Po končani seji v posojilnici, kjer s« možje naši znanci reševali prošnje xa posojila, so še malo posedeli in načelnik je načel debato o posojilu, ki ga država najema v Angliji. »Kaj mislite, možje, 50 milijonav funtav, to je 13 milijard dinarjev našega denarja, misli najeti naša država T Anglijil Kaj sodite vi o tem?« Gospodar je prvi kpregovoril: »Prvoje treba povdariti, da je predvsem zelo veselo dejstvo to, da ima naša država danes v Angliji in v Ameriki toliko kredita, da jim ti ljudje, ki dajejo denar le zanesljivim državam, ponujajo tako visoko svoto!« »Pa jih ne slišiš nasprotnikov, kako ti javkajo in vpijejo zoper to posojilo!« Bivši radičevec je iinel pretekli teden obisk, in ga je LLberalni učitelj skušal pregovoriti ravno zaradi posojila, da naj zapusti zopet vrste SLS. »Poznamo te nasprolnike! To-le ti povem, da jih boš poznal! Nam neukim Ijudem vpijejo, kal\O bo to posojilo državi škodilo, izobraženim meščanskim krogom pa, ki bi jim tega ne verjeli, govoričijo, da do posojila itak ne pride, ker ga bo Italija preprečila. Italija je pa danes taka naša prijateljica, da nam nič dobrega ne želi. Če je torej zoper posojilo, je jasno kot na dlani, da je potem posojilo za nas dobro! Angleži tudi ne bi potem pustili Mussoliniju, da bi tako sline cedil po naših krajih, kjer M bil založen angleški denar!« ^Toda pogoji so sramotni! Pucelj pravi, da bomo postali — zamorci, sužnji, zaradi tega!« »Pucelj že ve, kako je biti v sužnosti, saj do danes še ni bil samostojen, preje je bil odvisen od Žerjava, pozneje od Radiča, danes pa je od obeh! Toda pogoji pa končno le niso tako hudi: Stare dolgove z Anglijo je treba uTediti državi kot tudi onim velq>odjetjem, ki so na Angleško dolžna, to je pravilno. Naš denar mora postati stalne vrednosti kot zlato in se njena vrednost ne sme izpreminjati. Tudi lo je zelo dobro. — Posojilo se mora uporabiti za dvig produkcije, da se bo več pridelalo, da se bo lažje prodajalo. Zato se mora posojilo uporabiti za zboljšanje zemlje, za regulacijo rek in potokov, za ureditev cest m železnic, za nove trtne nasade, za nove mostove itd. En del pa se bo uporabil za to, da se aa stalno upostari rrednost našega dinarja. Da pa hočejo Angleži svoj denar zavarovati, je pa jasno, saj ga nihče ne meče brezglavo v Drdvo!« »In Hrvati? Ali niso ti zoper posojilo«, je vprašal načelnik. »Hrvatje niso v vladi. Treba pa je, da ludi oni na neki način pristanejo na posojilo. Zato je bila ona konferenca v Zagrebu. Tu so hrvaški gospodarski krogi pristali na posojilo. Dali so namreč ministrom navodila, kako naj se posojilo uporabi, s tem pa so seveda tudi odobrili, da se naj posojilo najame.« »Pa bo Slovenija tudi kaj dobila od tega posojila?« je nadalje povdaril načelnik, ki je dobro vedel, da Slovenijo le tedaj poznajo v Beogradu, če je SLS — v vladi. »Bo gotovo dobilal Zastopniki mariborske oblasti so predložili posebno spomenico finančnemu ministru, da se nujno potrebuje od tega posojila potrebne svote za regulacijo Mure, Drave, Save in Savinje, za ureditev železniških zvez, za ceste in mostove kot tudi za obnovitev naiih vinogradov. Upamo, da bomo še ledaj mi v vladi, pa bomo gotovo Sloveniji priborili potrebne svote!« Radičevec je končno pripomnil: »Jaz pa že vnaprej vem, kaj bodo tedaj nasprotniM govorili. Rekli bodo, da so vse fo oni dosegli. Saj zdaj isto lajno gonijo glede dohodnine. SLS je dosegla, da se je potom zakona odpravila dohodnma z letom 1929 popolnoma, letos pa da se je zvišala svota od 6000 na 12.000 dinarjev in s tem so skoro vsi kmetje že zdaj dohodnine prosti. Pucelj in Žerjav si zdaj pa to lastita!« »Ta dva bosta sčasoma, če bosta vse za sluge SLS nase jemala, še »klerikalca« postala«, je načelnik šaljivo končal razgoTor.