Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt / Poštni urad 9020 Klagenfurt /Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 34959K50E VESTNIK Celovec • četrtek • 23. marec 2000 štev. 12 (3058) • letnik 55 • cena 10 šil. • 0,73 evra SPD »RADIŠE« vabi na premiero komedije (Markus Köbeli) Koordinacijski odbor za novelizaciio zakona v kulturnem domu na Radišah v soboto, 25. marca 2000, ob 19.50 Igra domača igralska skupina Prisrčno vabljeni! VOLITVE V GOSPODARSKO ZBORNICO Kdo bo zmagovalec? Na svoji seji 20. marca se je ožji odbor Koordinacijskega odbora koroških Slovencev izrekel za vložitev predloga za spremembo zakona o narodnostnih skupnostih v Avstriji. O tem predlogu je potekal tudi pogovor s parlamentarko Terezijo Stojsič. Poleg tega je Karel Smolle predlagal sprejetje novega memoranduma z zahtevami slovenske narodne skupnosti do države, saj je od zadnjega minilo že nekaj desetletij (od 1955). S to nalogo naj bi poverili izkušene juriste. Združitev Podobnikove SLS in Peterletove SKD 15. aprila se bosta Slovenska ljudska stranka (Podobnikova SLS) in Slovenski krščanski demokrati (Peterletova SKD) združili v enotno stranko. Ta dolgo napovedovana poroka je dnevno predmet številnih razprav in ugibanj na slovenski politični sceni. Ožji vodstvi obeh strank vsak dan usklajujeta nove dokumente in sporazume, a kot kaže, je odprtih vprašanj veliko. Tako tistih finančne narave (dolgove ima SLS) kot kadrovske. Na programskem področju odprtih vprašanj očitno ni. Kdo bo novi predsednik in kako se bo stranka imenovala, kako bo vodena enotna blagajna bodoče najmočnejše desne stranke v Sloveniji; to pa so že konkretna vprašanja, ki jih nikakor ne morejo uskladiti. Jasno je le, da od 15. aprila dalje ponujajo odstop ministri, ki so v vladi dr. Drnovška, ker bo SLS izstopila iz koalicije. To bo povzročilo: a) ali oblikovanje nove manjšinske vlade, b) odstop dr. Janeza Drvnoška in preostanka vlade, c) predčasne volitve. Združitev v »ljudsko krščansko stranko« v volilnem letu v Sloveniji bo imela daljnosežne posledice. Gre za razpad vladne koalicije s strani tistih, ki se ustijo, da gradijo mostove (brata Podobnik), v bistvu pa spravljajo državo v krizo, ki je danes še ni mogoče natančno napovedati. A. K. Pogovor je tekel tudi o obletnici plebiscita. Znano je, da so pritiski s strani deželne vlade precejšnji, da naj bi slovenske organizacije sodelovale pri proslavljanju desetega oktobra. Preden pa bodo organizacije zavzele stališče, je treba počakati odgovor deželne vlade, na katero so bile naslovljene nekatere zahteve glede krajevnih tabel in finančne ureditve glede otroškega varstva. Obe politični in kulturni organizaciji ter inštituta pa bodo skupno preverili možnost predstavitve bilance sožitja v preteklih osemdesetih letih. Prihodnji ponedeljek in torek bodo podjetniki in podjetnice izvolili svoje novo zastopstvo v Gospodarski zbornici. Pričakovati je napet dvoboj med Gospodarsko zvezo (VP) in svobodnjaki. Socialdemokrati (FWV) pa lahko postanejo jeziček na tehtnici pri izvolitvi novega predsednika v tem gremiju. Na volitvah se potegujejo tri velike grupacije in nekaj imenskih list za 953 mandatov, na izbiro pa je 3.300 kandidatov in kandidatk, število volilnih upra- DOBRLA VAS - SRČNO IN ODPRTO Ob tradicionalnem Jožefovem sejmu, pretekli teden v Dobrli vasi, je tamkajšnje kulturno društvo »Srce« tudi na stežaj odprlo vrata lepo obnovljenega kulturnega doma. Foto: stukeij PREBLISK Zavel je ostrejši veter, je rekla Terezija Stojsič ob svojem obisku na Koroškem. Ta ostrejši veter seveda že krepko čutimo, čeprav jih je dovolj med nami, ki nasedajo padalskim akcijam dobrosrčnosti, darilcem v obliki drobtinic in slovenski spakedranščini, in jim je celo všeč. Bolj malo pomislijo, da ni nič zastonj in v smislu »konsenza« se bo od manjšine pričakovalo, da odstopi tu in tam od svojih načel (če jih še ima, seveda). Morda naj bi tu in tam kako dejavnost ukinila, ker - roko na srce - ni »tržno uspešna« ali pa ni več »v koraku s časom«. Tudi v politiki na najvišji ravni ne uspeva načelo »rama ob rami« ali po nemško Schul- terschluß, pa naj bi pri nas? Vse preveč je raznih in različnih težišč, za katere se potegujejo tudi zastopniki manjšine vsak po svoje in ki skušajo izigrati svoje adute vsak preko svojih vezi in poznanstev. Ena od možnosti delovanja proti tem silnicam je prav gotovo 0 enakopravnosti koordinacijski odbor; če ga bo kdo poslušal, jasno. Ampak borbo za enakopravnost se gremo lahko samo tako dolgo, dokler bomo imeli sami še kaj hrbtenice. Ni potrebno, da se ravno ljubimo med seboj, zmeniti pa se bomo morali, in to resno. 5. W. VaJazbora Vinko Möderndorfer K O M E D sobota, 25. 3* 2000, 19.30 Farna dvorana Železni Kapli Prireditelj: SPD »Zarja«in SPZ vičencev pa je 27.587. Pri zadnjih volitvah leta 1995 je Gospodarska zveza (VP) osvojila 8.602 glasov (49,41%) in 504 mandate (53,06%), svobodnjaki (RFW) 6.155 glasov (35,35%) in 322 mandatov (33,89%), Socialdemokrati (FWV) pa 1.890 glasov (10,86%) in 89 mandatov (9,37%). Imenske in strokovne liste so dosegle 764 glasov (4,39%) in 35 mandatov (3,68%). Velik udarec za Gospodarsko zvezo na preteklih volitvah je bila izguba absolutne večine. Glavni kandidat Socialdemokratov Peter Schellander si pričakuje vsaj 10 odstotkov glasov. Zahteve te skupine pa so: davčna reforma, olajšave pri podelitvi obrti, prestrukturiranje GZ v moderno podjetje, enakopravnost podjetnic in socialno primerne pristojbine. Na socialdemokratski listi pa kandidirajo tudi nekateri koroški slovenski podjetniki: Werner Findenig, Franc Gasser ml., Janko Ogris ml., Katja Küpper, Toni Miksche in Franc Rutar. Mathias Krenn od svobodnjaške frakcije je zelo optimističen in računa celo z močnim prirastkom glasov. Svobodnjaki odklanjajo večkratne pristojbine članov in članic GZ. Sedanji predsednik Gospodarske zveze Franz Pacher, ki je šele lani nasledil dolgoletnega predsednika Franza Koflerja, se zaveda nevarnosti s strani svobodnjakov in računa z močnim Haider-efektom. Zagovarja močno GZ pod okriljem Gospodarske zveze. Ali bo obdržala večino v zboru predstavnikov (Vollversammlung), pa dejansko še ni jasno (44 (VP), 23 (FP) in 9 (SP). Vsekakor bodo volitve v GZ napete kot že dolgo ne. P.S.: V četrtek, 23. marca, bo v Celovcu v veliki dvorani GZ diskusija z glavnimi kandidati, začela pa se bo ob 19. uri. M. Š. SPD »GORJANCI« vabi na o ]»©g[rt v ljudsko šoli v Kotmari vasi v nedeljo, 26. marca 2000 ob 14.30 Sodelujjo: MePZ slovenske gimnazije ■ ljudska šola Kotmara vas ■ otroška skupina trio in MePZ Gorjanci Prisrčno vabljeni! Papeževo kesanje za številne napake Cerkve in poziv k spravi v baziliki svetega Petra v Rimu je izzvalo polemike o krivdi posameznikov in krivdi Cerkve kot institucije. Iz sedemdeset strani dolgega dokumenta z naslovom »Spomin in sprava: Cerkev in napake preteklosti« je razvidno, da Cerkev ni prosila za odpuščanje v svojem imenu, temveč v imenu neimenovanih posameznikov, storilcev grehov. Cerkev bo tako še naprej ostala »sveta«, očiščena grehov njenih »sinov« pa bo - kot pravijo - trdnejša za izzive prihodnosti. Žal odnos do tistega, kar danes Cerkvi povzroča skrbi - pravica do abortusa, verska brezbrižnost, etični relativizem - ne izkazuje nikakršne težnje po modernizaciji in sestopu s pozicije vsemogočnega razsodnika. Pa tudi na to, da so bile napake, za katere se -sicer ne v svojem imenu - kesa, lahko storjene le v imenu katoliške vere, je Cerke\’ pozabila. Najnovejši cerkveni dokument kot peto od šestih kategorij grehov, katerih se je cerkev želela očistiti, vsebuje tiste, ki jih je Cerkev storila v procesih proti čarovnicam. Na grmadah so sežgali na tisoče moških in žensk, vendar je bila večina -zaradi katoliške spolne morale - ženskega spola. Opravičilo v imenu tistih, ki so pisali inkvizicijske zakone in kurili grmade, še ni opravičilo ženskam zaradi vsega, kar jim je krščanska Cerkev storila v času svojega obstoja. O tem, kako je krščanstvo antični in judovski odnos do spolnosti, žensk in življenja nasploh pod vplivom stoikov in gnostikov preinterpretiralo v krščansko spolno moralo, iz KOMENTAR Irena Destovnik katere se bodo zahodni moški in ženske še dolgo izvijali, je na temelju ponovnega in natančnega branja izvirnih spisov pisala Uta Ranke Heinemann. Ugotovila je, da je bil Jezus prvi in hkrati zadnji prijatelj žensk v Cerkvi, kar naj bi v tistem času vzbujalo začudenje in dvom. Njegovi nasledniki ga v odnosu do žensk žal niso posnemali, Ijevali z njeno naravno manjvrednostjo. Michael Müller je v svoji knjigi Grundlagen der katholischen Sexualethik mnenja, da je razen gnostične fdozofije v antiki, ženskam največ škode prineslo prav neomejeno povzemanje aristo-telovske biologije v 13. stoletju. Samo ena ženska je bila v očeh moških teologov vredna vsega spoštovanja, to je bila devica Marija, takšna, kakršno so si sami izmislili in si s tem »zameglili pogled na žensko kot Majhni in veliki grehi Cerkve pa tudi večino njegovih misli so si narobe razlagali. S filozofskimi nauki stoikov se je spolnost vedno bolj izenačevala z zakonsko zvezo z namenom oploditve, gnostiki pa so v oblikovanje krščanske spolne morale vnesli svoj skrajno pesimistični odnos do spolnosti, sovražnost do vsega telesnega in poveličevanje de-vištva. Žal so odnos do žensk s hudimi pravnimi posledicami oblikovali tudi še danes spoštovani misleci - med njimi Sveti Avguštin v 5. stoletju - ki so trpeli zaradi fobij pred ženskami. Še danes velika avtoriteta Tomaž Akvinski je sovraštvo do spolnosti in žensk v 13. stoletju še nadgradil s ponovno oživitvijo bioloških Aristotelovih misli. Aristotelov stavek, ki bi pravzaprav moral vzpodbuditi bolj sproščen odnos do spolnosti - da je spolni akt naravni akt, ki da je človeku skupen z živalmi - je povzročil, da so vse v zvezi s spolnostjo porinili v sfero živalskega, poniževalen odnos do žensk pa uteme- tako in na pojem ženskosti, če so le-tega sploh kdaj poznali«. Moški teologi so ustvarili brezspolno žensko, katere edina naloga je biti roditeljica. Katoliška Cerkev še danes ne dovoli ženskam, da bi opravljale božjo službo, da bi smele uživati v spolnosti kot taki in da bi smele z uporabo kontracepcije ali z abortusom same odločati o številu otrok. Še v šestdesetih letih 20. stoletja so morale ženske po porodu otroka pred ponovnim vstopom v cerkev biti očiščene. Že menstrualna kri je veljala za nečisto, za še bolj nečisto pa je veljala kri ženske, ki je rodila, saj so jo povezovali še z mese-nostjo. Koliko stoletij bo moralo še preteči, da se bo v Cerkvi res kaj spremenilo? Institucija Cerkve se je očistila grehov posameznikov, ki so zagrešili grehe, velike že na prvi pogled. Krivda Cerkve za njen stoletja trajajoč nespremenjen odnos do žensk pa je na videz neopazno vpeta v vse pore vsakdanjega življenja vseh nas -tako žensk kot moških. 10 LET DVOJEZIČNE TAK Šola s pogledom v prihodnost Preteklo sredo je bilo v poslopju edine Dvojezične trgovske akademije v Celovcu in v Avstriji zelo praznično. K jubileju so prišli čestitat visoki častni gostje, med njimi predstavniki šolske oblasti, ministrstva, direktorji dragih šol, celovški župan Harald Scheucher, generalni konzul RS Jože Jeraj, deželni glavar Jörg Haider, starši in dragi. Dijaki in dijakinje so skupno s profesorskim zborom pripravili bogat slavnostni spored, ki slovenske denarne ustanove. K uspešnemu delovanju in razvoju te Dvojezične trgovske akademije, ki je edinstvena v Avstriji, veliko prispevajo učitelji in učiteljice z zavzeto ravnateljico Majo Amrusch-Hoja, šolske oblasti, partnerji iz gospodarstva in ne nazadnje dijaki sami. Spomini na ostre napade ob ustanovitvi šole s strani nem-škonacionalnih krogov in svobodnjakov še niso pozabljeni, Telekonferenca s prominentno udeležbo je bila nekaj posebnega na slavnostni prireditvi Foto:stukeij je obsegal kulturne, kontempla-tivne točke, predstavljen je bil videofilm o prehojeni poti te izobraževalne ustanove in razne prezentacije. Veliko pozornost je zbudila telekonferenca s pobrateno šolo v Belo Horizonte v Braziliji. Številna publika je ta medialni spektakel sledila po ekranu v avli šole. Prenos sta gmotno omogočila Telekom Austria in Zveza-Bank, ki se je prav tako vključila v video prenos in predstavila bančne usluge in dejavnosti te pomembne čeprav Haider danes to skuša prikazati v drugi luči. Njegove čestike v slovenščini pa so predvsem pri mlajši publiki izzvale smeh, ploskanje in žvižganje. Dvojezična trgovska akademija z inovativnim učnim načrtom ima danes brez dvoma velik pomen pri izobraževanju gospodarskih kadrov slovenske narodnostne skupnosti. Šolo pa odlikuje še posebej njena naravnanost v skupni alpe-jadran-ski gospodarski prostor. M. Š. DUNAJ Občni zbor »Iniciative manjšine« Pretekli petek je v dunajskem študentskem domu »Korotan« bil občni zbor organizacije »Iniciative manjšine«, ki se v svojem podnaslovu imenuje in se s tem že hkrati vsebinsko pojmuje kot »platform for minorities in Austria«, se pravi kot glas in govornica manjšin v Avstriji, ne omejeno zgolj na avtohtone jezikovne, narodnostne in kulturne manjšine - ki so v njej seveda tudi zastopane - marveč tudi za priseljence, migrante, begunce, duševno in telesno prizadete someščane v Avstriji, ki praviloma nimajo svojih lobijev in branilcev, ki pa tu živijo in bi radi tukaj živeli naprej. To sožitje si je zapisala organizacija »Iniciativa manjšine« na svojo zastavo, ki jo lahko že ponosno nosi kakih dobrih deset let in velja medtem kot ena najuspešnejših »ngo«, se pravi »nedržavnih organizacij«, ki se zavzemajo za enakopravno, tolerantno in resno sožitje v državi sredi Evrope, ki je prav v sedanjih časih soočena z vedno hujšimi primeri kse- nofobije in širjenja sovraštva do tujcev s strani tiskarskega bulvarja in političnega plevela. Na vse to je v svojih pozdravnih besedah opozorila tudi predsednica organizacije dr. Ursula Hemetek, ki je delegatom v svojem delovnem sporočilu za pretekli dve leti od zadnjega občnega zbora lahko predložila dokaj uspešen delovni program, ki je imel dva viška. Eden je bil nedvomno izvedba prve mednarodne poletne visoke šole na temo »Manjšine in mediji« s skupno 34 udeleženci iz Avstrije, Nizozemske, Nemčije, Češke, Slovaške in Madžarske in ki se je končala tako uspešno, da bodo prireditev - pod novim delovnim naslovom - ponovili v letošnjem letu. Drugi višek je bila organizacija potujoče razstave pod imenom »Ob začetku je bil Kolarič -Plakati proti ksenofobiji in rasizmu iz treh desetletij«, ki tematsko spominja na kampanjo izpred tridesetih let z imenom »I has Kolaritsch - du hast Kolarič, warum sogn sie zu dir Tschusch?« (Starejši bralci se bodo teh plakatov takratne Caritas verjetno še spominjali). Ta potujoča razstava se je vsekakor zelo obnesla, saj se zanjo zanimajo šole in druge izobraževalne ustanove od Predarl-ske do Gradiščanske, kakor je poudarila Hemetekova. Druga težišča delovanja Iniciative so glasilo »STIMME -von und für Minderheiten«, ki izhaja pod uredništvom dr. Ha-kana Guersesa štirikrat na leto. Novost je, da je v zadnjem letu to glasilo navzoče tudi v radiu in sicer v »radio orange« (na Dunaju na frekvenci 94,0 vsak drugi torek med 20.00 in 21.00 uro) ter na Koroškem v radiu Agora vsako drugo nedeljo. Knjiga »O du mein behinderndes Oesterreich«, ki jo je izdala celovška založba »Drava« sodi v serijo »Wege zu Minderheiten« in se ukvarja s tematiko telesno in duševno prizadetih in služi lahko tudi kot servisna pomoč. V pripravi je knjiga o položaju homoseksualcev v Avstriji, ki bo prav tako izšla v založbi »Drava«. Za tirolsko sekcijo »Iniciative manjšin«, ki se posebno ukvarja z migranti nekdanje Jugoslavije in bosanskimi begunci, je govoril podpredsednik organizacije dr. Michael Oertli. Težišče preteklega obdobja je bilo seznanjenje med umetniki iz Sarajeva in Tirolske oziroma ' Innsbrucka, ki so se medsebojno obiskali in nameravajo ta kulturni spored in kulturno izmenjavo tudi nadaljevati. Volitve v novi odbor so pokazale le nekatere nepomembne spremembe, kot predsednica je bila potrjena dr. Ursula Hemetek, prav tako tudi njen podpredsednik dr. Michael Oertli. Dr. Helga Mračnikar je zaradi poklicne preobremenitve na lastno željo zapustila odbor, ostaja pa kot voditeljica založbe »Drave« v ozkem stiku z organizacijo. Od koroških Slovencev je v odboru zastopan dr. Vladimir Wakounig, za glavno-poklicno osrednjo sekretarko je odbor ponovno določil dr. Cor-nelijo Kogoj. Več in vedno aktualno se lahko informirate preko interneta na strani: www.initiative.minderheiten.at F. Z. Slovenija spreminja telefonske številke 30. marca bo v Sloveniji začel veljati nov sistem v telefoniji. To pomeni, da bodo skoraj vse telefonske številke spremenjene, spreminjajo pa se tudi omrežne skupine. Sedaj je 12 omrežnih skupin (061,062 ...) v bodoče pa jih bo samo šest. Vse telefonske naročniške številke bodo sedemmestne, številke omrežnih skupin pa dvomestne. V Sloveniji se bo dejansko spremenilo 800.000 telefonskih številk. Ker bi se radi izognili nevšečnostim, so sistem postavili tako, da bo možno tja do novembra klicati po starem ali novem sistemu. Pri Telekomu so odprli tudi brezplačno telefonsko številko (086 98 98) za informacije o spremembah. Če pa želite izvedeti spremembo sami, potem je to možno najhitreje in tudi na brezplačni številki odzivnika, če vtipkamo v Slovenijo na 086 in omrežna skupina + stara telefonska številka. A. K. TEREZIJA STOJSIČ NA OBISKU PRI SV Zavel je ostrejši veter Poslanka Zelenih v avstrijskem državnem zboru Terezija Stojsič je predsednica parlamentarnega odbora za človekovekove pravice ter članica odbora za človekove pravice in za begunce pri Svetu Evrope. Skozi vsa leta njenega političnega delovanja so manjšine njena posebna skrb in naloga. Kot Hrvatici z Gradiščanskega ji je to področje še posebej blizu. Gospa Stojsič, se je delo za Zelene v parlamentu z novo koalicijsko vlado kaj spremenilo? V bistvu ne, saj smo bili v opoziciji že prej in smo tudi zdaj. Spremenil se je samo odnos do »partnerja« v opoziciji, kajti zdaj so v tej vlogi socialdemokrati. Treba je reči, da se v svoji novi vlogi še niso povsem znašli, da niso še našli pravih mehanizmov. Vendar pa si pričakujem s te strani več konstruktivnega sodelovanja kot pa je bilo to nekoč mogoče s svobodnjaki, s katerimi v bistvu nismo našli nobene skupne osnove. Ze prej ste v pogovoru omenili, da je zavel ostrejši veter. V kakšnem smislu? No, če si ogledamo samo načela, ki so podlaga za koalicijsko pogodbo med ÖVP in FPÖ, potem je odstavek, ki zadeva človekove pravice in manjšine silno vprašljiv. Sicer se koalicija deklarira za te pravice, vendar je koncept izrazito nacionalističen. Glede avtohtonih manjšin se koalicija izreka za »pozitivne ukrepe v izvajanju zakona o narodnih skupnostih in člena 7 ADP, na primer prilagoditev pravnega standarda položaju na Koroškem«. To pa bi seveda pomenilo tudi znižanje standarda in to izjavo razumem kot resno grožnjo. Grožnja obstaja že v tem, da naj bi vztrajali na obstoječem stanju. Če manjšine nimajo možnosti razvoja in napredka, če kdo zagovarja stagnacijo, potem pomeni to hkrati nazadovanje. To ve vsak, ki se vsaj malo ukvarja z manjšinsko problematiko. Manjšine je treba podpirati tako finančno kot tudi pravno. Obstoj že prej ni bil zagotovljen, mirovanje pa pomeni številčno upadanje pripadnikov manjšin. Po drugi strani pa koalicija povezuje ratifikacijo Evropske listine za regionalne in manjšinske pravice, ko gre za pravice manjšin v lastni državi, s tako Poslanka Terezija Stojsič imenovanimi »staroavstrijskimi manjšinami« v tujini in zahteva podporo njihovih zahtev in interesov. To povezavo vidim kot politično napoved, saj je iz tega razbrati težnjo po nekakšni reci-prociteti, ki je nevzdržna. Državno poročilo o položaju manjšin v zvezi z Okvirno konvencijo o varstvu nacionalnih manjšin naj bi oddali do 1. julija letos Torej se lahko pripravimo na poslabšanje položaja? Da bi to lahko zagotovo potrdili, je treba počakati na vladne predloge, ki jih še ni. Vendar se po teh načelnih izjavah da to brez nadaljnjega sklepati. Zato bo moja naloga za bližnjo bodočnost v tem, da se zavzamem za novelizacijo zakona o narodnih skupnostih, da vložim na primer pritožbo zaradi slovenščine kot uradnega jezika. SPÖ se še ni izjasnila, predvidevam pa bolj skupno nastopanje. Tudi glede določila o državnem cilju (Staatszielbestimmung) se bo ta stranka morala dokončno izjasniti. Doslej je veljalo: mi bi že, a ÖVP noče. Edina dokumenta vseevropske narave, ki govorita o zaščiti manjšin, sta Listina o regionalnih in manjšinskih jezikih ter Okvirna konvencija za zaščito manjšin. Kakšne so težnje za enotna evropska pravila v tej zadevi? V Svetu Evrope, kjer je 41 držav članic, se je treba najprej truditi tam, kjer so manjšinske pravice res pod vsakim standardom, in skušati zagotoviti vsaj osnovne pravice, pomagati pri oblikovanju zaščite manjšin predvsem v novih državah. Kaj pravite k sankcijam Evropske unije in o zahtevah po skupnem nastopu proti EU? Seveda je precej takih akcij pretiranih in krivičnih in Avstrija res še ni FPÖ. Problem pa ni Haider, problem je celotna FPÖ. To je rasistično naravnana stranka, sovražna tujcem. Zahteva po podpori koalicije pa je naravnost skurilna: opozicija naj bi prevzela odgovornost za dejanje, ki ga je storila ljudska stranka! Vendar pa bi bilo treba s sankcijami bolj diferencirati. Vendar je moj cilj in cilj Zelenih jasen: življenjsko dobo te vlade je treba skrajšati na najmanjšo mogočo dobo in za to je treba uporabiti vsa demokratična sredstva! Hvala za pogovor! Kako hitro je minilo dvajset let. Kot da je bilo včeraj, se spominjam srečevanj s Karlom Prušnikom-Gašperjem, pokončnim človekom bistrega uma, razsodnih besed, svobodoljubnega duha, uporu predanim predsednikom Zveze koroških partizanov, funkcionarjem Zveze slovenskih organizacij, zavzetim vodjem slovenskih lovcev na Koroškem. Dvajset let je minilo, odkar so dijaki tedanjega dijaškega doma SŠD stali na častni straži ob njegovi rakvi v kotmirski mrliški vežici in ko se je ob njegovem pogrebu zgrnila nepregledna množica nekdanjih soborcev, protifašistov, prijateljev, lovcev in drugih. Tedaj levica menda še ni bila tako daleč od desnice, v narodovem življenju so še veljale zasluge v odporu. In kakor daje bilo včeraj, so se tudi v nedeljo zbrali na svečanosti ob njegovi 20-letnici smrti številni tedanji in na srečo tudi mlajši protifašisti. Spomin na Gašperja torej živi! Nedeljsko svečanost je začel zdajšnji že tretji predsednik Zveze koroških partizanov Peter Kuchar. Kot Kapelčan, torej soobčan Karla Prušnika-Ga-šperja, ki je bil doma pri Wölflnu v Lobniku, je opisal njegova mladostna leta, prosvetno delovanje v domačem društvu »Zarja«, upiranje Dolfuliovemu av-strofašizmu, zapor, poskus aretacije leta 1942 in njegov pobeg, organiziranje oboroženega odpora koroških Slovencev v tesnem sodelovanju s Pavlom Žaucerjem-Matjažem, njegovo delovanje v Osvobodilni fronti za Koroško in povojne grenke izkušnje z Angleži, ko je moral zaradi govora ob grobu od Angležev umorjene pred- SPOMIN NA KARLA PRUŠNIKA-GAŠPERJA Bil je zgled narodove upornosti sednice slovenske mladine Malke Oraže-Tatjane spet v karlauški zapor. Kuchar o sedanji situaciji: »Pečat boja koroških Slovencev na ozemlju nekdanje Ostmark je vtisnjen v ustavne te- zvez precej stikov z lovci v Sloveniji. Zamisli sodelovanja z lovci preko meje je botrovala tudi želja, da bi se ta slovenski naravoljubiteljski stan preveč ne ponemčil. Organiziral je slovenske lovce in ustanovil umestila Karla Prušnika-Gašperja-in izpostavila njegovo videnje za današnji čas. To je podkrepila z recitacijo pesmi Andreja Kokota Le kaj naj storim? Aktualne za razumevanje sedanjega političnega stanja so ob 'fc' Del širše Prušnikove družine melje druge avstrijske republike. Zato smo še posebej ogorčeni nad oživljanjem fašizma in nacizma, katerega izvor sta bili vedno nestrpnost in intoleran-ca!« Karel Prušnik-Gašper je seveda rasel v naravi in zato tudi ni nenavadno, da je bil z njo tako tesno povezan. V partizanih je bil lovec iz potrebe po preživetju, a nikdar iz strasti po vplenjanju divjadi. Po vojni je imel preko svojih odporniških društvo. Tako je dal močno osnovo sedanjemu Klubu prijateljev lova. Predsedoval mu je vse do svoje smrti. V tem smislu je ob spominski svečanosti spregovoril in se Gašperju zahvalil sedanji predsednik slovenske lovske bratovščine na Koroškem Fric Kumer. Odmeven govor je imela predsednica Slovenskega prosvetnega dmštva »Gorjanci« v Kotmari vasi Danica Hanuna. Opisala je odpor koroških Slovencev, vanj pravilno Prušnikovem spomeniku besede predsednika Zveze slovenskih organizacij Marjana Sturma: »Nacionalistična mržnja je po letu 1945 - seveda na drugačen način - spet začela zastrupljati ozračje. Spet je bila tarča napadov slovenska narodna skupnost in še posebej vse žrtve nacizma in uporniki proti nacizmu. Storilci zločinov so se postavljali v vlogo žrtev ali komajda v vlogo izvajalcev nekih ukazov, žrtve pa naj bi bili storilci. S tem političnim trikom se je v avstrijskem družbenem življenju za desetletja usidral polovičarski in kompromisarski odnos do polpretekle zgodovine. In šele na tej osnovi se je mogel razvijati desni populizem, ki je za svoj pohod na Koroškem zlorabljal manjšinjsko vprašanje.« Sturm je še poudaril Prušnikovo odprtost in zglednost do tedanje mlajše generacije, ki se je vključevala v politično delo koroških Slovencev. Celotni spominski slovesnosti ob obletnici Prušnikove smrti v Kotmari vasi so dali v prvi vrsti pečat zbrana Prušnikova družina, čudovit pogled proti jugu na njegove ljubljene Karavanke, recitacija Tončija Shlap-perja Zupančičeve pesmi Ko-roran v srcu ter seveda občuteni pevski vložki Mešanega pevskega zbora bilčovske »Bilke« pod vodstvom zborovodkinje Irene Kosmač. V Prušnikov, našega prvoborca spomin so se po svečanosti mnogi srečali še pri Miklavžu v Bilčovsu. J. R. Predsednica SPD »Gorjanci« Danica Hanuna RAZSTAVA V DEŽELNI VLADI Znamenja Karla Vouka Pod geslom »Znamenja« se Karl Vouk predstavlja v Galeriji koroške deželne vlade. Kot umetnik postavlja znamenja, izraža svoje umetniško prepričanje in svoje zmogljivosti, ki naj služijo srečavanju z umetnikom in svetom, ki ga obdaja. Umetnost Karla Vouka se naslanja na simboliko krščanske in drugih pomebnih religij, njegova umetniška pisava pa je univerzalna in usmerjena v kozmopolitizem. Pri srcu mu je zgodovina razvoja človeštva, nastanek pisave in slike ter iskanje univerzalnih arhaičnih oblik, kar daje pečat njegovi likovni umetnosti. Otvoritveno svečanost sta kulturno popestrila Maja Ha-derlap, ki je brala starejše in novejše pesmi v obeh deželnih jezikih, in kitarist Janez Gregorič. Razstavo je odprl deželni glavar Jörg Haider. M. Š. Pesnici Ma a Haderlap in llma Rakuša MUSILOVA HIŠA Soočenje s pesnicama Foto: Štukelj ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Prometni vrh brez oprijemljivih sadov V petek, 10. marca, je v Šmihelu nad Pliberkom zasedala pro-metno-načrtovalna skupina »jug«. Tema posveta je bila prometna infrastruktura Koroške, Štajerske in Slovenije. Kar na začetku naj bo povedano, da srečanje ni prineslo pričakovanih rezultatov. Nasprotno: petkov strokovni posvet v Šmihelu je samo potrdil, da sta Štajerska, predvsem pa Koroška bolj kot kdajkoli poprej oddaljeni od zaželjenih in pričakovanih infrastrukturnih pospeškov na področju prometnih vez. Vzrok za to nerazveseljivo ugotovitev je bila informacija navzočega infrastrukturnega ministra Michaela Schmidta, daje zvezni deželi Nižji Avstriji s pravnimi ukrepi uspelo najmanj za tri do pet let, po vsej verjetnosti pa za več kot deset let, zaustaviti gradnjo predora pod Čemer-nikom/Semmering. Zato, tako Schmidt, je odredil takojšen konec vseh gradbenih del v son-dirnem predoru, ker bi sicer dal potuho naj večji črnogradnji v državi. Samo vrtanje sondimega predora pod Čememikom/Sem-meringom je doslej požrlo več kot milijardo šilingov. Osem milijard šilingov, ki bi jih sicer investirali v nadaljnjo gradnjo tega predora, hoče minister Schmidt nameniti infrastrukturnim projektom na Štajerskem in Koroškem, nikakor pa ne na Dunaju ali v Nižji Avstriji. Ali bo to šlo tako lahko, kot si predstavlja, bomo šele videli. Dejstvo je namreč, da je dunajski podžupan Goerg že zahteval, da mora Schmidt del tega denarja investirati tudi na Dunaju. Če bo od osmih milijard sploh večja vsota, govora je o 2,1 milijarde šilingov, dejansko šla na Koroško, je prav tako vprašljivo. Kajti ko so v petek izbirali možne projekte za izboljšavo prometne infrastrukture na Koroškem, je predlogov bilo menda kaj kmalu konec. Ker pač Korošci razen cestne obvoznice Velikovca, popravkov pri železniških prehodih v Celovcu in gradne protihrupnih zidov niso vedeli, ali niti niso zmogli, v bistvu kaj več zahtevati, res ne moremo govoriti o uspešnem posvetu. Če ima hudič mlade, potem jih ima po navadi več. Kajti s tem, da je propadla gradnja predora pod Čemernikom/Semme-ringtunnel, je tudi gradnja predora pod Golico/Koralmtunnel pod vprašajem. Nositelj obeh projektov je namreč družba Hochleistungsbahn AG (HL-AG), stoodstotno hčerinsko podjetje avstrijskih zveznih železnic. Skozi predor pod Golico/ Kor-almtunnel naj bi peljala viso-kozmogljivostna železnica od Dunaja preko Gradca na Koroško in od tam proti Italiji. A ta načrt ima več pomembnih napak: predor pod Golico šele načrtujejo, torej še sploh ni jasno, kje in kako bo speljan. Proga na koroški strani do Celovca je že projektirana, in še letos naj bi na odseku Stari Dvor pri Grabštanju-Celovec simbolično zasadili lopate. A od Celovca naprej pa je potek trase še popolnoma odprt. Sicer je več koridorjev v programskem shematizmu, dokončno dorečeno pa še ni nič. Celo status Celovca oz. vključitve glavnega kolodvora je popolnoma odprt. Zato je pred dnevi celovški župan Scheucher od HL-AG zahteval, da visokozmog- V Musilovi hiši je v okviru »Begegnung 2000 - srečanje 2000« 14. marca prišlo do dejansko zanimivega srečanja. Pesnici in pisateljici Maja Haderlap iz Celovca in llma Rakuša iz Ziiricha sta poročali »o vsebini v svojem jeziku«. »Moj jezik in jaz« je bil podnaslov večera, ki ga je llma Rakuša spremenila v »moji jeziki in jaz«; to so madžarščina, slovenščina, italijanščina, francoščina, ruščina in seveda nemščina, slednja kot njen edini aktivni literarni jezik. Doraščala je namreč kot hčerka Madžarke in Slovenca na Madžarskem, v Sloveniji in v Trstu. Maja Haderlap je govorila o svojih dveh jezikih, o jeziku otroštva in mladosti, tesno povezanim z jezikom in izkušnjo stare mame in o jeziku intelektualnega zorenja. Oba jezika pa sta predmet nenehne borbe, ki se bori za osvajanje enega ali drugega. Ustvarjalni proces se dogaja ob poskusu razmejevanja in preprečevanja prehajanja jezikov. To pomeni napor, pač borbo. hem ljivostna železnica ne sme obiti Celovca glavnega kolodvora in da mora ta vlak obvezno obstati tudi v Celovcu. Vsem tem trdim dejstvom navzlic sta koroški deželni glavar Haider in njegova štajerska kolegica Klasnic naglašala neomajno solidarnost obeh dežel pri zahtevi, da je treba zgraditi železniška predora pod Cemer-nikom/Semmeringtunnel in pod Golico/Koralmtunnel. Zato bosta obe deželi od zvezne vlade zahtevali, naj sprejme sklep o občem gospodarskem interesu obeh projektov in ju s tem istovetiti z ostalimi nujnostnimi projekti v državi. Doslej da priteka 85 % državnih financ v prometno-infrastrukturne projekte drugod po Avstriji in zgolj 15 % na Koroško in Štajersko. Pod novo vlado, tako tiho upanje obeh dežel, in ko pristojni minister Schmidt prihaja s Štajerske, naj bi se razmerje bistveno spremenile v njun prid. Bojkot S tem, da lahko ena zvezna dežela s pravnimi postopkiv nedogled bojkotira projekte nadre-gionalnega pomena, se Koroška in Štajerska, pa tudi minister Schmidt nočejo spoprijazniti. Zato v uradih obeh deželnih vlad že načrtujejo možno tožbo pri Evropskem vrhovnem sodišču proti odločbi vlade Nižje Avstrije. Klasniceva je prepričana, da bo pritožba uspela, češ predora pod Čemernikom/Sem-meringom ni mogoče preprečiti. Pa tudi minister Schmidt zahteva spremembo pravnega vrednotenja v tej smeri, da imajo projekti nadregionalnega in federativnega pomena večjo težo Besede in glasovi iz ust dijakov in bobnov za mir Foto: Štukelj SLOVENSKA GIMNAZIJA »Mir je, če se ljudje razumejo« Organizacija Združenih narodov (OZN) je leto 2000 proglasilo za leto miru. Po vsem svetu so pretekli torek dijaki in dijakinje izvajali akcije »Kultura za mir«, ki jo podpira tudi Evropska komisija. Pretekli torek so v avli Slovenske gimnazije dijaki in dijakinje 2. C razreda (vodja projekta razredničarka Hema Česnovar) z besedo in bobnanjem zavzeto opozarjali, kako važno in potrebno je ohraniti mir v razredu, šoli, doma, deželi in drugih državah sveta. Učenke in učenci so v pesmih in z bobni izrazili svoje poglede in misli o miru in prizadevanja za njegovo ohranitev. Istočasno pa je bila na to temo na ogled razstava slik. M. Š. od deželnih interesov. Zelo previden je bil minister Schmidt glede gradnje predora pod Golico. Po njegovem je popolnoma odprto, ali bo ta predor zgotov-Ijen in dograjen pred predorom pod Čemernikom/Semmering-tunnel. Kdor tozadevno daje prognoze, ravna neseriozno, je menil minister. Pogovora v Šmihelu se je udeležil tudi zastopnik slovenske vlade, državni sekretar Grin-feld. Pozorno je sledil razpravi in v pogovoru za Slovenski vestnik poudaril, da bo Slovenija sedaj pač pospešeno gradila mednarodno železnico, magistralo Ukrajina-Madžarska- Slovenija-Italija, ki naj bi v nekaj letih povezovala vzhodno Evropo s pristaniščem Koprom in Italijo. Grinfeld ni zanikal, da bi visokozmogljivostni železnici pod Golico in Cemernikom bili določena konkurenca mednarodni železnici skozi Slovenijo. Kakorkoli že, na Koroškem se zavedajo, da brez primerne prometne naveze na mednarodno železniško magistralo skozi Slovenijo pač ne bo šlo. V primeru, da bi propadli varianti pod Golico in Čemernikom, bi vsaj ta naveza bila rešilna bilka, da Koroška prometno, infrastrukturno in gospodarsko ne bi spet zdrsnila na stranski tir. HODIŠE SPD »Zvezda« povezuje s pesmijo Kar šest skupin, in sicer oktet Hodiše, dekliška skupina 1. gimnazije iz Maribora, nonet Vasovalci iz Žirovnice, zbor Lorenzo Perosi iz Fiumicella, vokalni ansambel Kärnten iz Celovca, ženski kvintet Višarje iz Ukev in Ljubljanski oktet so minulo soboto v hodiški ljudski šoli sooblikovali koncert »Pe- sem združuje - Gesang verbindet - II canto unisce.« Prireditelj je bilo krajevno Slovensko prosvetno društvo »Zvezda«, prireditev pa je podprla občina. SPD »Zvezda« se že nekaj let zelo zavzeto in tvorno trudi za dobre stike preko državnih in jezikovno-etničnih meja in za prijateljstvo vsaj med pevci in pevkami. Ta naloga ni enostavna in zahteva obilo požrtvovalnosti in odločnosti, kajti politične neprilike, na primer trenutna uradna podoba Avstrije, seveda mečejo hladno senco na to plat društvenega dela. To je v svojem pozdravu potrdil tudi hodiški župan Oleschko, ko je izrazil upanje, da bo Avstrija zdajšnji težavni položaj čim bolje prestala. Zato so koncerti, kakršen je bil sobotni, tem bolj pomembni, saj pomagajo krepiti mednarodne stike. Društvu »Zvezda« se je zahvalil za izvedbo pevskega srečanja. No, v dvorani in na odru o komplikacijah diplomatske narave ni bilo kaj dosti sledu, saj si je po eni strani ta prireditev pridobila že precej javnega priznanja, po drugi pa je društvo »Zvezda« seveda poskrbelo za prijetno počutje sodelujočih, ne glede na njihove potne liste. V pesmi in besedi so se prepletali jeziki in ta šop z alpsko-jadranskih livad je občinstvo in nastopajoče v enaki meri navdušil, saj so zbori peli tudi pesmi drugih narodov in s tem pokazali svojo odprtost za drugo pevsko izročilo. Med posameznimi bloki je povezovala M. Novak. Za vezno besedilo je izbrala pesmi koroških slovenskih pesnikov in pisateljev, domačega župnika Lovra Kasslja, Janka Messnerja, Franca Mer-kača in Valentina Polanška. Za dober tehnični potek in ustrezno ozvočitev je poskrbela skupina pod vodstvom Mihe Dolinška. V društvu »Zvezda« vedo, da delajo na temeljih, ki so jih položili prejšnji rodovi. V zahvalo in priznanje njihovemu delovanju se je društvo spomnilo med drugim lani umrlega kulturnega delavca, zborovodje in organista Foltija Pavliča. V nedeljo, na Jožefovo, je bila v farni cerkvi društvena maša, ki jo je s svojim petjem polepšal Ljubljanski oktet. m. b. Dekliška skupina iz Maribora Ljubljanski oktet 0BIRSK0 - OD PLIBERKA DO TRABERKA V službi spoznavanja in prijateljstva Prvi nastop v okviru ljubiteljske koncertne revije »Od Pliberka do Traberka«, ki jo letos prirejajo že triintridesetič, je bil preteklo soboto pri Kovaču na Obirskem. Kulturni večer domačih in umetnih pesmi so oblikovali zbori iz Slovenije in Koroške, in sicer: »Šentanelski pavri« (vodi Mitja Sipek), MePZ »Ludvik Viternik« (Matjan Gerdej), MoPZ »Štefan Caki« (Peter Slanič), MoPZ »Kralj Matjaž« (Hannes Ko-schutnik) in MoPZ »Valentin Polanšek«, ki ga od leta 1993 dalje vodi Božo Hartmann. Predsednik Slovenske prosvetne zveze in domačega kulturnega društva Gustav Brumnik je v pozdravu izrekel dobrodošlico nastopajočim zborom in številni publiki. To tradicionalno srečanje pevskih zborov je označil kot pomembno za medsebojno spoznavanje, vzpostavljanje in utrjevanje stikov tu in onstran meje. »Šentanelski pavri« so res svojevrsten zbor, kajti člani zbora pojejo štiri, petglasno in izključno po ustnem izročilu in brez not. Pobudnik skupine pa je bil znani skladatelj in zbiratelj ljudskih pesmi Luka Kramolc. V njihovih pesmih odmevajo davni časi, romantična ljubezen in življenje na vasi. Zbor je tudi že izdal zgoščenko pesmi po ustnem izročilu. Prav izvirno so zapeli nekaj teh pesmi, »Moj pobič je z gornega kraja«, »Tako tiho jo je prcaplal« in druge. Nenehni napredek v kakovosti pevskega delovanja je prijetno podkrepil na koncertu MoPZ »Kralj Matjaž«, ki letos slavi 20-letnico svojega obstoja (»Pisemce«, France Marolt, »Pijmo bratci vince«, Matija Tomc itd.). MePZ »Ludvik Viternik« iz Mežiške doline je bil ustanovljen pred desetimi leti na pobu- do nekaterih pevcev in pevk. Zbor goji predvsem domače, narodne pa tudi umetne pesmi (»Dober večer lubo dakle«, U. Vrabec, »Roža na vrtu zelenem cvete«, Slavko Mihelčič). Moški pevski zbor »Štefan Caki« deluje prav tako že 20 let. Najraje pojejo manj poznane ljudske pesmi in pa tudi umetne (»Bistra reka«, ruska narodna, »Vse najlepše rožice«, Emil Adamič). Med vrhunske zbore koroških Slovencev seje v zadnjih letih povzpel domači zbor »Va- lentin Polanšek«, ki ga je bil ustanovil pred dvajsetimi leti rajni kulturni delavec Valentin Polanšek. Z ubranim in lahkotnim petjem so pevci navdušili publiko in bili kategorija zase (»Puebeč sem star šele 18 let«, Slavko Mihelčič, »Planika«, Rado Simoniti in druge). Po koncertu je znani zborovodja Tone Ivartnik nastopajočim zborom še podelil odličja. Pevsko srečanje je izzvenelo v prijetni in veseli družbi, ob okusnem golažu, dobri kapljici, kramljanju in petju. M. Š. Šentanelski pavri Mitje Šipka Mešani pevski zbor »Ludvik Viternik« Viktor Rogy pred sporno inštalacijo KAVARNA OM Umetniški upor proti vladi Portreti članov avstrijske vlade, okrašeni z brčicami ä la Charlie Chaplin (morda spominjajo še na koga drugega?) ter Haiderjeva podoba, obdana z obrnjenimi kljukastimi križi, trenutno krasijo okno nevsakdanje kavarne OM v Celovcu. Lastnica kavarne Isabella Ban in njen življenjski tovariš Viktor Rogy - oba sodita med celovško avantgardo -s to enkratno akcijo izpovedujeta svoj odpor proti trenutni avstrijski vladi. Portrete članov vlade sta vzela iz časopisa »Der Standard« in jih ustrezno povečala na prozorno folijo, Rogy pa jim je prislikal brčice in pričesko. Jasno, da takšna umetniška akcija ni mogla ostati dolgo prikrita in med prvimi, ki se je ogorčeno oglasil v javnosti, je bil celovški župan Harald Scheucher. Trdil je, da to ni umetniška akcija, ampak podel napad na zvezno vlado. Zahteval je odstranitev portretov. Medtem pa je umetniška akcija, ki je že prerasla v inštalacijo, spravila na plan tudi policijo in pravosodne organe. Policaji, »bili so izjemno olikani« (citat Rogy), so morali pre- veriti vse okoliščine, državno tožilstvo se nagiba k mnenju, da ne gre za delovanje v smislu nacistične agitacije, deželni glavar Haider pa je napovedal tožbo zaradi blatenja časti. Zanimivo je, da so tako silno občutljivi prav tisti, ki sami nimajo nobenih pridržkov, ko gre za žalitve in podtikanja. Ban in Rogy se ne bosta dala ugnati v kozji rog. Dejala sta, da bojo portreti ostali tam, kjer so. To je pač njun protest proti sedanji vladi. V celovški mestni hiši pa menda že preverjajo možnost, da bi Isabelli Ban odpovedali najemniško pogodbo za kavarno. Lastnica lokala oziroma poslopja je občina Celovec, wafra PRIREDITVE ČETRTEK, 23. 3._______________ ŠMIHEL, Farna dvorana -KPD Šmihel 17.00 Aroma-Bazar. Predavanje v nemškem jeziku. Vodi Christine Walter-Sherana ŠENTJANŽ V ROŽU, k & k 19.30 Clean Clothes Party - Die ganze Welt im Kleiderschrank. Informacije o modi, ekologiji PETEK, 24. 3._________________ ČEPIČE, Pri Juenni - Strojni krožek Podjuna 19.00 Občni zbor SELE-KOT, Ljudska šola -SPD Herman Velik 19.00 Lovčeve sanje. Videofilm Franca Kropiuniga ŠMARJETA, Farna dvorana -KD Šmarjeta-Apače, Univerza Celovec, Katoliška prosveta 19.30 Videofilma »0 saneh« in »Kruh iz črne kuhinje«. Predvaja: dr. H. Maurer-Lausegger SOBOTA, 25. 3.________________ BAČE, Družina Kargl -SKD Jepa-Baško jezero 19.00 Predstaviev knjige »Jurij Trunk med Koroško in ZDA«. Predst. dr. Matjaž Klemenčič RADIŠE, Kulturni dom -SPD Radiše 19.30 Premiera »Peepshow«, komedija. Igra domača igralska skupina ŽELEZNA KAPLA, Farna dvorana - SPD Zarja in SPZ 19.30 Komedija »Vaja zbora«. Gostuje: SLG Celje NEDELJA, 26. 3._______________ ŠMIHEL, Farna dvorana -KPD Šmihel 11.00 Lutke »Janko, Metka in Pavliha« ŽITARA VAS, Kumst - SPD Trta 14.00 Redni občni zbor KOTMARA VAS, Ljudska šola -SPD Goijanci 14.30 Vigredni koncert SELE, Farni dom - KPD Planina 14.30 Komedija »Opalo ima vsakdo rad«. Gostovanje iz Horjula PONEDELJEK, 27. 3.____________ TINJE, Katoliški dom 19.30 Odprtje razstave: Micheal Bouvetier iz Francije TOREK, 28. 3._________________ CELOVEC, Evropska hiša -Club tre popoli 19.30 Predavanje »Vključitev Slovenije v Evropsko unijo iz vidika avstrijskih in slovenskih odnosov«, pred. dipl. inž. Jože Jeraj TINJE, Katoliški dom 19.30 Predavanje: Koroška gradbena umetnost. Pred. dr. W. Deuer SREDA, 29. 3._________________ ROŽEK, Ljudska šola -KD Peter Markovič 20.00 Iz prakse otroškega in mladinskega zdravnika, dr. M. Sienčnik ČETRTEK, 30. 3._______________ ŠENTJANŽ, k&k - SPD Šentjanž 19.00 Predavanje: Kulturni menedžment pri kulturnih društvih. Predava dr. Gerald Gröchenig PLIBERK, Župnišče 19.30 Kinder stark machen - zu stark für Drogen. Pred. v nem. DEŽELA KOROŠKA (BIRO ZA NARODNO SKUPNOST) V SODELOVANJU Z URADOM ZA KULTURO MESTA ŠMOHOR, SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO IN KRŠČANSKO KULTURNO ZVEZO PRIREJA Kulturni teden koroških Slovencev Šmohor/Hermagor 2000 Nedelja, 2. aprila 2000, ob 18. uri: svečana otvoritev osmega kulturnega tedna v mestni hiši; glasbeni okvir: MePZ »Danica« iz Šentprimoža; zatem v srednji dvorani odprtje razstave del Franza Wiegeleta z Bistrice na Zilji Torek, 11. aprila 2000, ob 10. uri: musical »Konferenca živali« (Erich Kästner), ob 19.30 v srednji dvorani mestne hiše: literarni večer, bereta Florijan Lipuš in Engelbert Obernosterer Sobota, 15. aprila 2000, ob 19. uri, v farni cerkvi: kantata psalmov »Žena in mati« (Alojz Rebula, Jože Ropitz) Petek, 5. maja 2000, ob 19. uri, v Heimatmuseum Möderndorf/Modrinja vas: odprtje razstave »Noša in oblačilna kultura pri Zilji«, Narodopisni inštitut Urban Jarnik in KKZ; o ledinskih imenih predava Franz Wiegele; glasbeni okvir družina Zwitter iz Zahomca Rožanski izobraževalni teden Petek, 24. 3., 19.30, Šmarjeta, farna dvorana; dr. Herta Maurer-Lausegger: videofilma: »O saneh« in »Kruh iz črne kuhinje« Petek, 24. 3., 19.00, Sele-Kot, ljudska šola; Franci Kropiunik: videofilm »Lovčeve sanje« Sobota, 25. 3., 19.00, Bače, pri družini Kargl; dr. Matjaž Klemenčič: Predstavitev knjige »Jurij Trunk med Koroško in ZDA Nedelja, 26.3., 14.30, Sele, farni dom; komedija »Opalo ima vsakdo rad« Sreda, 29. 3., 20.00, Rožek, ljudska šola; dr. Matjaž Sienčnik: Iz prakse otroškega in mladinskega zdravnika (v nemščini) Četrtek, 30. 3., 19.00, Šentjanž, k&k; dr. Gerald Gröchenig: Kulturni menedžment pri kulturnih društvih Petek, 31. 3., 20.00, Hodiše, sejna dvorana v gradu: predstavitev pesniške zbirke »Sadovi večerne zarje« (avtor Lovro Kašelj) Petek, 31. 3., 20.00, Škofiče, društvena soba nad Posojilnico; dr. Dušan Schlapper: Spoznavanje, diagnoza, terapija ter prevencija raka na črevesu Petek, 31. 3., 18.00, Rožek, Galerija Šikoronja; Janja Zikulnig: Posredovanje umetnosti »Približevanja« Sobota, 1. 4., 20.00, Hodiše, Grajska štala; monodrama »Lep pozdrav, Štefka«; igra: Dunja Wutte Sobota, 1. 4., 20.00, Šentjakob, farna dvorana; komedija »Vaja zbora« Sobota, 1. 4., 20.00, Bilčovs, pri Miklavžu: gledališka predstava »Der Gewissenswurm« (v nemščini) (se nadaljuje) PRAZNUJEJO! Gabriela Ur-bantschitsch z Obirskega -50. rojstni dan; Mihi Schel-lander v Kovičah pri Bilčovsu - 75. rojstni dan; Rudi Kunet iz Šentjakoba - osebni praznik; Dunja Wutte iz Železne Kaple - rojstni dan in god; Štefan Hribar iz Železne Kaple - rojstni dan; Matilda Sadovnik iz Globasnice - dvojni praznik; člani društva upokojencev Šentjakob: Pepca Stornik, Fini Amruš in Jozej Sticker - rojstne dneve; Pepca Čertov s Šajde - rojstni dan in god; Joži Oraže z Borovnice - rojstni dan in god; Franci Sadolšek iz Železne LESE pri Šentjakobu, pri Gabrijelu - Sindikalni Levi blok 20.00 Diskusijski večer s kandidatoma za volitve v delavsko zbornico Andreo Kerschbaumer in Manfredom Großom (ÖGB) PETEK, 31. 3._________________ ROŽEK, Galerija Šikoronja 18.00 Predavanje: Posredovanje umetnosti »Približevanja«. Predava: Janja Zikulnig HODIŠE, v gradu - SPD Zvezda 20.00 Sadovi večerne zarje. Predstavitev pesniške zbirke. Avtor Lovro Kašelj ŠKOFIČE, Društvena soba nad Posojilnico - SPD Edinost 20.00 Spoznavanje, diagnoza, terapija ter prevencija raka na črevesu. Predava dr. Dušan Schlapper SOBOTA, 1. 4._________________ HODIŠE, Grajska štala -SPD Zvezda 20.00 Monodrama »Lep pozdrav, Štefka«. Igra Dunja Wutte Kaple - rojstni dan; Pepca Rogaunig z Radiš - 70. rojstni dan in god; Franc Kosmak iz Globasnice - 88. rojstni dan; Ljudmila Eržen iz Lovank -rojstni dan; Marija Krasnik iz Dobrle vasi - rojstni dan; Lucija Wert-jantz iz Škocjana - rojstni dan; Johan Wutte s Slovenj nad Globasnico; Marija Fido s Horc - rojstni dan; Leopoldina Sitter iz Šentjakoba - 75. rojstni dan; Janez Milač z Blata - 70. rojstni dan; Florjan Malle iz Šmarjete - 39. rojstni dan; Franc-Jožef Smrtnik iz Kort - rojstni dan; Matilda Krainz iz Žitare vasi - jubilejno obletnico; Gabriel Lipuš iz Celovca - rojstni dan; Egidij Wölcher z Rebrce -rojstni dan; Milena Pavlič z Obirskega -rojstni dan; dr. Franci Serajnik iz Celovca - rojstni dan; dr. Zdravko Velik iz Celovca - rojstni dan; Ana Kežar v Horcah -rojstni dan; Mirko Štukelj iz Vasje vasi -rojstni dan; Silvo Kumer z Blata pri Pliberku - rojstni dan; Gabi Partl z Mač -rojstni dan; mag. Rudi Vouk iz Dobrle vasi - rojstni dan; Ludvik Borovnik iz Borovelj - 75. rojstni dan. Slovenski vestnik - usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin. tel. 0463/514300-0 • faks -71 UREDNIKA Sonja Wakounig (-34) ............Jože Rovšek (-30) Tajništvo........................Urška Brumnik (-14) Naročniška služba ...............Milka Kokot (-40) Prireditve .................Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 VSI Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec čestita! RADIO KOROŠKA SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299 ČE 23. 3.118.10 Rož - Podjuna - Zilja PE 24. 3.1 18.10 Utrip kulture________ SO 25.3.118.10 Od pesmi do pesmi ... NE 26. 3.16.06 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena mavrica PO 27. 3. | 18.10 Kratek stik_________ TO 28. 3.1 18.10 Otroški spored SR 29. 3.118.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored________________________ DOBER DAN, KOROŠKA NE 26. 3. | 13.30 0RF 2 . Ob 20-letnici smrti Karla Prušnika-Gašperja: »Ostanimo zvesti politični oporoki glavnega pobudnika upora koroških Slovencev« • Dijaki Kugyjevega razreda na obisku pri partnerski šoli Osoppo v Furlaniji • Pred kulturnim tednom Slovencev v Smohoiju: Literatura, glasba in likovna umetnost v poslopju deželne vlade • »Bobnajmo za mir«: Evropski dan otroške poezije na slovenski gimnaziji v znamenju prizade-vanj za mir.____________________________ PO 27. 3. I 3.40 0RF 2 - Ponovitev 16.30 TV SL01 - Ponovitev RADIO KOROTAN na frekvencah 105.5, 106.8 in 100.9 PO-PE | 6.00 Dobro jutro, sonce 8.00 Viža 8.30 Živa 14.00 Viža 14.30 Korota-nov zimzelen 15.00 Kratek stik 16.30 KoroDan (KORO-žurnal 17.15-17.30) SO | 7.00 Domača budilka 8.30 Korotanov mozaik 14.00 Južni veter 16.00 Smrklja NE | 6.30 Sedem pred sedmo 7.00 Domača budilka 8.00 Otroški vrtiljak 8.30 Zajtrk s profilom 14.00 Iz zlate dvorane 15.00 Zborovska 15.30 Čestitamo in pozdravljamo 17.30 Šport in kratke vesti RADIO AGORA 105,5 Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at PE 24. 3. I 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Zrcalo kulture 18.00 Otroški kotiček in par ugank 18.15 Kalejdofon 18.45 Poročila 19.00 Glasba 20.00 Soundcheck 21.00 DJ-Line 24.00 Ta mera (pon.)__________________ SO 18. 3. I 10.00 Bilanca stoletja -Tinjski pogovori: Teodor Domej: Šolstvo in koroški Slovenici 11.30 Campus 12.00 Poročila 12.07 Crescendo 13.00 Svet je vaš 18.00 Sto decibelov 18.45 Poročila 19.00 V pogovoru: (pon.) Benjamin Teye 20.00 Yugo-Rock 23.00 Siesta__________________ NE 26. 3. I 10.00 Evropa v enem tednu (BBC) 10.30 Glasba 11.00 Literarna kavarna: Paul Auster - Newjorska trilogija 12.00 Poročila 12.07 Divan 12.30 Po Koroškem 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Alpe- Adria: Radio Helsinki 20.00 Sunday Loops (DJ Nova, Sonja Spitaler) 22.00 For those about to Rock 24.00 Zrcalo kulture (pon.)________ PO 27. 3. I 10.00 Kalejdoskop: 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Alpe-Adria (pon.): Radio Helsinki 18.00 Otroški kotiček + Blazno resno o seksu 18.45 Poročila 19.00 Šport 20.00 Take the Jazz Train 22.00 Svet je vas (pon.) 23.00 Šoja & El- ster (pon.) Jew's harp 24.00 Glasba_____ TO 28. 3.1 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 V pogovoru: Tonči Sivec & Rudi Bartalot 18.00 Otroški kotiček in par ugank 18.15 Kalejdofon 18.45 Poročila 19.00 Šoja und Elster: Jewish harp II 20.00 Noche Latina 21.00 Campus (pon.) 22.00 Literarna kavarna Radio Helsinki (pon.) 23.00 Nachtfalter 1.00 Šport (pon.)___ SR 29. 3. I 10.00 Kalejdoskop 11.15 Voz latina 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Po Koroškem 18.00 Otroški kotiček 18.15 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Glasba 20.00 Ruff Radio 22.00 Mad Force 24.00 Glasba__________________ ČE 30. 3. I 10.00 Kalejdoskop 12.00 Poročila 12.07 Divan 13.00 Ta mera 18.00 Otroški kotiček 18.15 Glasba 18.45 Poročila 19.00 Yesterday & Today 20.00 Musič for the Masses 23.00 Freak Show 1.00 Soundtrack tedna BOROVLJE Slovo do Janka Oitzla V petek, 17. marca 2000, smo se sorodniki, tudi lovski prijatelji, dobri znanci in sosedje na boroveljskem pokopališču poslovili od preminulega Janka Oitzla. Rodil seje 12. oktobra 1911 na Bistrici v Rožu. Bil je lovec, čebelar in zadružnik. Vsa leta je pomagal pri obnovi Posojilnice Borovlje in bil njen dolgoletni predsednik upravnega odbora. Zgodaj se je vključil v lovske vrste in bil vrsto let odbornik Kluba prijateljev lova. Ob slovesu v mrliški vežici je spregovoril in se pokojnemu zahvalil za njegovo vsestransko udejstvovanje predsednik upravnega odbora Posojilnice Borovlje dr. Franc Wutti. V imenu selskih lovcev je spregovoril Toni Olip. Predsednik Kluba prijateljev lova ek. sv. Mirko Kumer se je pokojnemu zahvalil in dejal: »Pokojni Janko je imel veliko poznanstvo, s tem je veliko prispeval, da so se lovci tu in onstran Karavank spoznali in navezali dobre medčloveške vezi. Bil je kot njegov pokojni brat Ludvik zelo uspešen in priznan kinolog. Vsi, ki smo ga poznali, smo ga zaradi njegovega mirnega in prikupnega značaja, zaradi njegove strokovne sposobnosti in prijateljsko tovariškega vedenja zelo spoštovali. Ko se v naravi vidijo že znaki prebujanja in rasti, čeravno še zima tu in tam kaže onemoglo moč, se mi zdi, da polagamo danes zlat zrel klas materi zemlji v naročje, klas, ki je v dolgem zorenju obrodil stoteri pridelek. Dragi Janko! V imenu Kluba prijateljev lova se ti za vse, kar si v dolgih letih storil za našo organizacijo, za ugled slovenskih lovcev, za prijateljstvo in dobre nasvete ter zgledno lovsko vedenje iskreno zahvaljujem. Spočij se v domači zemlji, ki si jo tako ljubil. Naj te zelena vejica v znak naše povezanosti in zahvale spremlja v večnost«. M. P. DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH Učni center pri Korošu v Jamnici Koroške kmetije so praviloma hribovske in ne omogočajo ravno masovne proizvodnje hrane. Samo v Mežiški dolini je 650 kmetij, a le petina ima pogoje za pridelavo mleka in pitane govedi, je uvodoma postregel s podatkom mag. Jože Pratnekar, vodja Kmetijske svetovalne službe s Prevalj. Da bi se ohranilo podeželje in življenje po okoliških hribih, se tudi kmetijski svetovalci trudijo razvijati dopolnilne dejavnosti, ki bi dajale domačinom dovolj dohodka in omogočale zadovoljevanje socialnih potreb. Področja dogajanja so turizem, predelava mesa, mleka, sadja, peka krušnih izdelkov in podobno. Usmeritev je direktna prodaja pridelkov, zato bodo letos aprila meseca v občini Črna na Koroškem odprli tržnico z domačo ponudbo, brez posrednikov, pozneje tudi na Prevaljah, je dodal mag. Pratnekar, ki tudi sam kmetuje nad Mežico. Meni, da sredstev na osnovi projektov, ki jih država namenja podeželju (za objekte, naprave, komunikacije, izobraževanje ), koroški župani še ne črpajo dovolj. Vendar pa se na področju izobraževanja dogaja vedno več; letos so z domačo agencijo za razvoj podeželja A. L. P. Peca pripravili deset tečajev, ki se jih udeležujejo predvsem mlajše gospodinje s kmetij. Gre za šiviljstvo, predelavo lesa, kmečko arhitekturo, zdravstveno varstvo in KRIŽANKA Sonja Wakounig VODORAVNO: 1. oseba 6. nenadna slabost z izgubo zavesti 11. povečevalno steklo, tudi rastlina stročnica 12. vzdevek Goethejeve matere 14. kratica nekdanje dobrodelne organizacije v ZDA, ki je posebno po 2. vojni pošiljala obleko in hrano v Evropo 15. rimski pozdrav 16. bič 18. pripadnik starogermanskega naroda 19. italijansko ali angl. »ne« 20. čoln za pet oseb 22. italijansko »da« 23. zgodaj zjutraj 24. arabski plemiški naslov 26. samoveznica, ki jo imajo moški okoli vratu 28. pokrivalo za prikolico tovornjaka 29. idealiziran prizor vsakdanjega življenja 30. žabe 31. hlev, štala 32. modra cvetica med žitom 34. HA 35. tisti, ki je kaj zagrešil 36. LO 38. začetnik, nov član 40. BE 41. neznanka v matematiki 42. kdor opazuje kvartanje in ga komentira 43. gora nad Bovcem 44. SN 45. govorilni orgna v ustih 46. nenaden močan glas 47. denarna enota v Sloveniji 48. majhna tabla NAVPIČNO: 1. prispevek v časopisu 2. nasprotno od desno 3. eden od staršev 4. VA 5. umetna pesem za zbor s spremljanjem orkestra 6. domače žensko ime, oblika imena 1 2 3 4 5 ■ 6 7 8 9 10 11 ■ 13 ■ “ 15 ■ 16 12 ■ " 19 ■ 20 2‘ ■ 22 ■ 23 ■ 24 25 26 27 _ ■ 28 ■ 29 ■ 30 ■ 31 ■ 32 33 ■ ■ ■ 36 ■ 38 39 ■ 40 41 ■ ■ 43 44 ■ 45 ■ 46 47 ■ 48 Katarina 7. LU 8. okrajšava za »angleščina« 9. staro slovensko ime za januar 10. oblika krajšega, ironičnega literarnega dela 13. staro ime za Podjuno 16. dežela v Indiji 17. AE 20. vrsta opice z rdečim zadkom 21. glavno mesto Koroške 23. smrad, neprijeten vonj 25. oblika imena Matevž ali Matija 27. Rožanski izobraževalni teden 28. smernik 30. bolnišnica 31. kdor poje sam 32. pritrjen z žeblji 33. slov. oblika imena Helena, žena kralja Matjaža 35. tekmovanje z vprašanji 37. odprtina v steni 39. odtenek rumene barve 40. prebivalec Brkinov 43. življenjska tekočina 45. pogovorna pritrdilnica 46. KL Rešitev iz prejšnje številke: Vodoravno: 1. ZAGREB 6. TOLEDO 11. ORIS 12. AMI14. SKRB 15. BOB 16. AROMA 18. SEN 19. NN 20. PRIDNEŽ 22. VO 23. NADGRADITEV 25. KREPELO 27. MASA 28. IRINA 29. BANJA 31. ZVERI 32. ZANIKRN 34. DU 35. MALICA 36. SV 38. SLADICA 40. VS 41. TIR 43. UKANA 44. MIK 45. ODEON 47. JA 48. DELO 49. RAZPAD 50. REVČEK Navpično: 1. ZOBNIK 2. ARON 3. GIB 4. RS 5. BARIGLA 6. TIMNA 7. LS 8. EKS 9. DREVESAR 10. OBNOVA 13. MODRO 16. ARDENI 17. AED 20. PAPIRUS 21. ŽIMNICA23. NERED 24. TAJKA 26. RIV 29. BALINAR 30. ANICA 31. ZASTOR 32. ZADAJ 33. NASKOK 35. MAK 37. VIDA 39. LUNA 40. VILE 42. REZ 44. MEČ 46. OP 48. DV varstvo pri delu, tuje jezike ter pripravo tradicionalnih koroških in slovenskih jedi, sodobno postreženih. »Odziv mladih je velik, saj narašča interes za dopolnilno dejavnost. Sami turisti vedno bolj iščejo mirno okolje in dobro hrano, a ponudba mora postati usklajena s standardi EU. Težava pa je, ker še ni urejene zakonodaje na področju dopolnilne dejavnosti«, Urili so se v pripravi slovenskih ljudskih in seveda koroških jedi ter strežbi s pripravo različnih pogrinjkov. Vedno pomembnejša postaja sama podoba kulinaričnih izdelkov. S pomočjo strokovnih učiteljev gostinstva so spoznali triintrideset jedi in s seboj odnesli recepte za sestavo tridesetih jedilnikov, spoznavali so urejevanje prostora, način strežbe, Ob zaključku tečaja na Koroševi kmetiji je dejal sogovornik med obiskom zaključne prireditve udeležencev kulinaričnega usposabljanja na turistični kmetiji Koroš v zaselku Jamnica, nad Prevaljami. Pri Korošu, na nadmorski višini osemsto metrov, kjer je veličasten pogled na Peco, je vzorno urejena kmetija. Že več kot dvajset let se zakonca Jože in Marija Štern ukvarjata s turizmom. Razvijata stacionarni model, ki obsega preko dvajset postelj, saj imata raje mir. Zadovoljna sta z dohodkom; gospodar pravi, daje dohodek od postelje štirikrat večji kot ga prinaša krava. Zraven sodi tudi dobra kuhinja s potrebno opremo, kar je bil razlog, da je nedavno usposabljanje predvsem mladih s turističnih kmetij Mežiške doline potekalo ravno pri Korošu. ob zaključku pa še prijetno presenetili s ponudbo številnih jedi na bifejski mizi. Dragocene bodo ostale izmenjane izkušnje in nova znanstva. O različnih dopolnilnih dejavnostih turističnih kmetij je stekel pogovor z nekaterimi tečajnicami in povsod je kakšna posebnost. Ponekod se zadovoljijo s prodajo domačih dobrot, drugje sprejemajo le večje skupine ob koncu tedna, sicer se ukvaijajo z drugimi dejavnostmi. Želja nekaterih je imeti kmetijo odprtih vrat, drugi so predvsem gostinci ali pa že skoraj hotelirji s številnimi možnostmi preživljanja prostega časa; lahko bi rekli, da se mladi laže odločajo za delo na kmetijah tudi zaradi dopolnilnih dejavnostih. 5. Š. PREDAVANJE Skrivnosti Slovenije v slikah Mohorjeva knjigama v Celovcu in Slovensko planinsko društvo sta minuli teden vabila v Mohorjevo hišo na dia-predavanje znanega slovenskega fotografa Bogdana Kladnika z naslovom Skrivnosti Slovenije. Bogdan Kladnik, fotograf in samouk, seje s trdim delom povzpel v vrh slovenske fotografske srenje. Kot odličen poznavalec naravnih lepot Slovenije je izdal že vrsto knjig, ki so dragocen prikaz lepote slovenske zemlje. Nam gledalcem se je predstavil kot fotograf ekstremnih situacij z raznih območij, tako jamarstva, kanjoninga (plezanje po nepristopnih soteskah), jadralnega padalstva in gorništva. Izredno lepe slike pravljičnega kraškega podzemlja so nas še posebno pritegnile, ker tega pri nas na Koroškem skoraj ne poznamo, z izjemo pred nekaj leti odprte Obirske jame, ki pa še ni tako znana. Kot posebno naravno redkost nam je predstavil presihajoče Cerkniško jezero. Posnetki tega bajnega kraja nam bodo ostali v nepozabnem spominu. Prav tako opevana bistra reka Soča z svojimi tolmuni, brzicami in športnimi dejavnostmi (rafting). Tudi mlajša alpinistična zvrst plezanja po nepristopnih breznih nas je zelo pritegnila, prav tako prikaz drugih krajevnih biserov Slovenije, ki smo jih bili priče občudovati na platnu. Iz teh nekaj vrstic je razvidno, da so Kladniku odkrivanja neznanega prava strast, ki pa je za fotografa te vrste lahko tudi usodna. Kladniku pri odkrivanju naravnih lepot Slovenije želimo še nadaljnih uspehov in lepa hvala za zgleden večerni užitek. L. U. NOGOMET/REGIONALNA LIGA SMUČARSKI POLETI Hud in boleč poraz za »beli balet« - zamenjava trenerja Kljub neprijaznemu in vetrov- fazi tekme niso našli linije, da bi nemu vremenu se je v nedeljo bili kos hitrim in preračunljivim zbrala lepa množica gledalcev napadom gostov iz Labotske do-in gledalk na stadionu v Trnji line. Sicer je hitro in nepričako-vasi. vano vodstvo domačinov v 4. Tudi Simon Sadjak (desno) ni mogel ubraniti nasprotnika foio šium Žal je start domačega mošt- minuti, gol je dal še najboljši va, ki se je močno okrepil s tre- igralec SAK Hasan Muharemo-mi novimi igralci, popolnoma vic, obetalo uspeh, vendar je po spodletel. Domačini v nobeni 90 minutah in katastrofalni predstavi varovancev trenerja SAK Dinka Vrabca pomembne točke odnesel Wolfsberg. Tekma je tudi pokazala, da moštvo sploh še ni uigrano, je brez samozavesti in upati je, da se bo to le izboljšalo, kajti naslednji nasprotnik je Pliberk, ki se prav tako bori proti izpadu kot SAK. Na poraz je hitro reagiral odbor SAK in zamenjal trenerski duo Vrabac/Oraže. Od srede naprej upravljata trenersko delo nekdanja igralca SAK Marjan Velik in Miha Kreutz. M. Š. SAK: E. Oraže, Ogris, Zanki, A. Sadjak, Lučič, Kečan (68. Pajanjčič), Roy (75. Wieser), Šmid, R. Oraže (46. Eberhard); S. Sadjak, Muharemovič Rumeno-rdeči karton: Zanki (46.), Baumgartner (66.); rdeči karton: Kirisits (60.) 16. krog (25./26. 3.): Pliberk - SAK, WAC -Bad Bleiberg, Donau Linz - Hartberg, Zeltweg - Pasching, Spittal - Šentvid, Lienz - Voits-berg, Gratkorn - Wels Regionalna liga 1. Bleiberg 15 11 2 2. Spittal 14 9 2 3. Pasching 14 6 7 4. Donau Linz 15 6 4 5. WAC 15 5 7 6. Šentvid 15 5 4 7. Hartberg 14 4 6 8. Wels 14 4 4 9. Pliberk 14 3 7 10. Zeltweg 14 3 5 11. Gratkorn 14 3 5 12. Voitsberg 14 3 4 13. SAK 15 3 4 14. SVR Lienz 15 2 7 2 33:8 35 3 19:12 29 1 21:12 25 5 27:19 22 3 24:20 22 6 22:21 19 4 14:20 18 6 15:22 16 4 14:21 16 6 14:18 14 6 18:23 14 7 13:18 13 8 18:30 13 6 14:22 13 SMUČANJE/SVETOVNI POKAL Špeli so se izpolnile sanje Minulo nedeljo je 27-letna Špela Pretnar na finalu svetovnega pokala v alpskem smučanju v Bormiju dosegla uspeh kariere. Po Roku Petroviču, Bojanu Križaju in Mateji Svet se je kot četrta Slovenka lahko veselila malega kristalnega globusa, ki ga prejme najboljši smučar sezone v posamezni disciplini. Blejka je letos dominirala v slalomu, saj je zmagala kar na štirih tekmah - skupno ima v svetovnem pokalu šest zmag - in na koncu z 19 točkami prednosti ugnala Francozinjo Christel Saioni, najhujšo tekmico v tej sezoni. V Bormiu sta se bronastega globusa veselila tudi Vrh-ničanka Mojca Suhadolc v superveleslalomu in Ljubljančan Matjaž Vrhovnik v slalomu. Pretnarjeva je še po lanski sezoni razmišljala o tem, da bi končala kariero, a si je poleti po daljših počitnicah na srečo slovenskih ljubiteljev smučanja vendarle premislila. V dolgoletni karieri je Špela imela precej smole, saj je tako na olimpijskih igrah v Lillehammerju kot na lanskem svetovnem prven- stvu v Vailu po najboljših vmesnih časih, prvič v superveleslalomu in drugič v slalomu, odstopila ter tako zapravila zlati kolajni. Hotela je študirati v ZDA, kajti za pridobitev tamkajšnje štipendije velja starostna omejitev. V svetovnem pokalu jo moti to, da je vedno zdoma, v avtomobilih ali na treningih, pa še na tekmah - z izjemo tistih v Mariboru, nemškem Berchtesgadnu in v Avstriji - skoraj ni gledalcev. Špela se kljub letošnjim uspehom in precejšnjemu zaslužku, še vedno ni odločila, ali bo nadaljevala s kariero tudi naslednjo sezono. Damijan Toplak TEKMOVALNI NAČRT POMLADI 2000 1. razred D 16. krog (25/26.3.): Grebinj - Eitweg, Rikarja vas - Globasnica, Žitara vas - Klopinj, Metlova - Šentlenart, Vovbre - Šmarjeta, Železna Kapla - Šmihel, Labot - Šteben 17. krog (1 ./2.4.): Globasnica - Žitara vas, Šmarjeta - Železna Kapla, Rikarja vas - Metlova, Šmihel - Šentlenart, Šteben - Grebinj, Klopinj - Labot, Eitweg - Vovbre 18. krog (8/9.4.): Železna Kapla - Eitweg, Vovbre - Šteben, Labot - Globasnica, Grebinj - Klopinj, Žitara vas - Rikarja vas, Šentlenart - Šmarjeta, Metlova - Šmihel 19. krog (15/16. 4.): Šmarjeta - Šmihel, Eitweg - Šentlenart, Žitara vas - Metlova, Rikarja vas - Labot, Klopinj - Vovbre, Šteben - Železna Kapla, Globasnica - Grebinj 20. krog (22/23. 4.): Labot - Žitara vas, Šmihel - Eitweg, Vovbre - Globasnica, Železna Kapla - Klopinj, Metlova - Šmarjeta, Šentlenart - Šteben, Grebinj - Rikarja vas 21. krog (29/30. 4.): Šteben - Šmihel, Globasnica - Železna Kapla, Eitweg - Šmarjeta, Klopinj - Šentlenart, Rikarja vas - Vovbre, Labot - Metlova, Žitara vas - Grebinj 22. krog (6/7. 5.): Šentlenart - Globasnica, Šmihel - Klopinj, Grebinj - Labot, Železna Kapla - Rikarja vas, Vovbre - Žitara vas, Šmarjeta - Šteben, Metlova - Eitweg 23. krog (13/14. 5.): Globasnica - Šmihel, Rikarja vas - Šentlenart, Grebinj - Metlova, Klopinj - Šmarjeta, Šteben - Eitweg, Žitara vas - Železna Kapla, Labot - Vovbre 24. krog (20/21. 5.): Šmarjeta - Globasnica, Vovbre - Grebinj, Eitweg - Klopinj, Železna Kapla - Labot, Šmihel - Rikarja vas, Šentlenart - Žitara vas, Metlova - Šteben 25. krog (27/28.5.): Grebinj - Železna Kapla, Klopinj - Šteben, Žitara vas - Šmihel, Rikarja vas - Šmarjeta, Labot - Šentlenart, Globasnica - Eitweg, Vovbre - Metlova 26. krog (3. 6.): Šmarjeta - Žitara vas, Šteben - Globasnica, Šentlenart - Grebinj, Železna Kapla - Vovbre, Metlova - Klopinj, Šmihel - Labot, Eitweg - Rikarja vas Nov svetovni rekord - 225 metrov! Planiška letalnica je spet pisala zgodovino: Avstrijec Andreas Goldberger je kot prvi človek v zgodovini smučarskih poletov poletel na 225 metrov in s tem izbrisal komaj dva dni star svetovni rekord svojega do tedaj neznanega rojaka Thomasa Hörla, ki je na treningu dosegel daljavo 224,5 metra. Goldberger je nov svetovni rekord postavil v drugem skoku moštvene konkurence, že v prvem je pristal pri 223,5 metra. * Veliki kristalni globus, nagrado za najuspešnejšega smu- čarskega skakalca v tekmovalni sezoni 1999/2000, je osvojil Nemec Martin Schmitt pred Widhölzlom in Ahonenom, majhni kristalni globus za nabolj-šega letalca v sezoni 1999/2000 pa je prejel Sven Hannawald. Z dvema svetovnima rekordoma ter s številnimi poleti čez 200 metrov je izredno dobro organiziran finale svetovnega pokala v Planici vsekakor izpolnil pričakovanja tako organizatorjev kot tudi blizu 150.000 obiskovalcev, ki so v Planici doživeli vrhunsko športno prireditev. I. L. ŠPORTNE VESTI Odbojka Moška ekipa SK Dob po tretji zaporednji zmagi proti Feld-kirchu (3 : 1, 17/-25/21/22) sedaj tekmuje za mesti 5 oz. 6 v zvezni ligi. Nasprotnik bo predvidoma SVS Sokol, ki proti Hypo Celovec vodi že z 2 : 0. Prvi tekmovalni termin pa bi bil v sredo, 5. aprila, na tujem proti Sokolu. V polfinalu zvezne lige pa imata najboljše možnosti za vstop v finale ekipi Bayemwerk Dunaj (vodi z 2 : 0 proti Ennsu) in Salzburg (2: 1 proti Tirolu). Možnost, da ženski ekipi SK Dob uspe uvrstitev v L zvezno ligo, pa je le še teoretičnega značaja. Dobljanke so bile konec tedna poražene od Feldkircha z 2 : 3 (25/-23/-20/22/-1), tako se je glasil tesen rezultat, ekipa pa je s tem še vedno na zadnjem mestu play-offa. Naslednja tekma bo v soboto, 25. marca, ob 16. uri na tujem proti Celovcu/A VC. Košarka Mini I KOŠ - Wörthersee Piraten 35 : 60 (12 : 42) / Rutar Andrej (19), Hobel (7), Rutar Matej (5), Kropiunik (4) WSG Radenthein - KOŠ 30: 53 (13 :28) / Kropiunik (20), Rutar A. (14), Kocman (12), Rutar M. (7) Mladinci BBC Wolfsberg - KOŠ 72 : 89 (37 : 42) / Brezavšček (30), Rozman (23), Gomez (11), Schiemann (9), Štukelj (8), Vavti in Brumnik Marko (po 4) Kolesarjenje Po dobrih etapnih uvrstitvah (4. in 6. mesto) med močno konkurenco na dirki »Volta ao Algar-ve« na Portugalskem (zmagovalec Alex Zülle) je Petra Wro-licha sedaj dohitela smola. V petek je zbolel in moral odpovedati dirko v Bruslju. Wrolich: »Razočaran sem, bil sem zelo motiviran in sedaj moram ponovno priti v formo. Že večkrat sem vigredi zaradi bolezni moral pavzirati, to pa seveda učinkuje na mentalno razpoloženje.« Ta teden ima »Paco« na sporedu dirko »Memorial Cecchi Gori« v Italiji, odvisno pa bo od zdravstvenega stanja, ali bo sploh na startu. T. C. Šah Od 25. marca do 2. aprila bo v prostorih Casino Bled potekal tradicionalni 21. šahovski festival. Organizatorji blejskega festivala pričakujejo med udeleženci šahiste iz Slovenije, sosednjih držav in vse Evrope - na lanskem jubilejnem 20. šahovskem festivalu na Bledu je sodelovalo več kot 200 šahi-stov iz 17 držav. S. K. ŠAHOVSKI OREH ŠT. 104 Silvo Kovač A. Praznik - S. B. Banfalvi 2. Vidmarjev dop. memorial 1996/99 V španski otvoritvi so bele figure zagospodarile na kraljevem krilu in nevarno ogrozile črnega kralja. Črni poizkuša s protiigro na damskem krilu in s skokom črnega skakača pregnati belo damo s kraljevega krila. Beli, ki je na potezi, se ne sprijazni z umikom dame, temveč krene v odločil- abcdef g h ni napad na črnega kralja. Kako poteka zmagovita kombinacija belega, ki tako uspešno stre orehovo lupino? Rešitev št. 103 Kmet več ne zagotavlja črnemu avtomatske zmage. Še posebej ne po »logičnem« nadaljevanju l...a5 2.Kg7b4 3.ab4 ab4 4.Kh7: b2 6,h7blD 7.h8D Db2+ z očitnim remijem. Če po prvi pravilni potezi 1 ...Kd6! pa se beli znajde v tečkem položaju: 2.g4 a5 3.Kg7 Ke7 4.Kh7: Kf7 in belemu je zdaj zadnje upanje pat! 5.g5 a4! 6.Kh8 b4 7.h7 Kf8! z brezpogojno nujnico. Po 8.ab4 a3 črni kmet zakoraka v novo damo na polju a 1 in matira belega kralja na h8!