarja za letošnje Balkanske
igre, ki bodo ob zaključku tega meseca v Atenah.
Ma Balkaniado bodo potovali: Lorger, Vipotnik.
Lešek, Zupančič, Važič, Cajhen, Brodnik, Celeš-
aikova. Slaninikova in Šikovčeva! Kladivar že
iolgo ni imel tolikšnega števila svojih ljudi v
iržavni reprezentanci.
PARTIZAN, DiNAMO, MLADOST - V CELJU!
Dve tretjini državne reprezentance bo v sobo-
te in nedeljo nastopilo v našem mestu! V 11. kolu
zrezne atletske lige se bodo v moški konkurenci
■omerile med seboj najmočnejše jugoslovanske
atletske ekipe — ekipn; državni prvak Partizan
iz Beograda, zagrebški Dinamo in domači Kla-
divar. V ženski konkurenci se bosta srečali
aagrebška Mladost in Kladivar. Celjani so v
L kolu nastopili v Zagrebu, kjer so premagali
prepričljivo Dinamo, pa tudi atletinje so poskr-
bele za presenečenje z zmago nad Mladostjo,
lako bo na domačih tleh? Vsekakor bo nastop
Partizana, ki tudi letos nima konkurence na
ekipnem tekmovanju ( v svojih vrstah ima kon-
«entrirane domala vse najboljše jugoslovanske
atlete), omogočil Dinamu in Kladivarju k dosegi
kvalitetnejših rezultatov. Srečanje v II. kolu J^
•dločilno za uvrstitev v finale med najboljših
šest ekip v Jugoslaviji, ki se bodo septembra
zbrale v Zagrebu in kjer se bo podelil naslov
ekipnega državnega prvaka. Partizan je v I. kolu
abral preko 34.000 točk, Kladivar pa nekaj nad
31.000. Dinamo pa pod 50.000. Kladivar nastopa
•ekoliko oslabljen, saj je več njegovih odličnih
atletov v inozemstvu. Upajmo, da se bosta vrnila
pravočasno iz Moskve Lorger in Lešek! Ostale
laknje bo treba zamašiti z mladimi močmi, ki jih
je v društvu dovolj. Odsotnost Vipotnika in
Urbajsa ne bo spravila s tira solidno ekipo Kla-
divarja, ki se bo brez dvoma brez večjih težav
Bvrstila v finale.
Kaj pa ženske? Ce jim bo uspelo ponoviti
a»ago iz prvega kola nad Mladostjo, bomo več
kot zadovoljni! Sicer pa so atletinje Kladivarja
po I. kolu na vrhu lestvice vseh jugoslovanskih
ekip.
Celjanom se obetajo kvalitetne borbe, ki bodo
fcrez dvoma pritegnile zopet lepo število ljubi-
teljev atletike na stadion Borisa Kidriča.
LEPI USPEHI CELJSKIH ATLETOV
V MARIBORU!
Ila Zorkovem memorialu v Mariboru so v pre-
teklem tednu dosegli celjski atleti in atletinje
▼rsto lepih uspehov. Najpomembnejša je bila
pač zmaga Šikovčeve na 100 m, kjer je premagala
kar 4 madžarske atletinje, odličen rezultat Pe-
terke v metu kladiva (preko 50 m), Celesnikove
T metu krogle (12.64 m), mladi Naraks je na
1.500 m premagal mejo štirih minut in ženska
štafeta Kladivarja se je lepo revanžirala Mari-
borčankam za poraz na državnem prvenstvu.
V VELENJU - NAD 150 TEKMOVALCEV
Prvo atletsko podzvezno prvenstvo je zbralo
«a stadion ob Velenjskem jezeru preko 150 atle-
tov in atletinj iz 8 društev! Udeležba pa tudi
rezultati so prav dobri. Domačini so se potrudili
pri organizaciji tako velike prireditve. le žal,
da ni bilo zvočne aparature, ker bi gledalci bolj
živo lahko zasledovali tekmovanja.
Kot je bilo pričakovati, so večino prvih mest
pobrali atleti in atletinje Kladivarja. Izredno
razveseljivo pa je, da so se lepo uveljavili atleti
iz podeželja, kar še posebej velja za Žalec in
Radeče! Upajmo, da je led prebit tudi v Velenju
da se bodo odslej naprej vsaj udeleženci le-
tošnjega tekmovanja z večjim veseljem in navdu-
šenjem oprijeli tega zdravega športa.
Omenjamo le zmagovalce — prve prvake Celj-
ske atletske podzveze:
Mlajši mladinci: 100 m Srnovršnik (K) 11.4,
290 m Srnovršnik (K) 25.6, met krogle Kač (K)
14.35. višina Šketa (K) 164. 1000 m Naraks (K)
2:34.1, 400 m Zupane (K) 57.2, kopje Kač 58.43,
•lisk Gornik (Br.) 36.71, daljina Travner (Br.)
5.40 in 4X100 m Radeče 50.2.
Starejši mladinci: 100 m Jan (K) 11.9. krogla
lotnik (2) 15.70, 3000 m Verk (K) 9:30.2, 1000 m
Ban (K) 2:44.8, disk Gmajner (K) 29.29, kopje
Gmajner (K) 38.46, višina Hofer (2) 159, daljina
Jan (K) 5.90, 400 m Antloga (2) 60.1 in 4X100 m
iCIadivar 47.0.
Člani: 100 m Kovač (K) 11.6, 200 m Vučer 23.3,
krogla Kopitar 11.59, 3000 m Ojsteršek (Vel.)
10:13.8, 1000 m Važič 2:33.3, 400 m Cajhen 51.«,
"lisk Peterka 45.61, kopje Kopitar 61.76, višina
Lukašček (Rad.) 170, daljina Urbajs 6.43 in
4X100 m Kladivar 45.8.
Mladinke: 100 m Rečnik 13.4, 600 m Cerovšek
(2) 1:50.0, višina CvikI 135, krogla Medvešek (Z)
7-69, disk Medvešek (Z) 26.58, daljina Rečnik (K)
5 90, 4X100 m Kladivar 54.4.
Članice: 100 m Šikovec 12.6, 600 m Slamnik
1:42.4, višina Bela j 150, krogla Pristovšek 10.50.
»opje Skornik 31.71, disk Pristovšek 32.05 in
4X100 m Kladivar 53.8.
PoveCan promet v Kozjem
zaradi ^^atomskih^^ toplie
Kozje je dobilo sedaj tudi trikrat
tedensko avtobusno zvezo s Podčetr-
kom oziroma njegovimi toplicami kraj
Sotle. Avtobus Brežice-Koz je podaljša
ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih po
dopoldanskem prihodu v Kozje še vož-
njo do Podčetrtka, počaka tam kakšne
pol ure in se natovorjen z nosači ple-
tenk in bariglic spet vrne. 2e na poti
iz Brestanice se nabere toliko potnikov
za toplice, da v Kozjem komaj vzame
še nove. Treba bi bilo videti gnečo
zadnjo nedeljo. Gneča bo popustila, ko
bo hladen letni čas omejeval kopanje
na prostem in bo le še odnašanje vode
neokrnjeno. Pozimi bodo tisoči kopal-
cev lahko ugotovili, za katere bolezni
je bila voda najbolj zdravilna. Mogoče
bi tudi anketa obiskovalcev ne bila od-
več.
V KOZJEM BI POTREBOVALI
ELEKTRICARJA
Rajonska uprava elektro gospodar-
stva je v Bistrici ob Sotli, kjer je bilo
vse osebje, ki je stalno zaposleno na
terenu. Želeli bi, da bi uprava nasta-
nila v Kozjem električarja, strokov-
njaka, da bi bil laže dosegljiv zlasti za-
hodnemu delu kozjanske občine. Dokaj
pogoste so okvare na hišnih napelja-
vah, ki zahtevajo takojšen pregled in
popravilo. Tudi tekstilni tovarni v Koz-
jem bi bližina takega strokovnjaka
prav prišla. Lani je občina to vpraša-
nje načela in bi želeli, da bi ga spet
uspešno obnovila.
LEP ZASLUŽEK Z GOBAMI
Naši gozdovi so bili v drugi polovici
julija bogati na gobah, kakor že dolgo
ne. Posebno se je izkazal Bohor. Pre-
bivalci gorskih naselij, ki so imeli prid-
ne roke, so našli lep priložnostni zaslu-
žek, saj so nekateri nasušili do 15 kg
gob. Živahen je bil odkup posebno v
zadrugah na Polani in v Lesičnerri.
V Velenju so slavili...
S šahovskega pnienstira
Slovenije v Laškem
Pred kratkim se je v Laškem začelo XI. povojno
prvenstvo LR Slovenije v šahu. Med udeleženci
je tudi mojstrski kandidat Andrija Mišura iz
Celja. Na sliki: mednarodni mojster Stojan Puc.
NEDELJSKI ŠPORTNI PROGRAM
Sobota. 1». VIII. ob 16. uri na atletskem stadionu:
II. KOLO ZVEZNE ATLETSKE LIGE
PARTIZAN : DINAMO : KLADIVAR
Discipline: 110 m ovire. 100 m, 1500 m, 400 m,
10000 m. 4X100 m, višina, daljina, krogla,
kopje
Nedelja, 11. VIH. ob 16. uri na atletskem stadionu:
H. KOLO ZVEZNE ATLETSKE LIGE
PARTIZAN : DINAMO : KLADIVAR
Discipline: 200 m, 800 m, 400 m ovire, 5000 m
stiple. 5000 m, 4X400 m. palica troskok, kla-
divo in disk
ŽENSKE
H. KOLO ZVEZNE ATLETSKE LIGE
MLADOST : KLADIVAR
Discipline: 100 m. 200 m, 800 m, 80 m ovire,
4X100 m, višina, daljina, krogla, disk, kopje
Na geografski karti Jugoslavije (meri-
lo 1:100.000) je označenih 35 Bistric. Kaj
bi šele bilo, če bi vrisali v zemljevid vse
gorske potočke!
Za časa turške oblasti se je naselilo na
Kosmetu 40.000 Cerkezov, ki pa so zaradi
neugodnega podnebja hitro izumirali.
Zdaj žive samo še v eni vasi, ki ima 700
prebivalcev.
V Velenju so znova slavili veliko de-
lovno zmago. Velenjski prostovoljci so
s svojim udarniškim delom popolnoma
spremenili tok Pake in njeno okolico.
Velenje iz dneva v dan raste in postaja
pravcato mesto
Na sliki zgoraj: član ZIS tov. Franc Le-
skošek z ostalimi gosti. Spodaj: prosto-
voljci na delu
RAZPIS
Mestno gledališče v Celju razpisuje naslednja
službena mesta:
1.	kvalificiranega električarja,
2.	kvalificirane frizerske pomočnice
lasuljarske stroke,
5. gledališkega inspicienta.
Pri "namestitvi električarja bomo v prvi vrsti
upoštevali prosilce, ki imajo že nekaj let prakse
v gledališčih.
Za frizersko pomočnico je pogoj, da je spo-
sobna samostojno opravljati gledališko-lasuljar-
ska dela.
Reflektanti n« službeno mesto inspicienta mo-
rajo imeti najmanj nižjo šolsko izobrazbo in in-
spicientsko prakso pri kakem amaterskem gle-
dališču. Pred sprejemom v službo mora prosilec
opraviti avdicijo.
Prošnje je treba nasloviti do 50. avgusta t. 1.
na upravo Mestnega gledališča Celje z obširnim
življenjepisom, z dokazi zahtevane kvalifikacije
in z opisom dosedanjega strokovnega dela.
Plača po uredbi in po pravilniku za delavce,
zaposlene v gledaliških delavnicah in na gleda-
liških odrih.
Uprava Mestnega gledališča, Celje
ŠOFERJI POZOR!
Združenje šoferjev in avtomehanikov v Celju
obvešča vse svoje člane v celjskem okraju, da
priredi skupinsko potovanje v mesecu septembru
na svetovno razstavo avtomobilizma v Frankfurt
(Zahodna Nemčija). Vse interesente naprošamo,
da se prijavijo svojemu klubu ali podružnici,
kjer bodo dobili tudi vse podrobne informacije.
Rok za oddajo vseh potrebnih dokumentov je
najpozneje do 20. avgusta 1957.	Odbor
PUTNIK-SLOVENIJA, Celje razpisuje 1 službeno
mesto knrirke in obenem snažilke. Pismene proš-
nje dostavite naši poslovalnici. Plača po tarif-
nem pravilniku.
PUTNIK-SLOVENIJA, CELJE
poziva vse Kmetijske zadruge, razne kolektive
in podjetja, da pravočasno naročijo v naši poslo-
valnici avtobus za skupinsko potovanje na za-
grebški velesejem, ki se vrši v času od 7. do 22.
septembra 1957.
Nadalje obveščamo vse Celjane in okoličane,
da prirejamo 15. septembra 1957 1-dnevno poto-
vanje v Zagreb z ogledom zagrebškega velesejma
— nudi se Vam ugodna prilika, za vsakega pri-
javljenca preskrbljeno mesto v posebnem
PUTNIK-ovem vlaku za ceno 470 din. Prijava
sprejemamo do zaključnega števila — pridite i«
prijavite se čimprej!
CENJENE stranke obveščam, da odprem 12. 8.
svojo lastno šivalnico na Trgu svobode 7 in sa
za obisk vljudno priporočam.
Stožir - Speglič Milena
SPREJMEM zdravo upokojenko, ki ima veselje
rlo onoka in kuhinje. Naslov v upravi lista.
PRODAM zelo poceni daljnogled 10X50, fina
novo kolo in hrbtno škropilnico za sadje. Na-
slov v upravi lista.
PRODAM ali zamenjam (4 are zemlje). JuriJ
Kovač, Celje, Lokrovec 18.
PRODAM peč na žagovino in glinasto sobno peJ
(obe manjši). Grobler, Petrovče.
PRODAM enostanovanjsko hišo v središču Žalca.
Naslov v upravi lista.
PRODAMTTi zamenjam za »Moped< motorno kolo
125 ccm DKW. Naslov v upravi lista.
PRODAM ugodno enodružinsko hišo z vrtom v
Celju. Naslov v upravi lista.
PRODAM enonadstropno enostanovanjsko hišo v
Celju (12 arov). Naslov v upravi lista.
PRODAM dje otroški posteljci. Smrekar, Celja,
Kajuhova 4.
PRODAM ugodno skoraj novo knjižno omaro.
Naslov v upravi lista.
PRODAM uto, 2X2 m in sadni mlin. Celje, Mi-
klošičeva lO/I.
PRODAM ugodno enodružinsko hišico z vrtom v
Celju. Naslov v upravi lista.
PRODAM ugodno stavbno parcelo v Drešinji va-
si. Naslov v upravi lista.
PRODAM parcelo, primerno za štiri stavbišča v
Celju ob Vojkovi ulici. Informacije: Kantušer,
Celje, Polule 24.
PRODAM dobro ohranjen čevljarski stroj znam-
ke »Singer«. Anton Parfant, Zg. Grušovljc, Šem-
peter.
VETERINARSKI ZAVOD CELJE kupuje prvo-
vrstno sladko seno in slamo po dnevnih cenah.
Prevzem vsak petek. Informacije dobite v upra-
vi Veterinarskega zavoda.
KUPIM sobo v Celju ali v bližnji okolici. Po-
nudbe na upravo lista pod šifro »Upokojenka«.
KUPIM hlevski gnoj. I. Marovt, Žalec.
POSESTVO (70 arov, njiva, sadovnjak, hiša, hlev.
elektrika) zamenjam za stanovanje v Celju.
Tudi ga prodam, če mi kdo odstopi vseljiva
stanovanje Naslov v upravi lista.
NUDIM sobo, kdor mi da posojilo do 100.000 din.
Naslov v upravi lista.
ZAPESTNICA je bila najdena v Žalcu. Naslov
T upravi lista.
POŠTENEGA najditelja zelene vetrovke vljudno
naprošam naj jo vrne proti nagradi v Celjsko
tiskarno.	Omerza
PROSIM najditelja ženske ročne zapestne ur«
»Anker«, izgubljene dne 5. VIII. na poti s
Starega gradu, naj jo vrne proti nagradi na
upravo lista.
ZAHVALA
Dr. Josipu Cerinu se najlepše zahvaljujem za
uspešno zdravljenje moje dolgotrajne in težke
bolezni ter za ves trud in požrtvovalnost.
Kosernik Ana, Celje, Zagrad 83
Nedelja, 11. avgusta
12.00 Pogovor z državljani
12,10 Želeli ste — poslušajte!
12.50 Našim kmetovalcem
Ponedeljek, 12. avgusta
14,55 Želeli ste — poslušajte!
14,50 Zabavna glasba, vmes objave
15,00—17,00 Prenos sporrda RL
17,00 Domača kronika, reklame in objave
17.20 Fred Raymond: Maska v modrem, odlomek
iz operete
17,50 Športni komentar
17.45 Igra godba na pihala »France Prešeren«
p, v. I. Karlovčeca
Torek, 15. avgusta
14,55 Želeli ste — poslušajte!
14,=0 Zabavna glasba, vmes objave
15,00—17,00 Prenos sporeda RL
17,00 Domača kronika, reklame in objave
17,20 Anton Dvorak: Slovanski ples
17,45 Igra trio Marjana Kozmusa
Sreda, 14. avgusta
14 55 Želeli ste — poslušajte!
14,50 Zabavna glasba, vmes objave
15,00-17.00 Prenos sporeda RL
17,00 Domača kronika, reklame in objave
17,20 Deset minut v plesnem ritmu. Poje Ivo
Robič
17,50 Kulturni obzornik
17,45 Poskočne napeve izvaja Celjski instrumen-
talni kvintet
Četrtek, 15, avgusta
14,55 Želeli ste — poslušajte!
14,50 Zabavna glasba, vmes objave
15.00-17,00 Prenos sporeda RL
17,00 Domača kronika, reklame in objave
17,20 Pojejo domači zbori
17,55 Pet minut za gospodinje
17,45 Naša četrtkova reportaža: »Celje 1957«
Petek, 16. avgusta
14,35 Želeli ste — poslušajte!
14,50 Zabavna elasba, vmes ol.jave
15,00—17,00 Prenos sporeda RL
17,00 Domačp kronika, reklame in objave
17,20 Jochana Bramsa »Madžarski plesi«
17,55 Gospodarska vprašanja
17,45 Pojeta ženski in moški zbor DPD Svoboda
Liboje
Sobota, 17. avgusta
14,35 Želeli ste ~ poslušaj!;!
14.50 Zabavna glasba, vmes objave
15,00—17.00 Prenos sporeda RL
17,00 Domača kronika, reklaae ia objave
17.20 Za vsakogar sekaj
KINO UNION, CELJE
Od 9. do 11. 8.: »Prehod čez reko Jang-ce«,
kitajski film
Od 12. do 15. 8.: »Casta Diva«, italijanski film
Od 16. do 19. 8.: »Nesmrtni garnizonc, ruski film
KINO METROPOL, CELJE
Od 9. do 12. 8.: »Štirje jezdecit, ameriški barvni
film
Od 13. do 16. 8.: »Poletno potovanje«, ameriški
barvni film
Od IT. do tU. S.: »Tajec je LiictiK, ameriški filn
TRGOVSKEGA VAJENCA
za drogerijsko stroko sprejmemo
1. septembra 1957. Pogoji: dovrše-
na osemletka ali pa 4 razrede gim-
nazije. Starost do 17 let. Rok za
prijave je do 15. avgusta 1957.
Trgovsko podjetje
»VESNA« Celje
Kmetijska zadruga z o. j. Polzela
daje v prodajo več vrst raznih kmetijskih ročnih strojev, ki bodo
na vpogled pri zadrugi dne 11. avgusta 1957, od 7. do 9. ure. Od te
ure dalje pa do 12. ure bo razprodaja teh strojev pred skladiščem
na Polzeli št. 11.
Ce se tega dne ne hodo javili kupci državnega in zadružnega sek-
torja, bodo stroji naprodaj industrijskim in kmetijskim proiz-
vajalcem v roku 15 dni od dneva te objave.
KMETIJSKA ZADRUGA POLZELA
CELJSKI TEDNIK — IZDAJA
OKRAJNI ODBOR SZDL V CE-
LJU — UREJUJE UREDNIŠKI
ODBOR — ODGOVORNI URED-
NIK TONE MASLO — URED-
mSTVO IN UPRAVA: CELJE,
TITOV TRG S — POSTNI PRE-
DAL 123 — TEL. UREDNIŠTVA
24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA
ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA-
CUN 62e-305-T-l-266 PRI MEST-
NI HRANILNICI V CELJU —
IZHAJA VSAK PETEK — LET-
NA NAROČNINA 500 DIN, POL-
LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA
U» DIN — ROKOPISOV NE
▼RACAMO — TISK CELJSKA
TISKARNA V CELJU
Na bulvarih Pariza
Po svoje so zanimive v Parizu tudi druge reči — ne samo monumen-
talni spomeniki, galerije in še brezštevilne kulturnozgodovinske zna-
menitosti. Zatorej, pustimo slednje tokrat nekoliko ob strani ter spo-
znavajmo nekaj, na videz manj pomembnih, a vendar zanimivih drob-
tin iz življenja na ulicah tega večmilijonskega mesta ob Seini.
TRGOVCI IN TRGOVCiCi. MALI
OSLIČEK...
Posebnost so tudi v tem velemestu
mali trgovci. Na deset tisoče malih tr-
govinic je tu nagnetenih druga poleg
druge. Da, če bi tu hoteli sanitarni
organi opraviti svoje, bi jih gotovo
na to, so vse trgovine — pa tudi tiste
morala biti cela armada. Toda ne glede
z desetimi kvadratnimi metri površine
— razmeroma čiste. V Parizu pa je
tudi cela armada trgovcev in kramar-
jev, ki ne premorejo svojih trgovskih
Pogled z Eiffelovega stolpa na znano
palačo Chaillot.
lokalov. Ti postavljajo svoje stojnice
vsak dan nasproti ostalim trgovcem —
na pločniku seveda. Bolj iznajdljivi so
si pravočasno »rezervirali« veže, ki jih
podnevi spremene v improvizirane pro-
dajalne. Ker tudi trgovci iz lokalov
vsako jutro iznesejo del blaga ter ga
razstavijo na poljubnih stojalih pred
trgovinami, je na pločnikih trgovskih
ulic pravo sejmišče. Tu vsakdo ponuja
svoje, vpije, prepričuje, vabi in raz-
laga. A nihče se nad tem ne pritožuje,
čeprav mora včasih napraviti ovinek,
da se lahko prerine. Brez tega bi bile
ulice gotovo zelo puste.
Trgovčiči na pariških ulicah so se-
,veda zelo praktični. Izdelovalec obešal-
nikov iz jeklene žice, prevlečene s pla-
stično maso stanuje skoraj 10 km izven
središča mesta. Vsako jutro pripelje na
Lambretti tri kovčke in postavi v cen-
tru mesta — pred hotelom De Niče —
svojo stojnico iz aluminijastih palic.
Izmenoma je tu še njegova žena, kajti
samo eden ne bi vzdržal 12 ur na po-
letni pripeki.
Bolj iznajdljiv v svojem poslu je
moški z meksikanskim klobukom na
glavi in z rdečo ruto okrog vratu. Ta
vodi malega oslička po najbolj pro-
metni vilici. Tak gost ni vsakdanjost in
zato se' ljudje ustavljajo in radovedno
sko hišo v Parizu — La SAMARI-
TAINE. To je edina katoliška trgovska
hiša in ima blizu 5000 nameščencev.
Štiri ogromna poslopja tega magazina
mejijo kar na 7 ulic. Z vseh ulic so
številni vhodi, s čimer je omogočen
neverjetno velik promet. Sicer pa je
tudi v notranjosti poslopij ustrezno
hodi, stopnice, tekoči trak in podobno,
urejeno glede »prometa« — številni pre_
Magazin je odprt od 9. ure dopoldne do
19. ure zvečer. V sezoni je domala v
vseh oddelkih izreden promet, saj se
v vsakem trenutku mudi v magazinu
kakih 15.000 kupcev. Ce tu želiš karkoli
kupiti, moraš poprej pogledati na raz-
pored oddelkov z blagom, sicer lahko
zgubiš več kot uro, preden najdeš želeni
artikel. Izbiraš lahko po mili volji.
Povsod so na artiklih označene cene in
to zelo vidno. Blago je do potankosti
sortirano. Zato tudi ni treba vpraševati
prodajalk po tem ali onem. Tako je v
vseh oddelkih, od tistega v najvišjem
nadstropju pa do slednjega v podzemni
etaži. Tudi krog poslopij velikega ma-
gazina SAMARITAINE so vsak dan
razmeščeni številni pulti z vsem naj-
potrebnejšim. Praktično za vse tiste,
ki ne utegnejo na daljši »sprehod« v
magazin.
PONOČI, TODA Z DRUGE PLATI
V Parizu — brez okolice — živi 3
milijone prebivalcev, torej enkrat več
kot je prebivalcev Slovenije. Dnevno
potrebujejo v Parizu sto tisoč vagonov
hrane. Zato je razumljivo, da mora biti
preskrba solidna in hitra. Pri vsem tem
seveda igra glavno vlogo transport —
cestni in železniški. Preskrba velemesta
z živili se vrši predvsem ponoči. Zato
je po ulicah ponoči tudi največji to-
vorni promet. Okrog centralne pariške
tržnice se po polnoči težko prerineš.
Na tisoče kamionov, od največjih 20-
tonskih hladilnikov pa do najmanjših
z neverjetno naglico dovaža sadje in
poljske pridelke. Dnevno porabijo več
kot 200 vagonov sadja. In kakšno sadje?
Domala vse, kar raste na zemeljski
obli. Vse je solidno pakirano v nizkih
zabojčkih. Marelice, breskve in drugo
občutljivo sadje je pakirano posamič,
vsak sad zase, tako da se pri transportu
ne poškodujejo. Razimnljivo, da je pri
tako skrbnem pakiranju kalo minima-
len. Le kako bi mogel 20-tonski hladilni
kamion prevažati rdeče maline, če le-te
ne bi bile dobro zavarovane. Ko gospo-
dinja zjutraj kupuje to sadje ima vtis
kot da je bilo ravnokar obrano. Z vrt-
ninami je stvar ista. V posebnih pri-
pravljalnih obratih operejo zelenjavo,
jo vežejo, raztehtajo in podobno. Tista
gospodinja, ki doma ne utegne lupiti
krompir, lahko kupi oluplj enega, ki
ga prodajajo v prozornih vrečkah. Po-
dobno je z drugovrstno zelenjavo. Sicer
plačaš nekaj več, a na času vendar pre-
cej prihraniš.
In cene sadja? V juniju na primer so
bile najdražje češnje 250 do 300 Fr. za
kilogram, pomaranče in limone 150 Fr.,
jagode 280 Fr., breskve 110 do 120 Fr.,
marelice 130 Fr. itd. Cena krompirja se
je v začetku julija sukala med 40 in 50
Fr., česen je stal 280 Fr., kumarice 150
MARINA ZLAKA
»Kam naj letos pohitim v toplice,
da si trhlo zdravje okrepim,
da srce, telo in tudi lice
zate si iznova pomladim?«
»Ce so tvoje srčne želje take,«
ljubi ženi dobri mož veli,
»ne odlašaj, pojdi v Harin Zlake,
v kraj, ki daleč naokrog slovi!«
Odpeljala se je v Harin Zlake,
tam pri viru pila je vodo
in v bazenu, polnem goste mlake,
pridno je namakala telo.
Ko čez teden dni se je vrnila,
je iz nje žarel atomski mik,
vanj nekakšna iskra je skočila,
ko v poljubu z njo dobil je stik.
O, nemara radioaktivna
žena zdaj bila je — kaj se ve:
Torej ni od muh mogočnost skrivna
harinzlaške čudežne vode!
UPOKOJENI IVAN
Tovariši so mu poslali vabilo
k sestanku v gostilno na vino.
(Zdaj Ivan, služitelj in borec koroški,
preživlja se le s pokojnino.)
Kraj mize sedel je in slatinske vode
si čašo je skromen naročil
in zraven, brezzoben, je žemljico cuzal,
ki v slatino jo je namočil.
»Silvanca ne maraš?« je vprašal tovariš,
ki k vinu je jedel pečenko.
»Škoduje mi,« stari je Ivan odvrnil
in zraven nasmehnil se grenko.
Pet tisoč in osem sto dinarjev komaj
— to znatna pač ni pokojnina,
zato pa se brani, kolikor se more,
naš Ivan pečenke in vina.
LIMONA Z NOVO CENO
Bleda limona v izložbi leži
in se prav rahlo mi nasmeji.
Zopet vesel sem po dolgem času,
ko jo zagledam v rumenem krasu.
Toda limona preljubezniva
svojo ceno diskretno prikriva.
Rad vitamine tvoje imam!
Koliko hočeš, da zate dam?
V tihi zadregi vroča rdečica
bledi limoni zalije lica:
Saj me je skoraj povedati sram
— štiri sto dinarjev za kilogram!
Toda pri tem sem debele lupine,
nič kaj dosti pa nimam kisline.
Vendar ne bodi nad mano strog!
Grem skozi mnogo človeških rok,
vse pa ob meni zaslužek imajo,
ko mi vrednost visoko ravnajo.
Zdravim ljudem in tudi bolnim,
revežem in denarja polnim
moja cena je vsem enaka.
Mora že biti pravica taka!
Tiho odidem otožen in sam,
njo pa še dalje pred svetom je sram ...
9 višini ZM m
Balon tipa »Skyhook-«<, s katerim sta
Amerikanca Ross in Lewis lansko leto
dosegla višino 23400 m. V premeru meri
30 m. Balon se v glavnem uporablja za
raziskovanja v velikih višinah. Oprem-
ljen je s posebnimi napravami za mer-
jenje zračnega tlaka, vlage, tempera-
ture, smer zračnih tokov in raznih
vrst žarčenja. Znanstveniki lahko s po-
močjo radijskega aparata nadzorujejo
smer gibanja balona in njegovo zračno
višino
fUmki tatMMkt
PLAVOLASA ZAPELJIVKA
Film je narejen izključno za afirma-
cijo »igralskih sposobnosti« plavolaske
— Diane Dors. To so dobro razumeli
tudi prevajalci, ki so »Value for mo-
ney« (»Za ceno denarja«, »Po čem je
denar«, po domače: »Daj-dam«) spre-
menili v tako prikupen in vabeč na-
slov. Film je ne preveč vsiljiva meša-
nica pametnega z neumnim in zanimi-
vega z angleško dolgočasnostjo, dru-
gače pa — oh, ti Skoti!
GODBA Z MARSA
Kljub nekaterim izrednim kadroJn
ne moremo trditi, da nas je delo zado-
voljilo, kajti ponavljajoča se duhovitost
preide v dolgočasje, pretirano hotenje-
po prikazovanju »dobrih in pravihv<
ljudskih voditeljev pa vzbuja nezaupa-
nje.'
OBSOJENI
Eno je resnica: vsak bo morda kaj
pogrešal, le humanosti ne, če je sam
human.
»Bojni del« s celjskih platen:
RIHARD LEVJESRCNI
Križarske vojne so zelo hvaležna in
zanimiva tema, robustni in zaradi le-
gendarnih junaštev razvpiti angleški
kralj pa tudi. Dobro je, da režiser ni
imel drugih pretenzij kot narediti užit-
no hrano za romantike lačnega gle-
dalca. Walter Scottovi dialogi in sme-
joči sultan Salah-ed-Din so film pri-
jetno poživili.
SKRIVNOST INDIJANKE
(Tajna(!) indijanke)
Zelo dober film, le škoda, da ima
človek občutek, da so ga nabavili na
smetišču »Metke«.
INDIJANSKI BOREC
Kirk Douglas, Elsa Martinelli, sijajne
barve in precejšnja mera originalnosti
so odlike te nadpovprečne kavbojke, le
škoda, ker so pozabili, da Metropol ni
primeren za prikazovanje cinemaskopa.
Rezultat: slab zvok in »zameglenost«.
Beseda o filmu
Kim Novak — nova filmska zvezda s
precej »bogatimi« oblikami
DROBNE ZANIMIVOSTI
Poslanci v zapadnonemškem Bundes-
tagu imajo svoj boksarski klub. Vpraša-
nje je, ali prirejajo dvoboje v poslanski
zbornici med zasedanjem ali kje drugje.
V kratkem mislijo osnovati še nogomet-
no moštvo in napovedati dvoboj angleš-
kim kolegom iz Spodnjega doma.
Ljubitelji psov so se vznemirili, ko so
brali med oglasi v nekem londonskem
dnevniku: prodajam pse, ki so v najbliž-
jem sorodstvu s psi angleške kraljice.
Na zelo važni nogometni tekmi v Bra-
ziliji je bil rezultat polčasa 1:0 za do-
mače igralce. Nesreča pa je bila v tem,
da so bili ti že popolnoma izčrpani. Ker
je običajen odmor prekratek, so bili vsi
gledalci prepričani v njihov poraz. Zgo-
dilo pa se je nekaj nepričakovanega —
sodnik je izginil. Po dolgem iskanju so
ga našli v garderobi. Spal je kot ubit.
Ugotovili so, da mu je nekdo vrgel v li-
monado uspavalni prašek in s tem nare-
dil veliko uslugo domačemu moštvu, ki
se je temeljito odpočilo in zmagalo z 2:1.
Pa naj še kdo reče, da navijači v nogo-
metu niso važni.
VVVVVVVV«"«
Drugače pa je ponoči, zlasti v nočnih lo-
kalih. Večine seve na ulici ne vidiš, ker
se vozijo z avtomobili. Razumljivo, saj
je v Parizu registriranih 1,300.000 avto-
mobilov, k tej številki pa moramo dodati
še kakih 160.000 taksijev.
Izložbena okna ponujajo pravo raz-
košje ženske konfekcije, ki niti ni tako
draga. Domala vsaka trgovina ima svoje
modele iz najraznovrstnejših vzorcev
blaga. Se tako preprosta obleka je mi-
kavna. Zal naši ženski konfekciji prav
tega manjka. — Sedaj pa še nekaj be-
sed o okrasju, mimogrede seve. Zlatarne
in dragulj ame so sicer do vrha založene
z dragocenostmi, vendar v vsakdanjem
življenju srečate ženski svet z umetnim
okrasjem vseh vrst. Skoraj vse ga nosi-
jo, toda dovolj umirjeno. Izdelovalci teh
modnih drobnarij iz meseca v mesec ser-
virajo nove artikle, ki vedno znova do-
polnjujejo šarm Parižank. F. Krivec
Tu srečate ob vsakem času na tisoče študentov vseh narodnosti, kar daje latinski
četrti svojstven pečat živahnosti. Na sliki v ozadju Pantheon z grobovi velikih
mož (Voltaire, Rousseau, Victor Hugo, Langevin...).
pokukajo v pleteni košari, ki visita
osličku na vsaki strani. Da, kaj je v
košarah? S^mo dva artikla: vrečice z
lavendlovim cvetjem in kolonska voda.
...IN VELIKE RIBE
No, velikih magazinov je v Parizu
kar precej, mislim takih, kjer je zapo-
sleno 500, 1000 in več ljudi. Med sred-
njevelike magazine sodi Bazar De Ho-
tel de Ville ob Rue de Rivoli, kjer je
nekaj nad 2500 zaposlenih. Sicer pa si
nekoliko bliže oglejmo največjo trgov-
Fr. itd. Sadja in zelenjave pravzaprav ni-
koli ne zmanjka, celo v večernih urah
ne. Tudi mesnice so dobro založene še
zvečer.
AVTOMOBILI IN MODA
Ce nekaj časa stojiš in opajoiješ mi-
moidoče, zlasti ženski svet, kaj hitro ugo-
toviš, da je pravzaprav malo skupnega
med modnimi žumali in stvarnostjo. Vsaj
podnevi dobiš na ulici tak vtis. Ženske,
kolikor jih pač hodi po ulicah, so sicer
okusno oblečene, vendar kaj preprosto.
Odkar je film stopil na svojo zmago-
vito pot, si ljudje niso edini v tem, ali je
to umetnost ali ni. Veliko črnila je bilo
že porabljenega, nasprotni stališči pa
zaenkrat še nista odločilno prevladali
ena drugo. To vprašanje nas trenutno ne
zanima. Bolj važno je, kakšno vlogo ima
film v življenju sodobnega človeka in
kaj mu lahko nudi, oziroma mu ne mo-
re dati.
2e bežen pogled v dvorano nam pove,
da so med gledalci vsakovrstni ljudje:
mladi, stari, ženske, moški, delavci, izo-
braženci ... Gotovo je, da z enim filmom
ne morejo biti vsi enako zadovoljni, saj
lahko rečemo, da ima vsak človek svoj
okus. Kljub temu pa lahko govorimo o
nekem splošnem, ipovprečnem okusu, na
primer izobraženca, mladine, žena itd. V
tem pa je tudi vsa težina problema, kajti
okus je odvisen od starosti, izobrazbe in
— vzgoje, domače in družbene.
Naša družba doslej še ni iispela uve-
ljaviti najboljših novih vzgojnih prije-
mov, kar je razumljivo, ni pa razveselji-
vo, da je filmsko vzgojo zanemarila. To
ni res, boste rekli. Dobro. Vedeti pa je
treba, da je to delo opravljeno. O filmu
se je pa doslej pri nas samo razpravljalo
in sprejemalo sklepe, ostalo je pa vse pri
starem (ne zamerite, če sem »pozabil« na
cinemaskop), pnasebno kar se uvoza tiče.
Ne? Kar oglejte si nekaj predstav.
Prav imajo vsi tisti, ki se prepirajo o
umetniški vrednosti filma, čeprav pravi-
jo eni »da«, drugi »ne«. Poudariti je na-
mreč treba, da so v galeriji filmskih
stvaritev resnične lunetnine, pa tudi de-
la, ki z umetnostjo niti v daljnem sorod-
stvu niso, ampak so samo slepilo, zahrbt-
no mamilo in uspavalno sredstvo za ne-
zadovoljne in ogoljufane ljudi. Razu-
mem, da so producenti na Zahodu hote
izdelovali take filme, ne raiumem pa,
zakaj jih pri nas odkupujemo. To je
slabo, to ni vzgojno. Distribucijska pod-
jetja se izgovarjajo, češ, »mi smo pod-
jetje ne pa vzgojna ustanova«. Pa smo
spet pri denarju! »Nabavljamo take fil-
me, ki si jih naša publika »želi«, pravijo
distributerji. Razumljivo, drugače paČ
ni denarja v blagajni, toda na vprašanje,
zakaj si naša publika želi filmskega »sle-
pila«, s tem še nismo dobili odgovora. Na
žalost prerašča to okvir današnjega felj-
tona — o celjski publiki pa prihodnjič.
Mamilo — ali resnica o življenju?