Po! talna olaSanfl j sotorfai Leto X9 št. 215 Ljubljana, sobota 14. septembra 1929 Cena 2 Din »o*« , taoMoaht 40 Dtn> 'J! 9122. »123, 8124, 3X29 ki 3136. Martbors Akfcsandror* eetfa tt. TcJefaa «t m. Ceflet Koceomra tL*. Teieioa Iter.lM. Bokop« m m vračajo. . Oaeteal p« DpnraUtvm Uobtea*, Preieroova M. Teiek* 4C 3122, 3123. »124, 312S, 312«. ftaeratat »ddeteki Uobfcaoa. Prešerno« o&ca 4. Teleto« k. J493. FodroiaJc« Maribori Aleksandrom Mt It 13. Teteica it 456 Podratalca CeUei Kocecova adca tL t, Teletoo ftt 190 Ra&nri pri t»5t 6efc. «awotV m n« 1 o|1/1/M1 f IM A1/4 a.. *vwn.mrAi _ ___1 _ t_ __• ____3 . Y.. .». rt rt « . strokovnjakov in izvedencev prosvetnega ministrstva, ki je sestavljala novi zakon o meščanskih šolah, je danes dokončala svcuje delo in izročila izdelani zakonski načrt prosvetnemu ministru. Zakon bo takoj čim ga odobri minister, predložen Vrhovnemu zakonodajnem svetu v izjavo. V prosvetnem ministrstvu obstoja namera, da se tudi ta zakon uveljavi že z letošnjim šolskim letom. Zakon se opira v glavnem na osnutke, ki so bili že poprej izdelani v prosvetnem ministrstvu, ter je seveda pri-laigoden smernicam splošne šolske zakonodaje po programu, ki si ga je začrtalo prosvetno ministrstvo. Zakon določa, da je glavna naloga meščanskih šol, dati učencem večjo splošno izobrazbo, kakor jo morejo nuditi višji razredi osnovne šole, vpoštevajoč pred vsem potrebno prediizoforazbo za razne obrtne, trgovske, industrijske im poljedelske stroke. Učni načrt je zato usmerjen pred vsem na poglobitev strokovne izobrazbe. Prva dva razreda meščanska šol, ki poglobitvi splošne izobrazbe, dočim se bo v zadnjih dveh .razredih specializiral pouk v strokovnem pravou po potrebah in razmerah dotičneiga kraja. Po krajevnih potrebah bo prikrojen pouk v zadnjih dveh razredih za trgovsko, obrtno, industrijsko ali poljedelsko stroko. Posebna važnost se bo polagala v zadmjih dveh razredih tudi na praktično žensko izobraizbo, zlasti v gospodinjstvu. Učno osobje bo nastavljala ln plačevala država. Za šolska poslopja, učila in drage stvarne potrebščine pa bodo morale skrbeti občine odnosno okraji. Občine ali okraji bodo morali .poskrbeti tudi potrebna stanovanja za uči+eljstvo. Učiilteljstvo mora imeti! izobrazbo za osnovno-šollskega učitelja, razen tega pa mora polagati jzrpite o specijalnih imeščamsko-šolskih predmetih (roko-tvorni poiik, trgovsko knjigovodstvo, državljanski nauk, poljedelstvo, stenografija, strojepisje itd.). Meščanske šole se bodo ustanavljale v vseh večjih krajih, industrijskih centrih in v mestih. Reforma fašističnega državnega ustroja Nestrpno pričakovanje Mus solini je vega ekspozeja - Govor bo senzacija prvega reda in bo namenjen samo kongresa stranke Rim, 13. septembra č. Današnji »Im-pero« objavlja listo novih ministrov in zatrjuje, da je to prvi korak k nameravani veliki reformi fašističnega režima. V dobro poučenih krogih se mnogo razpravlja o tej reformi, ki bo imela zgodovinski značaj. Za javnost pa se zaenkrat ne bodo objavile še nikake podrobnosti. O Mussolinijevi nameri so poučeni zaenkrat samo njegovi naj-očji sotrudniki. Glede na te vesti vlada za Jutrišnje veliko fašistično zborovanje v palači Venezia, na katerem bo imel Mussolini obširen govor, v vsej javnosti veliko zanimanje. Pričakuje se, da bo napravil Mussolinijev govor ogromno senzacijo in da bo Mussolini v tem govoru v glavnih potezah orisal najavljeno reformo, ki naj da fašističnemu režimu močnejšo koncepcijo. Kakor pa izjavljajo v Mussolinijevi okolici, govor predsednika vlade ni namenjen javnosti in zato tudi ne bo objavljen, marveč ga bodo smeli poslušati samo udeleženci jutrišnjega zborovanja. K zborovanju bo pripuščenih samo okrog 800 najzaupnejših predstavnikov fašističnega režima, katerim bo Mussolini obrazložil svoj načrt. Jasno pa je, da ta načrt ne bo ostal dolgo v tajnosti. Takoj po tem zborovanju bo sklican veliki fašistični svet, ki ima odločati o spremembi ustave. Čim bo veliki fašistični svet odobril Mussolinije-ve predloge, se bosta sestala zbornica in senat k izrednemu zasedanju, da sankcijonirata sklenjene reforme. Vse verzije, ki kurzirajo v rimskih krogih o nameravani reformi, so zaenkrat samo še ugibanja. Značilno je, pravi »Im-pero«, da novi ministri ne bodo prisegli pred ponedeljkom, tako da bodo nastopili svoje funkcije šele v sredo. Tokrat bodo ministri polagali prisego v roke kralja in ne v roke Mussolinija, kakor je bilo to doslej. Tudi državni podtajniki bodo prisegali v roke kralja. Govori se, da bo spremenjen tudi zakon o pravicah in delokrogu ministrskega predsednika, ki je bil sprejet šele pred enim letom. Smatra se za verjetno, da bo Mussolini odložil naslov prvega ministra. Tisk o rekonstrukciji vlade Rim, 13. septembra, t. Današnji listi vsestransko komentirajo velike spremembe, ki so bile izvršene po vsem iznenada in ki jih nihče ni pričakoval. Z;,ano le, da j« Mussolini potem, ko je ugonobil opozicijo, pievzel vso oblast v svoje roke, da je stopnjema znižal število ministrstev in si pridržal vse glavne resore. V zadnjem času je imel poleg ministrskega predsedni-štva še ministrstvo financ, ministrstvo za korporacije, ministrstvo za vojno, ministrstvo za mornarico, ministrstvo iavnih del, ministrstvo za letalstvo, ministrstvo za kolonije in ministrstvo notranjih del. Rekonstrukcija vlade, ki je bila sinoči službeno objavljena, pa je izvedena na povsem novi osnovi, ki je v nasprotju z dosedanjimi principi in metodami fašističnega režima, predvsem pa s težnjo, na katero se je skliceval Mussolini pri svoječasni redukciji rosorov. Sedaj so vsa ministrstva, razen notranjega, ki jih je imel doslei Mussolini, zasedli bivši državni podtajniki. dočim so v vsen ministrstvih imenovani novi državni podtajniki, v nekaterih celo no dva. Poleg dosedanjih šest ministrstev ima nova vlada še sedem novih, razen tega pa še 22 državnih podtajnikov. Posebno pozornost pa vzbuja dejstvo, da je odstranjen iz vlade dosedanji državni podtainik prosvetnega ministrstva Mattei-Gentilli. ki je veljal za katoliško-narodne-ga sotrudnika v Musollinijevi vladi. Italijanski listi tolmačijo odstranitev »edinega katolika« iz vlade po sklenitvi sporazuma z Vatikanom tako, da je hotel Mussolini dati s tem Izraza svojemu načelu, da pripada šolska vzgoja izključno državi, ki ne more deliti te svoje glavne misije s cerkvijo. »Tribuna« polslužbeni organ vlade nagla-ša, da se Mussolini s prepustitvijo posameznih resorov svojim zaupnim sotrudni-kom ni odrekel aktivnemu sodelovanju pri reševanju vseh glavnia načelnih vprašanjih v teh resorih. Posebno značilna je nova ureditev prosvetnega ministrstva in ministrstva za narodno gospodarstvo. Prosvetno ministrstvo Je preurejeno v ministrstvo narodne vzgoje, ki mora posvečati posebno skrb tudi fizični vzgoji, za kar je bil postavljen posebni državni podtajnik. »Giornale d' Italia< naglaša. da je nova vlada dobila še bolj fašistično obeležje, ker so nevi ministri predstavniki fašistične revolucije. Med njimi sta Grandi in Vota, mlada moža, stara komaj 35 let. kar je popolnoma v skladu z načeli stranke, ker se je fašizem že od svojega početka naslanjal na mladino, ki je edina razumela fa« šistični duh in preporod Italije. Ugoflen razvoj vprašanja razorožitve Macdonald obišče Hooverja, da skupno premostita ostale tež-koče — Tudi za razorožitev na kopnem se podvzemafo koraki London, 13. septembra s. Kakor javlja uradna angleška brezžična služba, je snoči obiskal ameriški poslanik general Dawes ministrskega predsednika Macdonalda v Downing-Streetu, da mu izroči ameriški odgovor na angleški predlog glede vprašanja križark. O vsebini odgovora niso znane podrobnosti. Takoj nato se je vršil v zvezi s tem odgovorom daljši razgovor med ministrskim predsednikom in prvim lordom admiralitete AIexandrom. Tekom noči so uradno objavili, da bo ministrski predsednik po prvotnem načrtu odpotoval dne 28. t. m v Ameriko, kamor ga bo spremljala njegova hči. Kakor izve angleška brezžična služba dalje, je ministrski predsednik Macdonald spričo ameriškega odgovora na angleške predloge prepričan, da bosta s predsendikom Hooverjem v osebnem stiku lahko premostila še ostala na-sprotstva. London, 13. septembra s. Diplomatski dopisnik »Daily Telegrapha« piše, da je angleška vlada dala lordu Ce-cilu kot zastopniku v razorožitvem komisiji Društva narodov navodila, naj predlaga omejitev oborožitev na kopnem z zmanjšanjem izvežbanih rezerv, z znižanjem časa za vežbanje in rezervnega vojnega materijala. Mednarodni mirovni kongres v Afenah Odlični grški držaivnik v Beogradu — Velike priprave ▼ Grčiji za mirovni kongres Beograd, 13. septembra. AA. Davi je potoval skozi Beograd Aleksander Pa Reparacijski problem vzhodne Evrope Zahteva po odstranitvi reparacijske komisije — Ureditev lastnine sovražnih držav, ležeče na ozemlju njih naslednic panastasiu, prvi predsednik grške vlade po proglasitvi republike in kasnejši mnogokratni minister. Papanastashi potuje v Berlin na interparlamentarno rgovinsko konferenco. Prve dni oktobra se Papanastasiu vrne v Atene, da jo mogel sodelovati na mednarodnem mirovnem kongresu, ki se bo vršil v Atenah od 6. do 10. oktobra. V razgovoru s poročevalcem »Avafe« je g. Papanastasiu izrazil nadejo. da bo na tem congresu zastopana tudi naša država. Po kongresu bodo prirejeni številni izleti na najznamenitejša arheološka mesta Grčije (med drugim v Delfi, Mi-keue, Olimpijo itd.). Grške državne železnice so dovolile vsem udeležencem tega kongresa brezplačno vožnjo na vseh progah. V hotelih v Atenah in v Solunu bodo izletniki uživali 50 odst. popust vseh cen. Tramvajske družbe pa so dovoSile udeležencem brezplačno vožinjp y vseh smereh. Da bi se omogočilo udeležencem tega kongresa, da si ogledajo mednarodni sejem v Solunu, bo ta sejem podaljšan preko svojega regularnega roka do 11. oktobra. Slovanski turistični kongres Beograd, 13. sept. p. V dneh od 22. do 25. t. m. se bo vršil v Sofiji vseslovanski turistični kongres. Na kongres so pozvana vsa tujisko-prometna in planinska društva iz Jugoslavije, Češkoslovaške, Poljske ln Bolgarije. Na kongresu se bo razpravljalo o vzajemni propagandi ter o organizaciji medsebojnih ekskurzij. Iz naše države se bo udeležila kongresa večja delegacija pod vodstvom načelnika odldelka za turizem v ministrstvu trgovine dr. Žižka. Iz Slovenije se bodo udeležili kongresa zastopniki Zveze za tujski promet in SPD. Iz caxtns9£e službe Beograd, 13. sejJtenrtbra p. S sklepom finaniS-ne®a mMisfira so napredoivali v 3. staipjno II. ka-itegOTiie dosedanji carimiiki v II./4. M.iliorad Stori iv Ljubljani, Minko Koeeli v Maritooim io Franc Mctec v Kotoribi. ženeva, 13. septembra, s. Za pogajanja o reparacijskem vprašanju vzhodne Evrope, ki so določena na 16. L m., se je vršilo med številnimi državniki, posebno med državniki Male antante, Avstrije, Poljske, pa tudi med državniki velesil več razgovorov, ki niso ostali brez uspeha. Delegati 60 se že zedinili glede načina pariške konference. Tudi namen pogajanj je popolnoma jasen. Sklenili so odstranitev reparacijske komisije, ki naj bi jo nadomestil stalen odbor, v katerem bi bile zastopane tudi države dolžnice. Vse interesirane države, med njimi tudi Avstrija, Bolgarija in Madžarska, naj bi odposlale na pogajanja po dva delegata. Na pogajanjih bo treba obravnavati ureditev vprašanj bivše lastnine držav dolž-nic, ki leži sedaj na ozemlju držav zmagovalk in vprašanje posojil. Pri tem bo treba upoštevati, da bosta morali Avstrija in Madžarska vrniti samo ona posojila, ki sta jih najeli v trenutku, ko je bilo njihovo državno ozemlje še mnogo večje kot danes. Po rešitvi teh zadev se bo konferenca lotila končno pravega reparacijskesa vprašanja. Praga. 13. septembra h. Posvetovanja o reparacijah vzhodne Evrope ter o evalu-taticiji in osvobodilni taksi se bodo pričela dne 16. septembra v Parizu. Češkoslovaško republiko bo na teh posvetovanjih zastopal stalni delegat v reparacijski komisiji dr. Osuskv in neki. višji uradnik finančnega ministrstva iz Prage.. Kakor znano, ie bilo sklicanje te konference sklenjeno na konferenci v Haagu, Konferenca bo imela raz« Pravljati o osvobodilni taksi v višini 36S milijonov zlatih frankov in o povračilu odškodnine za državno imovino, ki jo je češkoslovaška republika prevzela od bivše Avstro-Ogrske in znaša okrogl 300 milijard Kč. Nov požar v Rumnniji Bukarešta, 13. sept. g. Komaj se je posrečilo lokaliziTati veliki požar v TaTgovi-štu je že izbruhnil ogromen požar v sosednji občini Targojilu. Ker je pihal mo-can veter, se je požar širil z neverjetno naglico. Dosedaj je bilo vpepeljenih do 500 his. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Bukarešte in Ploeštija. Škode še dosedaj ni bilo mogoče ugotoviti. Tudi ni znano, diali je katastrofa zahtevala človeške žrtve, ker razvalin pogorelih hiš še ni bilo mogoče preiskati. Mnogo ljudi je ostalo brez strehe. Nesreča francoskega pamlka St. John (Nova Fumllamtija), 13. septembra, s. Framoosiki panwk »Bamcis« je pni Greea!y Island« v neposredni bližina mesta, kfier je lani pristato letalo »Bremen*, zadel na sipino ia se popofao-ma raabil. Tudi v Solunu je kuga Atene, 13. septembra s. Tudi v Sokratu se je poijaiviJo več slučajev k>u«e. Doseda.j so ugotovili pett težkih cboieni. Kakor domnevajo, je bala esidamij« zanesena a P; rej a. Obisk čeških sokolslrih Francoski tisk zavrača Burova Bolgarija iz osvete in mržnje vprizarja zločine doma in na tujem — Vlada podpira zločinsko delo makedonstvujuščih ditev Burova o bolgarskih beguncih iz Pariz, 13. septembra AA. Današnji »Journal des Debats« objavlja daljši komentar o govoru rumunskega ministra zunanjih del Mironesca v Društvu narodov in ugotavlja, da je Mironescu povsem pravično utemeljil zahteve bivših avstro-ogrskih državljanov. Nato prehaja na govor bolgarskega ministra zunanjih del Burova in pravi, da je Burov predstavnik države, ki goji iz hegemonističnih nagibov mržnjo in osveto v toliki meri, da omogočata vsakdanje zločine izven meja in v notranjosti države. Nato zavrača list tr- Trakije in ugotavlja, da pošiljajo bol garski podaniki iz petriškega okrožja neprestano na Društvo narodov peticije, v katerih prosijo zaščite pred zločinskimi akcijami makedonske organizacije. Mesto da bi bolgarska vlada preprečila tako delovanje te organizacije, ima le ta celo vso podporo države, Če bi bilo Burovu do miru in reda, bi zahteval od Društva narodov, da odpošlje v petriško okrožje preiskovalno komisijo, da preišče to gnezdo vseh spopadov na Balkanu. Pecha obsojen na pet let ječe Po trodnevni razpravi ga je vojaško sodišče spoznalo krivim Madžar Toth je dobil tri leta ječe Skrivnost drznega roparskega napada na zračno pošto razvozlana! 99 Gusar v oblakih" Sloveči ameriški letalec Donald E. Kehoe je napisal za »Jutro« sijajno povest, ki se suče okoli zločina najsodobnejše vrste: napada na zračno pošto! Kehoe pozna carstvo višav kakor malokdo. Ni je nevarnosti v zraku, ki ji ne bi bil gledal v oči. Polkovnik Lindbergb je priznal njegove odlične zmožnosti s tem, da si ga je vzel za spremljevalca na svojem vseameriškem poletu. Kehoe vodi čitatelja skozi vsa razburjenja zrakoplovnega stoletja. Zgodovina ne pomni bolj drznih zločinov od teh, ki se dandanes dogajajo v zraku. Kehoe nam pripoveduje o poštnih ropih v oblakih, o nevarnosti nočnih poletov v burji in megli, in o nenavadnem poginu vrlih letalcev. Kako bo neustrašni letalec Dick Trent premagal vse ovire in si pridobil ljubezen lepe Mary Randove? Z zastajajočim srcem boste čitab' to povest o pustolovščinah, mladi ljubezni in strašnih nevarnostih na sinjih cestah višav. Ali ste že naročili »Jutro«? Ali ste poravnali naročnino? Storite to takoj in ne zamudite pričetka ,Gusarja v oblakih' v JUTRU Budimpešta, 13. septembra L g. Po tridnevni tajni razpravi je bila danes ob 2. popoldne pred budimpeštanskim vojaškim sodiščem razglašena razsodba nad češkoslovaškim železniškim nameščencem Vin-cencem Pecho in madžarskim državljanom Ivanom Tothom. Vincenc Pecha je bil obsojen na pet let težke ječe, poostrene s postom mesečno enkrat ter z degradacijo od četovodje na vojaka. Razen tega bo moral Pecha vsak prvi in šesti mesec v letu presedeti dva tedna v samotnem zaporu. Ivan Toth je bil obsojen na tri leta težke Ječe z istimi poostritvami ter degradacijo od poddesetnika na navadnega bolniškega vojaka. V utemeljitvi razsodbe navaja sodišče, da je zakrivil Pecha prestopek proti paragrafu 324. vojaškega kazenskega zakonika s tem, da si je prizadeval kot bla- Macdonald za tesno sodelovanje s Francijo Pariz, 13. septembra. AA. V intervjuvu, ki ga je dal predsednik angleške vlade Macdonald poročevalcu »Petit Parisien«, Izjavlja vodja angleške delavske stranke, da pomeni politika delavske vlade iskreno nadaljevanje dosedanje politike tesnega sodelovanja s Francijo. Politika delavske vlade sloni na prijateljskem razpoloženju napram vsem narodom in zato ne zavzema neprijateljskega stališča napram nikomur. Izjave, ki so padle tekom voiilne borbe v Angliji, niso hotele ukiniti dosedanjega prijateljstva s Francijo, marveč §o samo podčrtale neke nove momente. »Nikoli ne bom podpisal zveze, ki bi izključevala Francijo ali bi bila naperjena proti naši francoski sosedi. Incident, ki se je pripetil v Haagu, je bil nesreča, toda storili bomo vse, da se to nesoglasje odpravi. Politika sodelovanja predpostavlja občutke prijateljstva, a take občutke gojim baš napram Franciji, le završil Macdonald. Vzpostavitev rasko-angleških odnošajev London, 13. septembra. AA. Angleška vlada je poslala sinoči preko švedske vlade sovjetskemu komisarijatu za zunanje posle noto, v kateri izjavlja, da ie pripravljena stopiti v pogajanja z odposlanci sovjetske vlade za vzpostavitev rednih odnošajev med Anglijo in Rusijo. Nota an. gleške vlade je odgovor na nedavno izjavo, ki jo je dal o istem vprašanju Litvinov moskovskim novinarjem. Sabotaža v sovjetskih tvornicah Moskva, 13. septembra, s. Pri leningrajskem ladjedelniškem trustu je bila odkrita organizacija, ki je delovala proti razvoju sovjetskega ladjedelstva na ta način, da je skušala vsa naročila trusta oddajati inozemskim tvrdkam. Na čelu te organizacije je bil tehnični ravnatelj trusta. Vladimir Kloščenko, bivši član Osrednjega odbora socijalno - revolucionarne stranke. Člani organizacije so bili ugledni strokovnjaki v službi trusta. Škodo, ki jo trpi država, cenijo na 18 milijonov rubljev. Vsega je bilo pozvanih na odgovornost 9 oseb. Moskva, 13. septembra. AA. Prihodnji teden se bo pričela v Bježnici v okraju Br-Jansk razptava proti skupini delavcev tvornice »Krasni Profintern«. ki so obtoženi sabotaže. Zaradi te akcije je bila država oškodovana za 4 in pol miliiona rubljev. Runmnski vojaški puč pred sodiščem Bukarešta, 13. septembra, g. V velikem političnem procesu, v katerem je obtoženih nad 50 oseb, je pričel danes državni pravd-nik svojo obtožbo. Kakor računajo, bo razsodba proglašena jutri zvečer ali v ponedeljek. Walko v Rimu Rim, 13. septembra, h. Madžarski zunanji minister Walk6 je prispel davi iz Ženeve v Rim. Ministrski predsednik Mussolini je priredil njemu na čast obed, po katerem eta se sestala na daljši razgovor. Popoldne se je vršil razgovor Walka z novoimenovanim zunanjim ministrom Grandijem. Sporazum med Bolivijo in Paraguayem La Paz, 13. septembra. Bolivija je pristala na razsodišče, ki naj uredi njen večletna spor z drŽavo Parag>uay zaradi trdnjave Boqueron. Raz-sodf&če sestoja šz dveh zastopnikov Boliiivttje in dveJi odposlancev Paraiguayai pod predsedstvom tretje nevtralne osebe. Živa pokopana Sofija, 13. septembra. AA. V vasi Ajtoš se Je pripetil nenavaden slučaj. Te dimi so pokopali božjastno Djwdijo Tarfirovo. Ko so polagati po-grebci rakev v zerolijo, so 6uJi vz rakve kliice. Pogrcbct so sprva moteli, čez par dni pa so od-kotpaJi grob šn našli truplo, ležeče na hrbtu. Vsa rakev je bila razgrebema od smrtnah krčev pokojnike, ki se je zadavila v grobu. gajnik češkoslovaške železniške ekspoziture v Hidaš-Nemetiju v času od 1. aprila do 28. junija polastiti se raznih zaupnih in-strukcij, ki jih je izdala madžarska vlada in armada ter dobiti podatke o nastanitvi in instradaciji madžarskih čet. S tem name-nom je stopil v stike z Ivanom Tothom. ter ga skušal pridobiti za vohunstvo, za kar mu je ponujal 1000 pengov nagrade. Pozneje je Totha z grožnjo, da ga bo ovadil madžarskim oblastvom prisilil, da mu je preskrbel razne instrukcije in podatke o vojnem materijalu. Ivan Toth ie bi! spoznan krivim zločina vohunstva po istem paragrafu vojaškega kazenskega zakonika, ki ga je zagrešil s tem. da je bil v času od aprila do 28. junija v zvezi s Pecho ter mu preskrbel zaupne instrukcije, ki jih je izdajala madžarska vlada. Železniška nesreča pri Beogradu Beograd, 13. septembra. AA. Iz kabineta prometnega ministra se poroča: Sinoči je trčil ob 23.30 pri km 16.5 med železniškima postajama Resnik in Ripanj (na progi Beograd—Niš) ranžirni strol v tovorni vlak št. 188. Zaradi močnega udarca sta se prevrnili obe lokomotivi s 4 vozovi. Oba strojevodji in en kurjač so ranjeni. Prekinjeni promet bo še nocoj vzpostavljen. Potniški vlaki bodo med tem časom dirigirani preko Male Krsne. Železniške oblasti so uvedie strogo preiskavo, da ugotove odgovornost. Beograd, 13. septembra, r. Na progi Beograd—Niš je povozil sinoči brzovlak železniškega čuvaja v bližini Paračina. čuvaj Jovo Obradovič je stal preblizu proge. Ko je pridrvel vlak, ga je lokomotiva podrla na tla. Padel je pod kolesa, ki so ga popolnoma razmesarila. Posamezni deli trupla so bili raztreseni daleč po progi. Preiskava je ugotovila, da je Obradovič zakrivil nesrečo sam. Avto trčil v vlak Sarajevo, 13. sept. č. Pri Gračanici se je (Javi pripetila velika avtomobilska nesreča. Štirje uradniki so napravili izlet z avtomobilom. Ko so vozili preko betonskega mostu, po katerem vodi tudi železniška proga, je pridrvel z nasprotne stTani vlak. Ker so bile zapornice odprte in šofer nI opazil prihajajočega vlaka, je zadel avtomobil direktno v lokomotivo. Dva potnika je vrglo v velikem loku iz avtomobila, šofer in tretji potnik sta zletela preko mostu in obvisela na zunanji ograji, blagajnik šumske direkcije v Sarajevu Djeferovič pa je ostal na avtomobilu, ki ga je vlak rinil več metrov pred seboj in pri tem popolnoma zdrobil. Po čudnem naključju je bila med železniškim tirom ena deska tako trhla, da se je pod pritiskom zlomila in skozi nastalo luknjo je padel Djeferovič v 5 metrov globoko vodo. Razen precej globoke rane na glavi, se mu ni ničesar zgodilo. Splaval je še na breg, kjer pa se je onesvestil. Ranjence so z avtomobilom prepeljali v tuzlansko bolnico. Dve letalski nesreči pri Splitu S^lit 13. septembra, n. V okolici Divulja pri Trogiru sta se pripetili zopet dve letalski nesreči. Pri vežbah vojaških hidroavio-nov se je ponesrečil pilot Josip Jakopič. V precejšnji višini mu je odpovedal motor, zaradi česar je letalo padlo v vodo, kjer 6e je potopilo. Jakopič je še pravočasno odsko-čil in se je rešil s plavanjem. Kmalu za tem se ie ponesrečilo še drugo letalo, ki ga je pilotiral narednik Gurgulič. Z višine 200 metrov je padlo v vodo. Pilot je bil pri tem močno ranjen na glavi in si je zlomil levo nogo, vendar pa se je držal še tako dolgo nad vodo, da so ga rešili. Strahovita rodbinska žaloigra Olomuc, 13. sept. g. V mali vasici Zub-kov pri Budicah se je odigrala dlanes ponoči strašna tragedija. Okoli 4. zjutraj je prebudil prebivalce klic: Ogenj, ogenj! Ko jo prihitelo ljudstvo na cesta, je opazilo da gori hiša delavca Hotzla, Najodločnejši so vdrli v gorečo hišo ter našli na tleh petčlansko rodbino zogljenelo. Kakor se je ugotovilo, je Hotzl najprej umoril ženo in tri otroke, zažgal na to hišo na raznih mestih in se končno usmrtil še sam. - Eksplozija v dinamitni tovarni Grewenforuck, 13. septembra. s. V defiu Siege-nerjeve driinamittne tovarne je danes dopoldne in nemarnih vzrokov nastala eksplozija, pri kateri je •Wk> 5 delavcev ubMi. Podrobnosti o katastrofi Se niso znane. Posvetovanja južnoameriških držav Ženeva, 13. septembra. Pravkar ia sveta Društva nairodov iizstopiiviši zastopnik Čila, Vielegas, ie povabil zaetopitfSce južnoaimer.iškiih držav na stepen sestanek. Delegati so na tem sestanku ■razpravljali o možnosti tesnejšega sodelovanja in vzajemnosti meid državami južne Amerike. Nemški zdravniki na Bledu Bled, 13. septembra. Nemški zdravniki so si tekom današnjega dne v skupinah ogledali Bled in njegovo okolico. Mnogi so že zarana veslali na otok, kjer so potrkavali s čudodelnim zvoncem; nekateri so se kopali, a drugi so popoldne odšli z avtobusi v Bohinj in k slapu Savice. Gostje se kar ne moTejo načuditi krajinski lepoti Bleda in vse naše Gorenjske. Mnogi so obžalovali, da niso videli očaka Triglava, ki se je danes ves dan ovijal v gosto meglo. Nemškim zdravnikom v čast je bil nocoj prirejen svečan banket. Na pozdravni nagovor blejskega župana je odgovoril dr. Scheppe, ki je hvalil krasote naše Gorenjske in zaključil svoj govor z napitnico kralju Aleksandru in kraljevskemu domu. Gostje so zelo zadovoljni s postrežbo, le s stanovanji je bilo dokaj križ, ker so hoteli kljub pozni sezoni še vedno zasedeni in so morali zdravnike namestiti po privatnih hišah. Zdravniški kongres v Zagrebu Zagreb, 13. septembra, n. Danes ob 10. dopoldne je bil otvorjen kongres Udružeuja jugoslovenskih zdravnikov, ki se ga udeležujejo delegati iz vse države. Iz Beograda jih je prišlo 30, iz Dalmacije 20, iz Skoplja 8, iz Ljubljane 4, iz Maribora 6, nad 200 pa jih je iz Hrvatske in Slavonija. Kongres je otvoril z daljšim nagovcom predsednik Udruženja dr. Momčilo Ivkovič, ki je pozdravil navzoče predstavnike številnih vojaških in civilnih oblasti, občine in raznih korporacij ter očrtal važnost tega kongresa. V imenu občine je pozdravil zborovalce župan dr. Srkulj, v zastopstvu ministra za socijalno politiko in narodno zdravje pa načelnik tega ministrstva, dr. Andrija Stam-par. Govorila sta nato še zastopnik medicinske fakultete zagrebške univerze in zastopnik zagrebškega zdravniškega društva, nakar je bila poslana pozdravna brzojavka Nj. Vel. kralju. Po obedu so si udeleženci kongresa ogledali razstavo medicinskih in farmacevtskih preparatov, ob 5. popoldne pa je kongres nadaljeval svoje delo. Poročali so funkcijonarji Udruženja o poslovanju v minulem letu. Razburjenje med novosadskimi zdravili! Novi Sad, 13. sept. n. Prenos žlez z ju-stificiranega Arnavta, ki ga je izvršil nedavno neki novosadski zdravnik, je izzval med tukajšnjimi zdravniki veliko nevo-ljo zaradi reklame, ki so jo pri tem, morda nehote, napravili dotičnemu zdravniku listi s svojimi poročili o tej pri nas vsekakor nenavadni operaciji Danes so objavili novosadski zdravniki v beograjskih in no-vosadskih listih izjavo, v kateri obsojajo svojega tovariša, češ da je taka reklama za zdravniški stan neprimerna, in napovedujejo, da se bosta s to zadevo bavila še zdravniška zbornica rn kongres zdravnikov, ki pravkar zaseda v Zagrebu. Siamska dvojčka v Sremu Vtakovd, 13. septembra. 6. Tu se mnoge govori o porodiu sAaonskiJi dvojčkov, ki pa so živeli saimo eno uro. Dne 10. t. m. ]e porodila žena seteka Maittfe Licfota v selu Ceričm, 4 km od Vtnlkiovcev, dvojčka, ki sita bila zraSčena na pr-sšh. Ostali udje so M« rassviti normalno tn tudi glavi stta se gibali svobodno. Gre za predčasen porod, zaradi česar sta bila novorojenčka tako slaba, da sta eno uro po porodu umrla. Povratek nuncija Pellegrinettija Beograd, 13. septembra, p. Danes se je vrnU semkaj papeški mimciij na našem dvoru rrtszr. Peltagrae+ti, ki se je deli časa mudil v, Rim' Mer j« preživel tudi svoj dopust. Pred povrart-kom na svoje službeno mesto je bil sprejet od papeža v avdojenoi. Nuncij je dobil v Rimu tudi mova navodJa gitede konkordatnih pogajanj z Jn-eoslavijo. Tragična smrt mlade pevke Beograd, 13. septembra, p. Davi se je 6mrtno ponesrečila 201etna kabaretna pevka Ana Tomas. Vso noč se je zabavala s svoiim zaročencem šoferjem Milanom Kujun-džičem. Davi sta priredila izlet v beograjsko okolico. Na nekem ovinku v bližini Ja -a malega se je avto prevrnil. Kujun-džič je bil pri tem tčžko ranjen, Tomaso-va pa je ostala na mestu mrtva. Udeleženci šahovskega turnirja v Rogaški Slatini Za mednarodni mojstrski turnir, ki se bo prvič vršil v Rogaški Slatini od 19. septembra do 6 oktobra, vlada v krogih jugoslovenskih šahistov kakor tudi v inozemstvu veliko zanimanje. Definitivna lista udeležencev turnirja je naslednja: Iz Nemčije prideta Alfred Brinckmann in Fritz Samisch, iz Poljske Akiba Rubinstein in David Przepiorka, iz Avstrije dr. Hans Geiger, Ernest Griinfeld in Baldur Honlin-ger, iz Češkoslovaške Salo Flohr, iz Madžarske Geza Maroczv in Aleksander Ta-kacs, nadalje pride Peruanec Esteban Ca-nal, Jugoslavijo pa bodo zastopali inž. Kosta Jovanovid, Mirko Konig. Vasja Pire, Kosta Rožič in dr. Lav Singer. Skupno bo torej 16 udeležencev. Za turnir je doslej Zveza za tujski promet vo-tirala 2000 Din. Kočevsko pismo Danes zvečer bo akademsko društvo v Kočevju vprizorilo Tolstojevo dramo »Živi mrtvec«. Z »Živim mrtvecom« se je poslovil v glavni vlogi Fedje iz Ljubljane Rogoz. »Živi mrtvec« bo prvič igran na podeželskem odru. Otvoritvena šolska maša za gimnazijce bo jutri v nedeljo. Hudo kri imajo fantje v Staricerkvi. V nedeljo se Je vršila tam gasilska veselica ondotnega prostovoljnega gasilskega društva, ki pa se je končala s fantovskim pretepom. Slo je seveda zopet zaradi deklet in plesa. V hipu se je iz prepira vnel pretep, ki bi se lahko prav nesrečno konča! za marsikaterega, ker so fantje potegnili takoj nože in se z njimi obdelavali. Tekla je kri in že sta dva fanta ležala v svoji krvi. Krčmarju in treznim fantom se je posrečilo, da so suroveže razorožili in jih raz-gnali. Ranjena fanta sta iskala za dobljene rane, ki k sreči niso bile nevarne, zdravniške pomoči. V petek se je vršila seja okrajnega cestnega odbora, katere se je udeležil tudi komisar ljubljanske oblasti. Na dnevnem redu je bila uvrstitev nekdanjih deželnih cest v kočevskem okraju v kategorijo oblastnih cest ter zadeva kuluka za vzdrževanje naših cest Cesta Stara cerkev-Mala-gora (2710 tn), Kočevje-2eljne (3500 m) in kilometer ceste pri Nemški loki se uvrsti med občinske ceste, nasprotno pa se uvrsti med oblastne ceste proga Koprivnik -Topli vrh-Maverle. Glede kuluka se Je sklenilo, da to odpade v našem okraju, ker se lahko tudi brez tega izhaja. Ob koncu je povedal oblastni komisar, da se bo otvoril v Beogradu kredit za dolžno vzdrževalnino cest v ljubljanski oblasti v znesku 16 milijonov dinariev. Na naš okraj bi potemtakem odpadlo približno 950.000 Din Iz tega denarja bi se plačal dolgo v višini 500.000 Din, ostalo pa bi se porabilo za nabavo valarja, tovornih avtomobilov in drugih nujnih cestnih aparatov. Oblastni komisar je zagotovil, da bo oblast skrbela zlasti za cesto Kočevje-Brod. ker je to edina cesta, ki veže direktno Slovenijo z morjem. Jutri se bo vršil drugi redni občini zbor gasilske zveze za kočevski sodni okraj. Skupščina se bo vršila ob 10. dopoldne v gostilni »Harde« (g. Verderber). Poročila sta se g. Franc Wittreich, žel. uradnik v Amstettnu, in gdč. Burgi Macher, hčerka uglednega kočevskega trgovca Ivana Macher ja. Bilo srečno! V obširnih gozdovih v okolici Verdrenga se ie pojavilo v zadnjem času silno mnogo divjih svinj. Ljudje se jih boje, ker delajo ogromno škodo tako na krompirju, fižolu, repi in drugih poznih pridelkih. Nevarne pa so tudi prebivalcem samim. Ondotni župan g. Putre ie aranžiral več lovskih gonj na svinje. Pri drugi je imel veliko srečo. Ustrelil je namreč krasnega vepra, ki je tehtal nekaj čez 100 kg. Žival je bila izredno lepa. Požrtvovalnim lovcem se ie že posrečilo, da so mnogo svinj prepodili iz okolice. Na umetnostni razstavi v Salzburgu je razstavil slikar M. Ruppe krasen lesorez: Pogled v kočevsko pokrajino (iz sv. Ane). Izredno zlobnost pokazujejo nekateri fantje s tem, da nastavljajo bodičasto žičevje preko ceste in to malo naprej od cerkvice sv, Frančiška proti mestu. Žico nastavljajo seveda ponoči, da se naslajajo od padcu mimoidočega potnika, ki niti zdaleka ne sluti tako zlobnost Lahko bi se pri tem zgodila težka nesreča, če bi se spodtaknili ob žico konji in se splašili. Nesreča na Kaspiškem morju Baku, 13. septembra. ViJiar, ki jt dovjal včeraj je odtrgal v toki jadriroo in jo odnesel na odprto morie, kjer se i« potopila. 11 mož posadke le ufofliio. pevcev Maribor. 13. septembra V oktobru pridejo menda prvič k nam češki Sokoli-pevci. Pevsko udruženje Sokolov iz znanega obmejnega industrijskega centra Moravske Ostrave bo napravilo večjo koncertno turnejo po Jugoslaviji. Dne 8. oktobra pride ta sokolski pevski zbor koncertirat v Maribor, nakar bo priredi! koncert tudi v Ljubljani in drugih večjih mestih naše države. Sokolsko pevsko udruž&nje v Moravski Ostravi je znano kot eden najboljših češkoslovaških pevskih zborov ter bo nudilo gotovo izreden umetniški užitek, kakor smo ga pri čeških pevskih zborih že vajeni. V Mariboru je organizirala koncert sokolska župa in se bo vršil zaradi manjših režijskih stroškov najbrže v dvorani Narodnega doma. To bo enkrat zares bratski zbor čeških in naših Sokolov v obmejnem Mariboru ter bo zato pozvala mariborska sokolska župa predvsem tudi sokolska društva z dežele, da se po možnosti v čim večjem številu udeleje izredne prireditve. Po koncertu se bo vršila z gosti skupna večerja in prijateljski sestanek, ki bo nedvomno lepa manifestacija utrjenega in ponovno izkazanega prijateljstva med našim in čsl. Sokolstvom. Prihod Sokolov iz Moravske Ostrave nam Je tem dražji, ker so tudi oni izkazali ju-goslovenskim Sokolom ob priliki zadnjega pfileta na vsesokolski zlet v Poznanju izredno in nepričakovano pozornost Ob 2. zjutraj so takrat po parurnem čakanju zaradi zamude vlaka izredno presrčno sprejeli naš sokolski vlak v Moravski Ostravi ter jih ob tej zgodnji uri pogostili s toplim čajem, kavo in prigrizkom. Porota Ljubljana, 13. septembra. Hudodelstvo posilstva Danes se je vršila najpreje tajna razprava proti Maksu Kopriveu zaradi hudodelstva posilstva. Maks Koprivec, je 361etni samski mesar rojen v Ljubljani. Za žrtev si je izbral letos 26. maja v bližini Stare ioke neko dekle, hromo na obeh nogah. Porotniki so krivdo soglasno potrdili Predsednik senata je bil podpredsednik dež. sodišča Ker-šič, votirala sta sodnika okrož. sodišča Debel j ak in dr. Petelin. Državno tožilstvo j« zastopal državni tožilec Lavrenčak, a obtoženca je branil odvetnik dr. Gruden. Ker so porotniki potrdili vprašanje krivde posilstva je bil Maks Koprivec obsojen zaradi hudodelstva posilstva na 20 mesecev težke ječe. Preiskovalni zapor od 22. junija leto« jo bil obtožencu vštet. Svoji žrtvi mora plar čati 5000 Din. Težka telesna poškodba Musliman Hanžič Hasan iz Kandcrša jo zelo vročekrven mož. Letos je delal skupaj z zidarjem Ivanom Lukežičem v Ljubljani na neki stavbi ter ga hotel napasti samo zato, ker ga je Ivan priganjal k delu. Rad bi ga bil lopnil z zidarskim kladivom, pa so mu tovariši ubranili. Dpe 15. junija je razsajal Hasan v So-kiičivi gostilni v Ljubljani Imel je s seboj dva tovariša in zabavali so se na ta način, da so med huronskim kričanjem zabadali nože v mizo. Hasan je drvel tudi v sosednjo sobo z nožem v roki in je razsajal. V tej sobi je bil Lukežič. Spravili so Hasana iz gostilne. Mož ni bil zelo pijan. Ko je Lukežič odhajal s svojim tovarišem, je kar instinktivno zaslutil nevarnost in se oborožil s polenom. Res ga je kmalu naskočil Hasan, ga podrl na tla in sunil z nožem v desno oko. Prerezal mu je zrklo in trepalnici in oko so mu morali zdravniki izTezati. Obtoženec je velik koščen človek, zagovarja se s hripavim glasom. Zagovornik obtoženca je odvetnik dr. Brejc, a javno tožilstvo zastopa pri tej razpravi javni tožilec dr. Fellaher. — Ali ste krivi? — — Ne nisem, nikakor ne. — — Ali niste bili v Sokličevi gostilni? —1 — Bil sem, gospodine. Ko smo odšli, pa nisem čakal pred gostilno, temveč sem odšel večerjat v Staretovo ulico. Kasneje sem našel svojega znanca Osmana in odšla sva domov v Cerkveno ulico. Ko sva šla mimo Sokličeve gostilne, sta me dva napadla in me jela tepsti s palicami. Ker nista nehala je sunil z nožem, ne ve pa, če je koga zadel. — — Zakaj ste šli nazaj mimo Sokličeve gostilne, v Cerkveno ulico bi bili lahko dospeli po drugi poti? — —• Če bi bil vedel, kaj se bo zgodilo, bi ne bil šel tam mimo, temveč po drogi poti. Sicer sva pa šla zato mimo, da si je tovariš kupil svečo. — — Ali ste bili kaj pijan? — — Bil sem nekoliko. — Priča Ivan Lukežič je suhljat mofiček, sivih brk, z očali. — Ali je bil obdolženec tisti Bosanec, ki je zasajal v mizo nož? — — Ne vem, bil sem v drugi sobi — — Ali vas je obdolženec sunil z nožem? — Ne vem. Vem le, da sta prišla v našo sobo razsajat dva Bosanca. — — Ali je bilo tema, ko ste odhajali? — — Seveda. Blizu lipe sem mahoma začutil sunek in padel sem. Zavedel sem se šele naslednji dan v bolnici. — — Ali ste imeli kaj v rokah? — — Ne, ničesar ne. — — Ali veste, da vam je 8 dni preje na Mirju obdolženec grozil? — — Grozil mi je nek Bosanec, a ne vem če obdolženi ga ne poznam. — Predsednik je izjavil, da obtoženi še ni bil kaznovan in je na dobrem glasu, rojen je bil 9. septembra 1904. Senat je stavil porotnikom eno glavno vprašanje zaradi težke trajne telesne poškodbe in eventuelno vprašanje, če se glavno zanika, ali ni obdolženec prekoračil sl-lohrana. Porotniki so glavno vprašanje glede krivde težke telesne poškodbe soglasno zanikali a soglasno so potrdili, da je obdolženec kriv prekoračenja silobrana, nakar je bil obsojen na 5 mesecev zapora s poštenjem, a Lukežiču za bolečine in izgubljeno oko 5000 Din. Všteje se preiskovalni zapor od 16. junija. Jutri se vrši zadnja razprava proti Ivanu R. zaradi hudodelstva uboja. Naši h raji in ljudje Petnajstletnica junaške smrti bratov Ribnikarjev Petnajst let je minilo včeraj, odkar sta za domovino žrtvovala življenje brata Vladislav in Darko Ribnikar. Slavno je njuno ime med srbskim rodom, slavno tudi med nami, saj sta bila slovenskega pokolenja, sinova dr. Frančiška Ribnika rja iz Seničnega pri Tržiču na Gorenjskem, ki po maturi ni maral v lemenat, marveč je z vsem trpljenjem slovenskega študenta doštudi-ral medicino na Dunaju, se nato preselil v Srbijo in pred davnimi desetletji postal glasnik jugoslovenskega narodnega edinstva. Njegovi trije sinovi Vladislav, Dar ko in Slobodan, visoko izobraženi, v inozemstvu doštudirani možje so pred četrtstoletjem osnovali »Politiko« in. visoko dvignili prapor jugoslovenstva. Nov duh je takrat zavel v srbski javnosti, idealizem je preveval mladino in starino. Nobeden izmed bratov se ni lidejstvoval aktivno v politiki, a vendar je njihov vpliv na srbsko politiko bil velikanski. Da so vredni svojih idealov, za katere so se borili s peresom, so bratje Ribnikarji z najsvetlejšim zgledom dokazali, ko je nastopila velika doba, da se zanje borijo tudi z mečem. Na včerajšnji dan pred 15. leti Je Darko kot rezervni kapetan s svojim mitraljezkim oddelkom junaško odbijal napade Avstrijcev ob Drini. Ko je bila borba že končana in se je s svojim oddelkom odpravljal k odmoru v zaledje, je odnekod treščila granata in ošinila kapetana Darka. Izdihnil je po polurni agoniji. Bilo mu je 36 let, ko je položil največjo žrtev za svoje in narodne ideale. Obveščen o smrti svojega brata je Vlada, istotako rezervni kapetan, pribite! s Sokolske planine, da se posled-njič poslovi od njega. Poljubil je njegovo ledeno čelo, pripel planinski cvet za njegovo šajkačo, zasedel zopet vran-ca in se vrnil k svoji četi na Rožanj. Naslednji dan je tudi on moral v ogenj. Izvršil je šest napadov, boreč se na čelu čete s samokresom v roki. Ko je sedmič naskočil močnejšega sovražnika, ga je zadela krogla v trebuh. Prenesli so ga na previjališče v Pecko, kjer je po 11 urah izdihnil. Bilo mu je 43 let. Grobova padlih junakov bratov Ribnikarjev se nahajata še danes tam, kjer so oba zagrebli: Darko počiva v Beli cerkvi blizu Drine, Vlada pa v Pecki. Po prevratu je vodstvo »Politike« prevzel tretji brat dr. Slobodan, doštu-diran zdravnik. On edini je dočakal svobodo, a se je ni veselil dolgo. Umrl je 24. septembra 1924. Mnogo tragike je bilo v usodi bratov Ribnikarjev, a tudi mnogo slaVe v njihovem imenu, njihovem delu in žrtvovanju za domovino. _ Spored akademije Udruženja gledaliških igralcev drevi v Unionu prinese izbrane glasbene točke. Uvodoma izvaja celotni operni orkester uverturo k J. Weinbergerjevi operi »Švanda dudak«, ki jo vprizori naša opera že v začetku letošnje sezone. Orkester bo dirigiral operni direktor g. Mirko Polič. Operni tenor g. Leopold Kovač zapoje nato R. Wagnerjev sla-vospev iz opere »Mojstri pevci norimber-ški«, operna aitistinja gdč. Nuša Španova, ki je letos s svojim solističnim nastopom »a igralskem kongresu v Beogradu vzbudila občo pozornost, pa bo prednašala I. Cajkovskega »Kdor sam mre koprneč« in R. Straussovo »Somračni sen«. Operni bariton g. Pajo Grba izvaja arijo iz Delibesove opere »Lakme« in originalne srbske narodne pesmi. Priznano dober operni moški zbor nastopi pod vodstvom dirigenta g. A. Neffa-ta z Z. Prelovčevo občuteno »Nageljni rdeči«, (solo poje g. operni pevec Janko), ki je na beograjskem kongresu posebno ugajala, in E. Adamičevo učinkovito »Mara v jezeru« s sopranskim solom gdč. Špelce Ramšakove. Dalje sodelujeta še operni basist g. Josip Križaj, ki bo predaval Wag-nerjevo »Večerno zarjo« ter popularno Ger-bičevo »Pojdem na prejo in novi opemi tenorist g. Gostič- ki zapoje R. Straussov »Tajni poziv«. Spored zaključi slovenska narodna »Kdo bo tebe troštal« v priredbi DAtfES 14. »AKADEMIJA" GLEDALIŠKIH IGRALCEV ob 20. v Unionu Štolcer-Slavenskega. Izvaja jo mešani op. zbor pod dirigentom g. A. Neffatom. Vsekakor bo nudil večer posetnikom obilo umetniškega užitka in ker je čisti dohodek prireditve namenjen penzijskemu fondu Udruženja gledaliških igralcev, smatramo za dolžnost ljubljanskega občinstva, da jo Poseti. Rudarjeva zadnja pot Zagorje, 13. septembra Kadar se kdo seli iz rovov in jam svoje težke službe v večno jamo, ga tovariši rudarji v velikem številu spremljajo na zadnji zemeljski poti. Posebno sočutje pa izkazujejo onim, ki jih je zadela smrt v rovu. Tako je bilo tudi pogreb ponesrečenega rudarja Mihaela Nolimala, ki ga je — kot smo že poročali — zasulo v Aleksandrovem rovu, naravnost impozanten. Usoda 36-Ietnega rudarja je prebivalstvo globoko ganila. Posebno sočutje pa je posvečeno vdovi in otrokom. Pri pogrebu je zastopal rudnik g. inž. Mastnak. Godba je zaigrala žalostinko in ko se je zastava nagnila nad odprtim grobom, je marsikdo otr-nil solzo iz sočutja do nesrečnega tovariša, do zaostalih sirot ali pa v težkih skrbeh in slutnjah glede svoje usode. Pokojni Nolimal je po ugotovitvi zdravniške komisije podlegel težkim notranjim Poškodbam. Dasi je bil zasut ter od kamenja in tramovja ves stlačen, ni imel nobenega uda zlomljenega. Silna peza mu je uničila le notranje organe. Smrt je pospešila gotovo tudi oslabelost srca. Grof Pvelik-Inna in zagrebška tatvina Razkritje tatvine antičnega diptiha v zagrebški katedrali postaja vedno večja senzacija, odkar je sum padel na groia Mirka Pyelika-inna, ki se je svojčas imenoval Mirko Maratovič in ima za seboj nenavadno pestro in burno pustolovsko življenje. Dognano je, da je bil sedanji »grof« kot zavržen nezakonski otrok neke premožne Splitčanke pastirček pri kmetu Maratoviču v splitski okolici. Ko je dopolnil 14 let, mu je kmet Maratovič na smrtni postelji razodel; da ni njegov oče, temveč da ga je samo prevzel v rejo za par sto zlatnikov. Imena matere mu ni razodel, ta skrivnost je z rednikom legla v grob. Cez štiri leta, ko je že divjala svetovna vojna, so Mirka vzeli k vojakom, kjer se Je znal s svojim nenavadno strumnim nastopanjem tako uveljaviti, da je hitro napredoval do narednika. Kot tak, to se pravi: kot samozavesten mlad mož je tudi dočakal konec svetovne vojne, nakar se je naselil v Splitu, pričel trgovati z manufak-turo in obenem izsledovati svojo pravo mater. Tožaril se je celo sem in tja, a izgubil vse pravde. Njegova čudna usoda je toliko ganila italijansko grofico Pyelik-Inno, ki je po prevratu še živela v Splitu, dočim se zadnja leta nahaja nekje v Italiji, da je mladega moža posinovila in odtlej je Mirko Maratovič začel nastopati kot graf Mirko Pyelik-Inna. ■Lotil se je trgovanja s starinami in umetninami in pokazal v tej stroki veliko spretnost Dosegel je zveze z vsemi renomirani-mi svetovnimi tvrdkami, ljubitelji starin in ravnatelji muzejev. Zaslužil je mnoge tisočake. Iz Pariza, kjer se je stalno naselil, je do leta 1927. večkrat prišel v Zagreb in vselej nastopal kot aristokrat. Pokupil je razne starinske stvari za malenkostne denarje, v Parizu pa jih je znal dobro prodati. V jeseni 1926. je »grof« Mirko Pyelik-Inna najel stanovanjsko sobo pri cerkovniku zagrebške katedrale. Slaba mu je predla takrat večkrat je stradal kakor prava cerkvena miš, a na zunaj se je vedno nosil kakor grof. Bival je v Zagrebu par mesecev, nakar se je vrnil v Pariz in odtlej za njim ni bilo več sledu. Nikdo bi se morda ne brigal za njegovo usodo, da se ni po čudnem naključju nedavno razkrila tatvina znamenitega diptiha. Zadeva je bila naslednja: Zagrebški diptih je tabla iz slonovine, sestavljena iz dvanajst plošč, katerih vsaka je umetniško izcizelirana. Vsaka plošča predstavlja važno epizodo iz Kristovega življenja. Umetnina izvira iz 10. stoletja in jo dobro poznajo in cenijo vsi umetnostni zgodovinarji. Prav začudil se je torej dunajski trgovec s starinami Gliickselig, ko je zagrebško starino nedavno našel v bostonskem muzeju v Ameriki. Ko se je vrnil v Evropo, se je informiral, kdaj je bila umetnina prodana — in tako se je razkrilo, da se v zagrebški katedrali nahaja samo še spretno izvršena kopija umetnine, dočim je original odjadral v Ameriko. Sum glede te manipulacije je takoj padel na »grofa« Pye-lika, ki je za časa bivanja pri zagrebškem cerkovniku imel dovolj časa in prilike, da Je znamenito umetnino fotografiral, posnel v mavcu in dal izvršiti kopijo, katero je nato ostavil v zagrebški katedrali, original pa pretihotapil preko velike luže, in to gotovo za težke sto tisočake. Zagrebška policija zdaj vodi preiskavo o vsem Mirkovem življenju in njegovem početju v Zagrebu, pariška pa ga išče po vseh svojih obsežnih kvartih. Trajalo bo pač še precej časa, preden se tudi z ameriške strani dožene, kako je zagrebški diptih prišel v bostonski muzej, od koga in za kakšno ceno. Rezultati preiskave se v Zagrebu pričakujejo z velikim zanimanjem, a kolikor je doslej znano, so bile zadnje dni Žrebanje t državni razredni loteriji UL žrebanje drž. razredne loterije se je vršilo dne 10. t. m. to so bile sledeče pri nas kupljene srečke izžrebane. Din 1000.— je zadela številka 123.834. Po Din 400.— pa so zadele naslednje številke: 5757, 5799, 7539, 7560, 7566, 7583, 20.063, 90.909, 30.969, 34.753, 34.769, 40.538, 40.581, 53.468, 55.626, 58.312, 66.671, 84.588, 84.674, 99.769, 99.795, 99.859, 99.900, 103.105, 103.181, 120.134, 1120465, 120.170, 120.229, 120213, 133.322, 123.845 123.990. Onimi, ld hočelo igranje najdtteivatrt, da dosežejo fcafc vteoflc dobitek, bomo srečke zamenja« »a meifflžrebane, dokler Jih bo kaj na raapoJago. Izžrebane srečke Je tafooj nam vposla.fi. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. aretirane nekatere osebe, ki so z osumljenim »grofom« vzdrževale zveze, dočim so cerkovnikovega sina izsledili nekje v Belgiji. _ Dediči umorjene milijonarke Minula sta že dva meseca, odkar Je bila v Banatu na misterijozen način umorjena milijonarka Irma Molnarjeva, po svojem pokolenju Slovenka, a preiskava še ni rodila nikakih pozitivnih rezultatov. Sestavljen pa je bil med tem točen popis zapuščine, ki vsekakor ni tako ogromna, kakor se je izprva govorilo, vendar pa še dovolj znatna. Cenijo jo z zemljiščem v Banatu in s hišami v Beogradu na okrogle tri milijone Din. Davčni urad v Velikem Bečkereku zdaj ravno študira takse, ki pripadejo državi, nakar bo zapuščina izročena dedičem. A ti se vsi nahajajo na Madžarskem in bo vsakemu pripadla četrtina, namreč Gezi Kardošu, upravniku gledališča v Debreci-nu kot nečaku pokojnice, ter njegovim trem sestram Irmi Cezarjevi v Šopronju. Emiliji Vadajevi v Mezecsatu in vdovi Hajnal-ki Toronyi v Debrecinu. Samomor trgovca Senice Žalec, 13. septembra. Pred dnevi smo poročali, da je 29. avgusta neznano kam izginil 401etni hmeljski trgovec Rudolf Senica iz Žalca. Pred svojim nenadnim odhodom je Senica izjavil v Žalcu v krogu svojih ztnancev, da mora zaradi nekih zamotanih zadev, katerih pa ni zakrivil sam, na vsak način končati svoje življenje. Po izginulem Senici se je obširno poizvedovalo tudi v listih. Danes popoldne pa je prispela žalostna vest, da je našla neka kmečka ženica pri delu v gozdu v bližini cerkve Lurške Marije pri Grižah na nekem drevesu Senico obešenega in mrtvega. Zenica je obvestila o svoji najdbi bližnje sosede, ki so prihiteli in Senico sneli z veje. Spoznali so ga po listinah, ki jih je imel pri sebi. Sodi se, da je visel na drevesu že kakih 14 dni. Truplo je bilo preneseno v mrtvašnico. NapTcšeni smo, da glede na našo vest pred nekaj dnevi, da je odšel S *iica v smrt zaradi spora z nekim hmeljskim trgovcem, ugotovimo, da s tem ni v nobeni zvezi hmeljski trgovec g. Josip Pamfoerg iz Niimberga, s katerim je bil pokojni Senica v poslovnih zvezah. Nevarna vlomilska tolpa pod ključem Maribor, 13. septembra Nedavno so neznani storilci vlomili pri dveh posestnikih pri Sv. Alarjeti ob Pesnici in pokradli znatne količine obleke in raz-neua blaga. Domnevalo se je, da bodo ostali storilci oblastem prikriti, kajti vse poizvedbe in preiskave so ostale brezuspešne. Nepričakovano pa je tamošnjfvnu orožništvu uspelo. da so aretirali nekega Alojzija Lozin-ška, ki je dejanje priznal. Ni pa hotel izdati svojih pomagačev. Končno pa so oblasti prišle na sled tudi malopridnim sotrud-nikom, ki so z Lozinškom-delili obilni plen. r Aretirana sta bila včeraj v Mariboru neki Anton Bunderle in neka Marija Lindič. ki sta sodelovala pri omenjenem vlomu. Lo-zinšek in Bunderle sta stara znanca obmejnega orožništva in mariborske policije. Od avstrijskih oblasti sta bila oba zaradi neštetih grehov izgnana ter sta svoje vlomilsko delovanje nadaljevala tostran meje. Lindičeva je nevarna malopridnica, ki je zločincema pomagala pri njunem rokodelstvu, sama pa se je živahno udejstvovala med lahkomiselnimi predstavniki krepkega spola v času, kadar tovarišema ni šlo delo izpod rok. Upati je. da je z včerajšnjimi aretacijami konec čestih vlomov in tudi konec vlomilske tolpe, ki je zadnje tedne vznemirjala mariborsko okolico. Kaj želijo kopalci Bližamo se že drugi polovici septembra, vendar lije solnce z nebesnega svoda še vedno tako prijetno tople žarke, kakor da smo v avgustu. Ljudje se gibljejo še vedno brez suknjičev, kajti vročina noče popustiti. Sem ter tja se sicer lepo modro nebo za kako urico zamejci, a se meglice kaj hitro zopet razprše in posije solnce z enako močjo kakor je sijalo malo prej. Upajmo, da ostane še dolgo tako lepo vreme v užitek takim, ki imajo mrzlejšo kri in pa v veselje vsem tisočem kopalcev in kopalk, ki se ne morejo ločiti od bregov naših voda. Saj pa je tudi res tako prijetno na Iliriji, kjer se gnete še vedno vse polno riavcev in rjavk takole od 10. dopoldne in pozno popoldne. Tamkaj uživa pod vedrim nebom in v solncu še vedno sleherni dan na stotine Ljubljančanov, ki igrajo ping-pong, se pretegujejo po toplih deskah, skačejo v vodo bazena ali pa vriskajo in zvrče pod hladnimi prhami. Za ostalo zabavo skrbi radio-gramofon, kar tudi ni karsibodi. In pa kaj bi na primer dejali Mačkov oča tamkaj ob Ljubljanici, če bi ne trajalo vreme še naprej. Saj so se namreč tako privadili stočiti sleherni dan po par sodčkov mrzlega piva, da bim jim bilo kar sitno, če bi ta navada prišla kar naenkrat v nič. Je namreč tudi prijetno tamkaj ob Ljubljanici, ko se guglješ na le za silo pritrjenih splavih ali če veslaš v čolniču gori po Ljubljanici ali pa se prisučeš po temnozeleni vodi med direndaj v bližino »Špice«, kjer še vedno balinajo, goje različno telovadbo, proste vaje, metanje »diska« in pa »kucarepov« v vodi. Posavje bi izumrlo, ako ne bi imelo v gosteh še vedno po par sto vnetih kopalcev, ki kurijo ob bregovih Save, se grejeio na kamenju in hlade v valovih Save ter Pri pokvarjenem želodca, plinih v črevesu, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski učinkuje že kozarec naravne »Franz Jo-sef-ove grenčice« sigurno, naglo In prijetno. Znameniti zdravniki za želodec ifc. pričujejo, da se izkaže vporaba »Franz Josef-ove vode« kot pravi blagodat za po jedi in pijače preobložena prebavila. Dobi se vseh lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah. hodijo na malico k AleSn ali k Ruskemu carju. Mestni avtomobili Jih pripeljejo in odpeljejo nazaj v Ljubljano za borih 5 Din, kar je ne mala ugodnost ob vročih dnevih, ko Je v mestu pusto in dolgočasno. Ljubljansko mestno kopališče v Mednem bo menda s prihodnjim ponedeljkom zaprto, kar pa nič ne de, §aJ Je za obleko tudi kje drugje prostora in ne samo v kabinah. Sicer pa smo kopalci poštenjaki in ne kra-demo hlač in pa kril drug drugemu, če se ne pritepe vmes kak potepin, ki diši še Po policijskih ali sodnih zaporih. Najbolj nerodno pa bi gotovo bilo pri znanem gostoljubnežu Jurčetu v Retečah, če bi še nenadoma vreme sprevrglo. Nerodno bi mu bilo pač v dno njegove gorenjske duše, ko pa Je vendar založen še vedno z dobrotami, ki jih tako obrajtajo reteški kopalci. Škoda bi bilo tudi za divni kraj, ako bi nenadoma onemelo kopalsko življenje. Uh, saj v nedeljo naj se še driži, zdlhu-jejo Po navadi med tednom gori v Retečah. In drži se. Lepe so nedelje, pa je lep ponedeljek, torek, sreda itd. Ljubljančani prosijo, da bi vsaj še v nedeljo odpeljal tja gori posebni kopalni vlak. Imajo vzrok za to. V Retečah se zaključi namreč kopalna sezona z žegnanjem. To pot bodo menda Retečani napram Ljubljančanom še vse bolj gostoljubni kakor sicer in bodo delili bob, flancate, pečene in kuhane klobase itd. Kopalci se bodo zabavali ob preimenitni godbi, seveda bomo tudi zaplesali in za-vriskali kar po domače. Sora Je še vedno topla in bo ostala pač najtoplejša voda. tako da bo v nedeljo razpoloženje zopet na višku. Nočna policijska racija Llubliana, 13. septembra Javna varnost v našem mestu Je začela občutno popuščati. Drzni napadi ob belem dnevu, zlasti pa še ponoči se množe in spravljajo v strah ne samo mirne sprehajalce, temveč še one, ki se vračajo v poznih urah Iz nočnih služb. Takih napadov ne zagreše samo propadli pijančki ali slučajni krokarji, marveč so na poslu vse bolj nizkotne prikazni, razni perverzneži in pravi roparski napadalci. Ker je dognala policija, da se skrivajo take temne eksistence najraje po Ljubljanskem polju in bliže mesta, v sencah Tivolija, je priredila včeraj ponoči obsežno racijo. V Tivoli je odkorakalo posamič več stražnikov že kmalu po polnoči. Postirali so se zadaj za Kozlerjevim zidom in drugih temnih kotičkih. Minevale so nočne ure, kar se le naenkrat začulo nad Latermanovim drevoredom klicanje na pomoč in so stražniki opazili bežati čer travnike več moških oseb. Ko so se približali nižje na travnike, so kmalu opazili štiri znane vlačugarje, ki so baš preganjali dva železničarja in sicer stro jevodii Ivana D. ter Jožefa L., ki sta se vračala iz službe domov. V Latermanovem drevoredu so planile nad oba izza kostanja 4 temne postave in ju pričeli daviti. Pričel se je težak boj, vendar se Je posrečilo obema napadencema izmuzniti se ter ubežati v temi čez travnike proti gozdu. Med begom so se pojavili stražniki, ki so vse štiri napadalce aretirali. Napadalci so svojima žrtvama nameravali odvzeti denar. Kakor so izpovedali na policiji, so vsi brezposelni in so se zadjžavali pod Tivolijem Po cele noči ter tamkaj prežali na svoje Žrtve. Na policiji lopove še vedno zaslišujejo in bo tekom zasliševanja prišel na dan Še marsikak njihov zločin. Prav len rezultat Je dosegla racija tudi na Ljubljanskem polju, kjer so aretirali Policisti 6 raznih potepuhov in par propadlih ženslc. Nekaj pocestnic so zalotili stražniki na vse zgodai tudi v tivolskem gozdu. Med njimi je bil tudi neki moški, ki so ga pa Pozneje po zaslišanju izpustili. Tri od are- Doma In na potovanju... " t. .te lahko 'dovršen*) obrijete... Ce boste rabili izključno samo britvice Gillette, vam bo gladek dotik rezila Izreden utitek. Kadar potrebujete britvice, kupite si zavojček Gillette. OiUette tiranih žensk so morale po končanem zaslišanju na zdravnikovo odredbo zaradi bolezni v splošno bolnico. Bratje in sestre! Župni zlet sokolske župe Ljubljana se bo vršil jutri v nedeljo 15. t. m. na Viču pri Ljubljani. Letošnji župni zlet. ki se bo vršil ob priliki 20 letnega jubileja naše župe in društva na Viču. naj pokaže vso moč in disciplino naše župe, kot najmočnejše v JSS. Župno starešinstvo, načeiništvo in društvo na Viču je izvršilo vse priprave v največji točnosti in z največjim upom, da se bo dosegel z zletom vsestransko kar največji uspeh. Vse te naše nade in želje se pa bodo spolnile v tem slučaju, ako se bodo društva zavedala velikega pomena zleta m pokazala s svojo čim večjo udeležbo kaj more in mora storiti Sokolstvo. Vsied tega pozivamo ponovno vsa društva in članstvo naše župe, da se udeleži zleta v polnem številu; vsako društvo naj bo na zletu čim številneje zastopano. Predvsem pozivamo in prosimo članstvo ljubljanr skih in okoliških društev, da se udeleže zleta in povorke v velikem številu. Ljubljansko meščanstvo pa prosimo, da pokaže Ob tej priliki s svojo naklonjenostjo in pozornostjo, da zna ceniti vztrajno in narodu koristno sokolsko delo. Odhod povorke na Vič je popoldne ob 2. uri izpred Mestnega doma. Sokolstvo na plan in z veseljem naj zadone zopet po ljubljanskih ulicah zvoki sokolskih tronHb in ponosni korak našega članstva naj nas popelje na prijazni Vič, da pokažemo uspehe in delo od zadnjega župnega zleta 1. 1926. Zdravo! Župno starešinstvo. Na restavracijskem vrta v »Zvezdi« bo v soboto bi nedeljo, 14. in IS, p l e $ 11184 ob priliki petletnice Cvirnovega kapeinikovanja pri Krapežn. Iacta est alea Kdo bo »mlss dijaški sejem«? To Je bilo geslo četrtkovega dijaškega sejma. Kup- čija se je prekinila, kupovalo in prodajalo se je le po malem, vse je čakalo na izid volitve. Volitev je bila poverjena sodniškemu zboru, v katerem so bile zastopane skoro vse ljubljanske gimnazije s par člani. Odbor je poskrbel tudi za darila kupil je ogromen kifeljc. Od treh dalje so hodili sodniki med žensko publiko in izbirali in ocenjevali, grajali in hvalili. — Jaz sem za tole! — Beži, beži! Samo profil poglej! — Je pa že tista mala boljša! — Jaz pravim, da bo tale, pa boš videl! Hvale ln graje ni bilo ne konca ne kraja. Ob 4. so se sodniki zbrali na zaključen posvet in soglasno proglasili Gizelo T. za »miss dijaški sejem za leto 1929«. leta est alea, kocka je padla: član odbora je obesil izvoljenki kifeljc okoli vratu in ji čestital k uspehu/Dekle je bilo naenkrat obkoljeno od množice študentov, ki so jo burno aklamirali in jo napadali s kamerami. Ko je lepa Gizela odšla s svojimi lovorikami, so veseli študenti, katerim je bila ena »miss« premalo, izvolil še »miss II«. »Hec« se Je posrečil v polni meri. Triumf lepote, razkošja, elegance in kavalirstva podaja naš rojak in filmski umetnik Svetislav Petrovič v velefilmu ljuba vi Poročnik Njene Visokosti Izven sporeda I. (Jfa iurnal Zeppelinov polet okros sveta Ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. Elitni kino Matica Telefon 2124. Domače vesti * Prijatelji C. M. družbe, v nedeljo t Kranj na veliko skupščino! Vožnja polovična. Kupite pri blagajni cel vozni listek do Kranja ln zahtevajte mokri žig! * Uprava Jugoslovanskega učiteljskega udruženja. Nadzorstveni odbor Jugoslovenskega učiteljskega udruženja. Izvoljen na skupščini v Zagrebu, se je sedaj konstituiral takole: predsednik Boža Radulo. vič, podpredsednik Matej Ljubič, tajnik pa Jovan Boškovič. * Doktorji medicine, ki so rezervni častniki, pa doslej kot taki še niso dodeljeni k vojno-sanitetski stroki, se opozarjajo, da imajo le do konca tega meseca priliko prositi pri svojem pristojnem vojnem okrožju za prevedbo v sanitetsko stroko. Po tem terminu ostanejo uvrščeni kot rezervni častniki ▼ oni vrsti orožja, kjer so sedaj, ne glede na to, da so doktorji medicine. Tozadevni prošnji za prevedbo je treb-priložiti overovljen prepis dokaza o izvrševanju javne zdravniške prakse. * Izpiti za učiteljice ženskih strokovnih Sol. Na podlagi člena 54. zakona o državnih uradnikih v ministrstvu za trgovino in Industrijo je sestavljena komisija za polaganje državnih izpitov za učiteljice na ženskih obrtnih strokovnih šolah. Izpiti se bodo pričeli 25. t. m. Pravico za polaganje teh Izpitov imajo strokovne učiteljice, ki so dovršile najmanj dve leti učiteljske službe. * Umetniško-zgodovinsko društvo ▼ LJtAlJanI naznanja, da je na nedeljo 15. t m. napovedan! Izlet v Prekmurle odpovedan zaradi tehničnih zaprek. Vršil se bt» prihodnjo nedeljo ob vsakem vremenu. Priglašene!, ki se ne mislijo Izleta udeležiti, naj to po dopisnici ali osebno sooroče n* naslov dr. Stanko Vurnik, Narodni muzej, LJubljana. * K zadnji tekmi harmonikarjev na ve-fesejmu bodi omenjeno, da je gospod Rudolf Pilich Igral na kromatlčnl in gospod Avgust Stanko na diatonični harmoniki tvrdke Lubas. Oba gospoda sta priznan*, najboljša igralca na harmonike v Jugoslaviji. * Udruženjo Jngoslovenskih inženjerjev In arhitektov, sekcija Ljubljana, bo imelo članski sestanek v torek 17. t. m. ob 20. v društvenem lokalu v Kazini. Dnevni red: razpravljanje o letošnji glavni skupščini UJIA v Sarajevu v dneh 27., 28. In 29. t. m. Najkasneje do 17. t. m. nai tudi vsak kolega, ki se namerava udeležiti kongresa, zanesljivo pismeno prijavi tajništvu sekcije svoje Ime, ime sopotujočih rodbinskih članov ter ali naj se mu preskrbi stanovanje in za koliko oseb. Na železnicah je odobrena za člane četrtinska. za njihove rodbinske člane pa polovična vožnja. * Uradni dan Sreskega gremiJa trgovcev ▼ Celju za člane trgovce v rogaškem sodnem okraju bo 16. t. m. od . do 12. v Rogatcu v posebni sobi hotela Spora in popoldne od 2—16. v Rogaški Slatin; v občinski posvetovalnici. * Velike konjske dirke, ki Jfh prireja Mariborsko kasaško društvo 15.. 21. in 22. t m. na Teznu pri Mariboru, ne vzbujajo zanimanja samo v Mariboru, marveč v vsej Sloveniji in sosedni Hrvatski. Tako •o konjerejci s Krškega, Sv. Jerneja, Bleda in zlasti iz Ljutomera obllubili svojo udeležbo. Konjski šport, ki Je nujno potreben za povzdigo domače konjereje, se razveseljivo razvija v Sloveniji: letos so bile že dvakrat dirke y Ljutomeru, po enkrat v Cakovcn, Krškem, pri Sv. Jerneju na Dolenjskem, na Bledu in Mariboru. Jesenske kasaške dirke pa zaključi za letos jesenski miting v Mariboru, ki je že od nekdaj središče konjskega športa. Ta prireditev bo, ako sodimo po številnih prijavah in prvovrstnem konjskem materijalu, gotovo na višku v športnem pogledu. Sledeče zgledu drugih organizacij se je mariborsko Kasaško društvo odločilo, da priredi posebno tekmo za premijo, ki Jo dobi Izžrebana vstopnica po 15 Din. Ta premija obstoja iz konja zmagovalca, ki mora priti po dirki na dražbo in se lahko seveda tudi imetnik srečne vstopnice udeleži dražbe. Od izdražbane vsote prejme lastnik izžrebane vstopnice znesek 5000 Din, ostanek pa lastnik konja po odbitku 15% za dru. štvo. Tako dobi izžrebana vstopnica konja ali pa najmanj 5000 Din. Upamo, da bo ta novost v Mariboru privabila številne po-setnike na konjske dirke in da si bodo posamezniki nabavili po več vstopnic. Opozarjamo pa občinstvo, da si skrbno shrani vstopnice od vseh treh dni. ker bodo igrale vse. * Zdravstvena predavanja ▼ »Radiu-Ljubljana«. Vabijo se vsi gg. zdravniki, ki žele predavati v jesensko-zimski sezoni v »Radiu Ljubljana«, da javijo snov ln ter« min predavanj zavodu. Zdravstvena predavanja bodo vsak ponedeljek ob 19. * Brezplačni obisk Higijenskega muzeja. Higljenski zavod v Ljubljani namerava drugo leto preurediti 'higijenski muzej na velesejmskem prostoru. Da si ga morejo ogledati vsi oni, ki ga do sedal še niso posetili, nudi vsem brezplačen obisk. Higijenski muzej je odprt vsak dan od 15. do 18. * Trgatev y Dalmaciji. Kakor iavljajo iz Splita, se Je trgatev v južni ln severni Dalmaciji te dni pričela. V srednji Dalmaciji se trgatev prične pozneje in traja do srede oktobra. V krajin, kjer se sedaj vrši trgatev, je pridelek odličen, za 25 odstotkov boljši kakor lani. Zaradi letošnje slabe konjunkture pa so cene grozdja zelo nizke, komaj 1.50 do 2 D'n za kilogram. * Medvedi v okolici SkopIJa. V skopski Črni gori se je zadnji čas pojavilo večje gtevilo medvedov, ki so prišli s Šar-plani-jie in povzročajo kmetom precej škode. Nedavno noč jih Je v koruzi čakal mladenič Azemovič iz Staniševca. Ko so se sredi noči približali štirje medvedje, je Je izprožil in enega ranil v šapo. Tropa je pobegnila, kmalu nato pa se Je pojavil ve. lik, star medved. Preden je mogel Azemovič ustreliti, se je besni medved približal ln fanta že potipal s šapo po obrazu. V naglem odskoku je Azemovdču le uspelo, da je medveda podrl s strelom. Kožo je prinesel prodajat v Skoplje in ie obenem naprosil oblasti, naj pomagajo medvede pregnati. DANES 14. „AKADEMIJAU GLEDAL ŠKIH IGRALCEV ol> 20. v Uniontt * Kruta usoda invalidskih žen. Iz zdra* vilišča tuberkuloznih na Golniku so bile te dni odpuščene tri žene invalidov, ki so se zdravile tam na državne stroške po prejšnjem invalidskem zakonu iz leta 1935. Ena izmed njih je nekaj dni poprej prestala operacijo (odvzetje pljučnega živca) in je sedaj, ko je brez zdravniške oskrbe, njeno stanje kritično. Po novem invalidskem zakonu so spremenjene razne podpore in olajšave za invalide in invalidske rodbina. Določeno pa je, da ostanejo dosedanje podpore v veljavi do konca t. m. Kljub temu pa se že sedaj imenoma reducirajo posamezni invalidi in njihovi sorodniki. Vsekakor bi bilo potrebno, da bi se v takih primerih zaslišali zdravniki in oni naj bi odločali, kateri pacijenti se lahko brez večje nevarnosti odpustijo. %a dame t Pomik v damskem krojask'« se prične 16. seiprteimfara. Priglaša se celodnevno. MODNI ATELJE M. ŠARC Miklošičeva cesta. Palača pokojninskega zavoda. * Zatvoritev planinskih koč. V nedelj* se zatvorijo Vodnikova koča na Velem polju, Cojzova koča na Kokrskem sedlu, ki bo do nadaljnega oskrbovana samo ob sobotah in nedeljah, dnevi pred prazniki ter na praznik, Koča na Korošici in Frischau-fov dom. * Koroška številka »Kulturwehra«, t, kateri smo nedavno že poročali, je prispela in se dobiva v Tiskovni zadrugi v Prešernovi ulici. Številka stane 20 Din. Vsebuje zanimivo statistiko šol in prebivalstva slovenske manjšine na Koroškem, prispevek k vprašanju koroške kulturne avtonomije izpod peresa slovenskega deželnega poslanca g. J. Starca ter več drugih zanimivih člankov. Vsem, ki se zanimajo za I manjšinska vprašanja, posebno za stanje slovenske narodne manjšine na Koroškem, omenjeno številko »Kultunvehra« najtop-leje priporočamo. * Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. NOVO! SOVJETSKI FILM! Om, ki žive od ulice... Slika trpečih v kaosu velemestnega življenja v današnji Rusiji. V. BUS1NSKAJA in F. NIKITIN Predstave ob 4., 14 6., % 8. in V. uri. KINO IDEAL h. ! nibHane u— Za nocojšnjo akademiio Udruženja gledaliških igralcev, pri kateri bodo sodelovali naši dramski in operni umetniki, se prodajajo vstopnice ves dan v Matični knjigarni, zvečer ob pol osmih dalje'pa v veži pred glavno unionsko dvorano. Cene zmerne koncertne. u— Umetniško-bohemski vejer Udruženja gledaliških igralcev bo v nedelio 15. t. m. v dvorani Uniona. Večer bo pri pogrnjenih mizah ter se bodo dobival cele mize ali pa posamezni sedeži v soboto ves dan v Matični knjigarni, v nedeljo dopoldne od 10. do 12. in od 19. zvečer dalje v veži pred glavno dvorano. Posamezni se,, deži od 20 Din navzdol. M'ze so urejene tako, da je lahko za vsako mizo 4 ali pa 6 sedežev. Na balkonu in galeriji sedeži kakor pri običajnih koncertu. u— Abonma Narodnega gledališča v Ljubljani. Razpis abonmaja za dramske in operne predstave v Ljubljani v sezoni 1929/30 se prav za prav zaključi danes v soboto popoldne. Vabimo vse interesente, da se prijavijo za abonma še danes od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure v veži dramskega gledališča. Od ponedeljka daije se bodo sprejemali abonenti samo še v bla-gajni v dramskem gledališču. Abonma ve-lja za 20 dramskih in 18 opernih in operetnih predstav. Otvoritev dramske sezone bo v soboto 21. t. m., operne pa v početku meseca oktobra. u— Dramski tečaj bo ponovila letos Zve- ! za kulturnih društev in bo nudila s tem vsakomur možnost, da se točneie seznani z gledališko umetnostjo. Tečai bo petmesečen (od 1. oktobra do !. maia) in bo deljen po možnosti v prvi in drugi letnik, ako se bo za poslednjega javilo vsaj 15 gojencev lanskega tečaja. Mesečna šolnina bo znašala za vsak tečaj 30 Din. Pre- ' davanja se bodo pričela 1. oktobra na srednji tenniški šoli ob 7. zvečer, u— »Pomorska bitka pri FaJklandskih otokih« se imenuje novi film ZKD. Bilo ie jeseni 1914., ko je križarila nemška eska-• dia petih križark v bližini južnoameriške j obale. Neke noči je prišlo do spopada % delom nemške mornarice. Nemcem je uspelo potopiti angleško križarko »Good hope«. Kmalu pa je prišlo do revanže. V noči na 8. december je angleška mornarica pri Falklandskih otokih porazila del nemške mornarice in potopila v strašni bitki 4 nemške križarke. Ta film. s katerim i ctvarja ZKD zopet serijo svojih poučniii filmov, je sestavljen na podlagi izvirnih vojnih posnetkov angleške admiralitete. Predstav se bo vršila danes v kinu Matici ob 14.30 in jutri ob 11. dopoldne. Zgodovin-i sko in poučno razlago k filmu bo podal g. prof. Rado Pavlič. u— Pouk na II. in III. realni gimnaziji in na realki v Ljubljani odgoden za teden cim. j Prosvetni inšpektor je odredil, da se bo ; pričel redni pouk na II. in III. realni gimnaziji in na realki v Ljubljani šele 23. t. m. , Šolska služba božja za te zavode bo v nedeljo 22. t. m. u — Organizacijsko gibanje. »Dobrota«, obsmrtno podporno društvo poštnin nameščencev v Ljubljani, je sprejela v prvem polletju t. 1. 68 rednin članov in 1 izrednih članov, skupaj 89 članov. V istem času je izgubila 19 članov; 17 od teh iih je umrlo, dva pa sta bila izločena po društvenih Pravilih. Od 14. marca t. I. so umrli tile člani: Cvetko Franc, Vivoda Josip, Bajd Katica, Koseli Katarina in Baucon Marija. Podpor se je izplačalo članom iz skupine A po 5000 Din, iz skupine B po 5600 Din, iz obeh skupin skupaj pa 10.600 Din. — Dne 10. julija t. 1. je umrl Vrečko Ivan, član skupine A in B. u— Sokol na Viču prosi vse hišne po. sestnike z Viča, Gline In iz R -nega izleta v nedeljo 15. t. m. na Vič. Odhod izpred Sokolskega doma v Mostah ob 13. pred Mestni dom. Udeležba obvezna. u— Sokol II poziva svoje članstvo, da se udeleži župnega zleta, ki bo v nedeljo 15. t. m. na Viču. Udeležba za vse članstvo obvezna. Zbirališče v krojih ob 13.45 pred Mestnim domom. MODNI SALON ZA GOSPE Zdeniee JScdtceve zopet odprt | Miklošičeva cesta št. 10, I. nadstr. (Palača Zadružne gospodarske banke.) u— Mestno kopališče v Mednem se 15. t. m. zatvori. u— Jesenski in zimski plavalni trening v Ljubljani. Sezona kopanja pod milim nebom se bliža zaključku. Kakor čujemo, so pogajanja SK Ilirije z ljubljanskim Sokolom za odstopitev še dela telovadišča ugodno zaključena. Ilirija bo pričela Prihodnji teden z gradnjo malega, a modernega, kritega kopališča, ki bo odprto vso zimo. Pod vodstvom prvovrstnega trenerja bodo slovenski plavači trenirali vso zimo in bodo prihodnjo pomlad gotovo v taki kondiciji, da bo lahko v prihodnji državni plavalni tekmi zasedla Ljubljana eno prvih mest. u— Vsem ljubiteljem plavalnega športa. SK Ilirija zgradi zimsko kopališče, ki bu zlasti namenjeno plavalnemu športu. Na razpolago bo dober trener g. Deutz. Razširila in reorganizirala pa se bo tudi plavalna sekcija Ilirije. Pozivamo začetnike ali starejše plavače, ki imajo veselje do tega lepega športa, da se pismeno prigla-se pri blagajni kopališča. u— Slovensko planinsko društvo opozarja na omnibus, ki vozi vsak dan iz Ljubljane v Cerklje; odhaja izpred »Fi-govca« ob sedmih, polštirinajstin in ob sedemnajstih. S tem je omogočeno turistom priti v kratkem času na Krvavec. Iz Cer-kelj je 3 ure dobre hoje do Doma na Krvavcu. Cena za vožnjo je ugodna. u— Dobro došli! kličemo otroci iz raja mladosti! Danes 14. t. m. popoldne se poslovimo od otroškega igrišča »Atene«, za letošnjo sezono. Štiri mesece smo uživali svež zrak, ki nam je vel iz Tivolskega gozda. Imeli smo dovolj 'hladilne sence ter blagodejnega solnca. Nobenega dntva nismo v vseh štirih mesecih zamudili, nobene nezgode nismo imeli. Bili smo izredno pridni. Skoro sto bratcev in sestric smo imeli. Zidali smo si hiše, postavliali gradove, tekli so nam vlaki po naših tračnicah. A vse nam je bilo prekratko. Tolažimo se, da bo tudi zima hitro minila in da se mi vsi in še več drugih snidemo drugo leto zopet v našem zabavišču. Ob slovesu bJ želeli videti med nami tudi naše dobrotni-ce, članice »Atene« in naše starše, ki so nam pripomogli, da smo tako dolgo uživali zlati naravo. Naše letovišče bo lepo okrašeno, na naše mizice polože naše mamice in naši dobrotniki kaj sladkega in dobrega. u— Nezgode hi nerodnosti zaradi prepira. V bolnico so včeraj popoldne pripeljali posestnika Jož. Štalceria iz Knežje lipe. Omenjeni je napajal konie pri studencu, kamor je prignal svoje konje tudi neki sosed. Zaradi neke malenkosti sta se pričela prepirati in je sosed nalašč pognal konja v Štalcerja. Konj je zlomil Štalcerju par reber in ga tudi sicer po-škodval. — Mala, komaj 3-letna Francka Tomišičeva iz Zg. Senice je padla včeraj popoldne z voza In se je na njo prevrai!a truga za prevažanje šodra. Truga je orro. ka udarila po glavi. Tomšičeva je bi'a močno poškodovana in jo je morala mati nemudoma spraviti v bolnico. — Brezposelnega mehanika Franceta J. iz Vošniako-ve ulice sta se včeraj lotila niegov -lišni gospodar in njegov sin. Obdelala sta ga z ročajem metle in mu močno razmesar:' obraz. J. je sam odšel na zdravljenj-; v bolnico. u— Izgubljena in zopet najdena listnica. Mesarski pomočnik Janez Omahen je na stranišču neke gostilne pozabil listnico s 4100 Din. Ko se je vozil v klavnico, se je spomnil na listnico in takoj se ie vrnil, da bi jo poiskal. Listnico so šele po daljšem iskanju našli na dvorišču v samokolnici, kjer jo je spravila neka Frančiška Jane-ževa, ki je zatrjevala, da jo je našla in potem za šalo zopet skrila. u— Okraden vajenec. Mehaniški vajenec Stevo Probojčič, stanujoč v Franko* panski ulici 21, je po dinarjih shranjeval denar skozi vse leto in slednjič zbral 550 Din, ki jih je imel v listnici v svoji sobi. Včeraj pa je Probojič nenadoma zapazil, da mu je listnico z vso gotovino ukradel neznan tat, ki se je vtihotapil v sobo s pomočjo ponarejenega ključa. u— Pomagati si je hotel. Gostilničar Fr. Z. in trgovec Matija T. sta sklenila pred časom neko kupčijo, v kateri je ostal J^fci baje dolžan drugemu 500 Din. Ker Mat* T. ni zamogel dobiti od omenjenega imenovanih 500 Din, je skušal priti do denarja na drug način. Nagovoril je gostilničar-jevega hlapca, da mu je pripeljal z gospodarjevega dvorišča 1000 kg premoga, kar je nekako odgovarjalo vrednosti 500 Din. Ker pa je nastal med gospodarjem in hlapcem zaradi tega spor, se je hlapec predvčerajšnjim odločil, da krivico popravi. Prišel je z vozom v družbi še stirin bosanskih delavcev na dvorišče trgovca Matije T. v Rožno dolino ter tamkai s silo vlomil v drvarnico, nakar je premog zopet naložil ter ga odpeljal nazaj v mesto na dvorišče svojega gospodarja. Zaradi hlap-čevega ravnanja je nastala sedai cela afera, ki se bo skoro gotovo obravnavala pred sodiščem u— Vlom v branjevsko barako. Bra- njevka Polda Štirjančeva, ki ima svojo barako na oglu Dunajske ceste in Vilharje-ve ulice, je našla včeraj zjutraj pri svoj: baraki udrta okna. Čim je stopila v notranjost barake, je ugotovila, da so bili tekom noči v posetih neznani dolgoprstniki. ki so odnesli iz barake razne jestvine. Obenem so odprli nasiloma tudi predal ln ukradli 300 Din gotovine. Sledniič so odtrgali z oken tudi dve viseči ključavnici v vrednosti 200 Din. u— Velika veselica s trgatvijo grozdja bo v nedeljo 15. t. m. v salonu »Pri Jerneju« v Ljubljani na Sv. Petra cesti. Dobiček je namenjen v dobrodelne svrhe. u— Žalne obleke za dame, plašči in črne suknje za gospode najceneje v veliki izberi pri tvrdki Fr. Lukič v Stritarjevi ulici. u— Žalna sv. maša za pokojno gospo Zdenko Rodičevo se bo darovala v ponedeljek 16. t. m. ob 7. v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. 1162 u— Poskusen vlom v trgovino. Trgovska pomočnica Lojzka Streinerieva, usluž-bena pri trgovcu Ivanu Krošlju na Kette-Murnovi cesti št. 15, je začula včeraj okrog 2. zjutraj pod svojo sobo čudno Topotanje, kakor da kdo ruši zid. Zvabljen« po šumu je stopila iz sobe na ravno streho, tisti hip pa je že opazila bežati proti železniškemu viaduktu več postav, ki so se izgubile v temi. Streinerjeva ie zbudila nato svojega gospodarja, na kar sta ugotovila, da so neznani storilci napravili v steno, za katero se nahaja skladišče manufak-turnega blaga, že precejšnjo luknjo. Streinerjeva je odhitela na cesto ter obvestila u poskušenem vlomu stražnika Andreja Got. janca. Stražnik je našel poleg stene tudi razno orodje, kakor greblico od pluga, dva velika svedra, več dlet in nož. Za storilci še ni sledu. Mogoče se bo javila oškodovana tvrdka, kateri so lopovi ukradli orodje. Kino UobUaaski dvor: RIJ* to RAF kot pilota. (Dvojni program.) Veseloigra. Samo še danes. Iz Cefia e— V celjskem gledališču uprizori danes ob 20. Ljudski oder iz Ljubljjn,- znam Gerhart Hauptmannovo bajko »Potopljeni zvou«. Igra je znana po svoji izredni globini. Pri igri bo sodeloval godalni kvartet celjske Glasbene Matice. Prcdprodaja vstopnic v knjigarni Goričar & Leskovšek. e— Seja celjskega občinskega sveta preložena. Sinoči bi se morala vršiti seja celjskega občinskega sveta, prva pa poletnih počitnicah. Ker pa zaradi oremalega števila navzočih občinskih svetnikov občinski svet ni bil sklepčen, ie bila seja preložena in se bo vršila tekom prihodnjih 14 dni. e— Obrtniško predavanje v Celju. Slovensko obrtno društvo v Celiu priredi v nedeljo 15. t. m. ob 10. dop. v salonu Narodnega doma v Celju obrtniški sestanek, na katerem se bo predavalo o osnutku novega obrtnega zakona in o nameravani reviziji zakona o zavarovanju delavcev. Vsak obrtnik naj se tega sestanka udeleži. e— Nedeljski avtobusni promet Celje— Solčava ukinjen. Redni nedeljski in praz-niški avtobusni promet med Celiem in Solčavo ter obratno bo z nedeljo 15. t. m. za-radi slabe frekvence ukinjen. e— Naval dijaštva v gimnaziio. V prvi razred celjske državne realne gimnazije se je vpisalo letos 120 dijakov in dijakinj (90 dečkov in 30 deklic). e— Napredek celjske mestne plinarne. Kakor smo že svoječasno omenili, je prejela celjska mestna plinarna popolno na nc-ve in moderne retortne peči. s kat:r:ri producira prvovrsten in polnovreden plin, ki ga prejemajo konsumenti oo zelo ,;izki :eni. Da bi propagirala praktičnost uporabe plina v gospodinjstvu tudi ori najširših slojih, je priredila mestna piinarn«'. pre. tekli teden dvoje dobro uspelin m obiskanih predavanj, kjer se je praktično demon, stiirala uporaba plina za kuhani3. pečenje, praženje in ogrevanje. Predavania se bodo še ponovila in bo datum vsakega pre* davanja pravočasno objavljen v listh. Splošna sodba vseh posetnikov dosedanjih predavanj in praktičnih demonstracij je biia, da je plin za vsako gospodia.sno pač najcenejše, najhitrejše in najenostavnejše kurilno in ogrevalno sredstvo. e— Sejem v Št. Vidu Pri Grobelnem. V petek 20. t. m. bo v Št. Vidu pri Grob^mem letošnji zadnji veliki konjski, živinski in kramarski sejem, na katerega vabi tamkajšnje županstvo kupce in prodajalce. e— Na celjski obrtni-nadaljevalni šoli se ne bo vršilo vpisovanje že v nedeljo 15. t. m., temveč šele v nedeljo 29. t. m. Vpisovanje bo letos za vse razrede v pos'op'n mestne osnovne šole. Iz Maribora a— Mariborski gledališki abonma. Lanski abonenti se opozarjajo, da jim ostanejo mesta rezervirana samo do ponedeljka, 16. t m.; priglasi za novi abonma pa se sprejemajo do sobote 21. t. m. Cene abonma-nu so letos skoro na vseh prostorih še nižje ko lani, abonma pa se plačuje v osmih zaporednih mesečnih obrokih. a— Dijaki! »Napredek« (starešinski odsek) vabi tovariše (-lee na interno dijaško prireditev, ki bo 15. t. m. ob 15. (3.) ¥ Narodnem domu. Na sporedu je uprizoritev Nušičevega »Navadnega človeka« in prosta zabava. Nedijaki vabljeni. a— Vodstvo obrtno- nadaljevalne šole ▼ Mariboru naznanja, da so vpisovanja samo še do 16. t. m. Do tega roka mora biti vpisan vsak vajenec in vsaka vajenka, ki je dolžna posečati obrtno-nadaljevalno šolo. Kdor se ne bo pravočasno prijavil, pozneje ne bo vpisan, ampak ga bo vodstvo šole prijavilo obrtni oblasti. a— Članski sestanek Narodne strokovne zveze sklicuje mariborska podružnica za nedeljo 15. t. m. ob 10. dop. v prostore NSZ, Cankarjeva ul. 1. Na sestanku poročata predsednik izvrševalnega odbora iz Ljubljane ter okrožni tajnik g. Ivan Kej-žar. Odbor vabi vse tovariše in tovarišice, da se sestanka zanesljivo in točno udeleže. a— Študijski izlet učiteljev, ki se udeležujejo sedaj na oblastni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru 14-dnevnega uvodnega tečaja kmetijsko-nadaljevalnih šol se je vršil te dni v Sv. Peter pri Mariboru. Tečajniki so si tamkaj pod vodstvom referenta za kmetijsko - nadaljevalno šolstvo, g. prof. Krošlja, ogledali gorski tip gnojne jame in vzoren šolski vrt tamošnje šole. ki ga obdeluje in oskrbuje šolski upravitelj g. Franjo Kramer. Udeležencem ie g. Kramer orisal na vrtu praktično vrtno delo za dosego lepih in vzornih vrtov, ki naj bi bili kras vsake šole in ponos ter vzor okoliškemu prebivalstvu. Po ogledu in predavanju o šolskem vrtnarstvu so bili vsi udeleženci v idiličnem sadnem vrtu gostoljubno pogoščeni. a— Oblastna samouprava in mariborska občina za gradnjo vzpenjače na Pohorje. Pretekle dni se je vršila seja širšega odbora za zgradbo vzpenjače na Pohorje, katere so se udeležili poleg odbornikov z mestnim županom dr. Juvanom na čelu tudi zastopniki mariborske oblastne samouprave. Po daljši in živahni razpravi so zastopniki oblastne samouprave in mariborske mestne občine obljubili prispevati milijon dinarjev v obliki garancije, toda samo pod pogojem, ako zbere odbor pri privatnih interesentih do dva milijona dinarjev. Izjava zastopnikov obeh naših glavnih avtonomnih oblasti je vsekakor velike važnosti in bo gotovo našla v privatni ini-cijativi najboljši odmev. Vprašanje gradnje vzpenjače na Pohorje, ki je neprecenljivega pomena za pospeševanje tujskega prometa in tudi z narodno-gosoodarskega stališča upoštevanja vredno, je stopilo s tem v nov stadij in upamo, da obenem tudi z dosedanje mrtve točke. a— Mestno deško zavetišče sprejema deco od 8. do 12. v mestnem socialno-poli-tičnem uradu na Rotovžkem trgu in pri upravitelju zavoda v Ljudskem vrtu. Sprejema se predvsem deca siromašnih staršev, ki za časa svoje zaposlenosti ne morejo v zadostni meri nadzirati svojih otrok, a— Gradbeno gibanje. Na seji mariborskega mestnega sveta, ki se je vršila v četrtek zvečer, so bila podeljena naslednja gradbena dovoljenja: Kliček Josip, preureditev gostilniške sobe v mesnico, na Aleksandrovi cesti 53. — Tusnelda Koklič, poveča delavnico za izdelavo štampiljk Aleksandrova cesta 45. — Pivovarna Tschelli-gi, gradba pisarne v Gregorčičevi ulici 29. — Josip Stuhec, gradba vile v Vrtni ulici št. 21. a— Delo dobi: 8 tovarniških delavk, 2 pletilki, 1 trgovska vajenka. 1 vezilja, 1 kuharica za Bitolj, 6 kovačev. 3 mizarji, 1 vzgojiteljica za Osjek, 1 starejša vzgojiteljica za Vinkovce, 1 strojnik in 3 kočija-ži. Interesenti naj se obrnejo na Borzo dela v Mariboru. a— Nezgoda v gledališču. Včeraj si ie pri vaji v gledališču poškodovala nogo pri-madona ga. Pavla Udovičeva. Z rešilnim avtomobilom so jo prepeljali na stanovanje. a— Zrel tlček v varni kletki. Včeraj smo poročali, da so v Mariboru aretiraii dimnikarskega pomočnika Avgusta Ambroža, ki je okradel gostoljubno gospodinio v Pre-logu, ki mu je ponudila prenočišče, ko ie tam okrog iskal dela. Naknadno je policija §e ugotovila, da je Avgust nevarnejši potepuh, kakor se je prvotno domnevalo. Orožništvo v Račjem ga zasleduje zaradi neke tatvine v Framu. Razen tega je ©slepa ril v Račjem gostilničarja Lašiča za 300 Din, gostilničarja Beraniča na za 30 Din. V Framu je poneveril nekemu oosustniku 300 Din. Zasleduje ga tudi orožništvo i 1 Brekovljanov zaradi Večjega slepirstva. Splošno je Gustl že dokaj goden, da prida za nekaj časa na brezplačno stanovanje Iz Kranja Jutri se zberejo v Kranju delegati vseh CM podružnic vz Slovenije na svojo redno letno skupščino v Narodnem domu. Zastopniki organizacije, ki še vedno vrši važno nelogo, prisrčno pozdravljeni ▼ gorenjski metropoli! r— Potrebno popravilo. Mestna župnijska uprava se je spomnila tudi na zapuščeno pungraško cerkev in njen leseni zvonik, ki se je kotel že zrušiti zaradi stroh-neLosti tramov. Neki podjetnik je prevzel tesarska popravila zvonika. r— Kongres narodnega delavstva v Kranju. V dneh 5. in 6. oktobra se bo vr-B1 v Kranju kongres Narodne strokovne sveže. Prišlo bo več sto delegatov delavcem Is vse Slovenije. Iz Zagorja s— Velik obisk kina. V torek zvečer je odbor Rdečega križa v kinu »Triglav« predvajal film »Svetovna vojna«. Občinstva se je pri obeh predstavah, posebno »večer, kar trlo v dvorani. z— Pričetek šolskega pouka v Zagorju tn Toplicah bo v ponedeljek 16. t. m. Otroci naj se zbesro v šolah, nakar bodo. Sli skupaj k službi božji ob 8. zjutraj. Redni pouk se bo začel drugega dne ob 8. zjutraj. Na šoli v Toplicah je za 4. razred dovoljena še ena vzporednica. Na zagorski šoli se pa bo letos otvoril poseben razred za manj nadarjene učence. Obrtna trgovska nadaljevalna šola pa bo pričela t poukom 6. oktobra. z—• Poslovilni večer priljubljenega uradnika. V ponedeljek zvečer se je v intimnem krogu vršil poslovilni večer železniškega uradnika g. Ivana Sluge, ki je odšel na novo mesto v St. Dj kot postajni načelnik. Izrečenih je bilo več lepih poslovilnih nagovorov. Iz Laškega l— Pisarna okrajnega cestnega odbora v LaSkem je ocHp-rta vsak delavnik od 8. do 12. in od 14. do 17. Načelnik pa sprejema stranke vsak torek, četrtek in soboto od 9. do 11. 21, 21 : 12, Bleiweta Marico (LSK) : Pevalek (I) 11 : 21, 21 : 19, 22 : 20, Treo (I) : Piccoli (LSK) 21 : 10, 21 : 18, Dacar (LSK) : Pevalek (I) 21 : 14, 21 : 10, Piccoli (LSK) : Pevalek 0) 21 : 17, 19 : 21, 21 : 19, Piccoli (LSK) : Bloudek (I) 21 : 11, 21 : 12, Treo (I) : Zajec (LSK) 21 : 16, 21 : 15, Zajec (LSK) : Pevalek (I) 21 : 8, 21 : 17. Bouble: Dacar-Prelovšck s Treo-Pevalek 21 : 16, 19 : 21, 21 : 18. Turnir se nadaljuje. Šport Jutrišnje nogometne tekme Pričetek prvenstva — Pokalni finale Jutri se prične v Ljubljani prvenstveno tekmovanje II. razreda. Tekmovanje v IL razredu obeta biti letos zelo zanimivo, ker so moštva izenačena in ni v moči škoro nikake razlike. V prvem kolu nastopijo štirje klubi: ob 8.30: Slavija : Natakar, „ 10.15: Reka rez. : Krakovo rez. „ 14.45: Reka ; Krakovo, „ 16.30: Primorje : Hermes. Prve tri tekme so prvenstvene, le zadnja Je finalna tekma ljubljanskega okrožja za prehodni pokal LNP. Boj za točke o tvorita v jesenski sezoni Slavija in Natakar. Izid je negotov, ker se je moštvo Natakarjev v zadnjem času zelo popravilo in bo nudilo Slaviji oster odpor. Popoldne se srečata Reka in Krakovo. Pivi ima nekoliko več izgledov na zmago. Po boju za točke sledi pokalna tekma Primorje : Hermes, ki bo odločila finalista, ki bo nato igral za pokal LNP napram zmagovalcu mariborskega okrožja ISSK Mariboru. Hermes si je priboril pot v finale po žrebu, ker se tekma s Svobodo ni mogla vršiti. Ako se nahaja moštvo Hermesa v isti formi kot za časa proslave, bo imelo Primorje polne roke dela, da bo odpravilo svojega protivnika. Zaigrati bo pa moralo bolje kot pri zadnjem svojem nastopu. Vse tekme se vrše na igrišču Primorja. Cene za dopoldanske tekme so globoko enižane. Ljubljana : Murska Sobota Jmftri popoldne ob 16-30 se bo odigrala na ferišou Krije prva medmestna hazenska tekma tned LJubljano in Mursko Sobot-o. Obe mestni reprezentanci se bosta srečali v boju za pokal }u-ve&fla Stefainoviiča, častnega člana Ha.zena šare®a. Kakor srno že omenili, zastopa Mursko Soboto odlična dnužima Mure, ki s>i je osvojila letoSnje pomladansko prvenstvo Slovenije. Ljubljano bo po odredbo tehničnega referenta pod-saveea reiprezemtiirala naslednja družina: Černe (A). Brodar (A), Sohiffrer (A), Uribas (I), Kezele (I), Debedett (I) to Privšek (A). Družina Ljubljane je laka ia bo pirotiivnika v tehničnem oziru brezdvomno znatno nadkrilievaJa. Ako bo ho-iteia zastopali Slovenijo v finatoiih tekmah proti Beo gradili', bo morala poika-zati in razviti vse srvoje znanje. Vsekakor bo iratrišrrja tekma nudila vsem poseitmitom izreden spoirtmi užitek ter bo brea dvoma najboljša hazenska prireditev Ie-tcSnje sezone. Ob IS. bosta nastopila v predigri v pnja4e8s8d nogomet®: tekma Eliraja in Slovan. Tntdd ta tekma obeta zanimivo in napeto borbo, ker nastopata obe moštvi z najjačjimi razipolož-Jišivroi močmi. Ping-pong turnir SK Ilirija; LSK V sredo s« je pričel na kopališču Ilirije ping-pong turnir med imenovanima kluboma na kopališču SK Ilirije. Za Ilirijo nastopajo pod vodstvom inž. Bloudka Sg. Treo, Pevalek, Varšek, Zupančič G., Bel-tram; moštvo LSK pa tvorijo gg. BIeiweis Miron m Marko, GM Piccoli (kapetan), Zajec V. Dacar in Prelovšek M. Odigranih je bilo 12 iger, od katerih je dobil LSK 8. Ilirija 4. Rezultati so sledeči: 5 nov Din mleka, v teku štirih let je pa la količina radia na pol miliiona Din. L. 1924. je Avstrija uvozila še za 320 nvlijonov Din mlečnih proizvodov lani pa le še za 31 milijonov, medtem ko 6e je istočasno izvoz mlečnih iz.ielkov dvignil od 9 na 58 mili;o-it vc Din. V trgovini z mlekarskimi izdelki je b!N Avstri'3 leta 1924. še pasivna za lil milijonov Din, lani na le še za 33 miliionov Din. Mleka je Avstrija že lani več izvozila, kakor pa ruiila ter so strokovnjaki pzenr;■ čani da bo Avstrija imela v trgovini z mlečnimi izdelki v tekočem letu že aktivno bila reo. 1'spMii r.am morajo biti v vzpod- budo. njene metod'' pa si moramo vzeti za vzt- Astriji rainreč « uspelo samo kriti primanjkljaj domače produkcije, temveč tudi ogromno narasilo potrebo, ki je »ustala zarad' šu okopotezne propagande za konztim »t:W,-a in !!• fčnih izdelkov. Z izboljšanj im produkcijskih me'o.1 (-ri'iše živi.o. »>! tudi mi lahko losa-gli prav lepe usnehe. V naših me«Mb 'n industrijskih krajih bi ee kons im n leka in mlekarskih izdelkov iahko po.h'.jil in i'-k potroiil. če nam bj vse to u;.pf'o r.otem >e našemu mlekarstvu začrtana prav lepa bedečnost "" Mednarodni protokol ta trgovino s ko-iami ia kostmi, v Ženevi so bila te dni končana dela glede uveljavljenja mednarodne konvencije o trgovini s kožami in kostmi, po kateri so se države obvezale ukiniti vsako carino za sirove kože in vse izvozne omejitve za kosti, pri čemer lahko med eeboj sklenejo posebne dogovore. Protokol so podpisale naslednje države: Anglija, Nemčija, Francija, Italija, Belgija, Danska, Nizozemska, Poljska, Jugoslavija, češko6lovška, Švica, Asvtrija, Madžarska, švedska, Romunija in Lubsemburg. = Gradba palače centralne pošte in Poštne hranilnice v Beogradu. Beograjska centralna pošta in Poštna hranilnica bosta dobili v Beogradu novo veliko palačo. Poštna hranilnica je že kupila od uprave cerkve sv. Marka v Beogradu zemljišče od 6799 ms za 13,079.000 Din in stane torej mJ tega zemljišča 1923.70 Din. = »Naše gorice«, glasilo Vinarskega društva za Slovenijo v Mariboru, prinašajo v septeinberski, to je deveti letošnji številki poleg drobnih in društvenih vesti poročilo o vinski konferenci v Splitu v zvezi s krizo našega vinogradništva, članek o našem vinogradništvu, kot žrtvi protekcije pivovar-ske industrije in konec razprave o samorod-nicah. = Dobave. Strojni oddelek direkciie državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 50 kg stenja iz ovčje volne ter 500 kg ležiščne bombaževi-ne in do 25. t. m. glede dobave 280 kg medene žice in 19 komadov acetilenskih sve-tiljk; gradbeni oddelek do 24. t. m. ponudbe glede dobave 30.000 komadov žebijev, prometno - komercijelni oddelek pa do 30. t. m. ponudbe glede dobave 70 komadov s nalnih šip in 1000 komadov smerničaega stekla ter glede dobave smrekovih in hrastovih desk. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave 1100 kg kotnega železa in 1000 kg bencina: do 26. t. m. glede dobave 510 ni kabla, do 28. t. m. pa glede dobave 50 metrov baiat-jermen. Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave 3000 kg bencina, 350 kg transformatorskega olja, 350 kg strojnega olja in 100 kg tovotne masti. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 23. t m. ponudbe glede dobave 10( m okroglega železa in 400 komadov matic Direkcija državne železarne Vareš-Majdar sprejema do 25. t m. ponudbe glede dobave 3000 kg mila za pranje. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Dne 17-t. m. se bo vršila pri dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani licitacija glede dnevne dobave mesa, kruha in mleka, za čas od 1. oktobra do 31. decembra 1929. (Pogoji so na vpogled v pisarni omenjene bolnice.) Borze 13. septembra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet nenavadno velik, predvsem v devizi na London, v kateri je znašala potreba skoro 3 milijone Din. Po včerajšnji okrepitvi je deviza na London zopet popustila na 275.75, deviza na Newyork pa na 56.79. Razen v devizi na Trst je ostalo potrebo krila Narodna banka. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda tudi danes obdržala nespremenjene tečaje. Za aranžma in za kaso je notirala 406 — 407, za december 417 — 418, trgovala pa se je le za september po 407.25. Investicijsko posojilo je pri tečaju 88 — 89 ostalo brez prometa. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Unionbanki po 202, v Jugobanki po 81, v Zemaljski banki po 130 in v Poljodelski po 15.75. Živahen je bil danes promet v industrijskih vrednotah. Tvornica vagonov v Brodu se je pri čvrsti tendenci trgovala po 131, čvrsta je bila tudi Slavonija pri 115 — 130 brez prometa. V ostalem so bili še zaključki v Trboveljski jjo 485, v Gutmannu po 195 — 198, v Sla-veksu po 97, v Šecerani po 410 — 415, v Vevčah po 132, v Unionu (Osijek) po 16o in v Isi6u po 17 — 18. Devize in valute , Ljubljana. Amsterd. 22.815, Berlin 136.552 —13.553 (13.54), Bruselj 7.9068. Budimpešta 9.9331, Curih 1094.4—1097-4 (1095.9), Dunaj 8.011, London 275.35—276.15 (275-75). New-york 56.79. Pariz 222.63. Praga 168.04— 168.84 (168.44). Trst 296.50—298.50 (297.50). Zagreb. London 275.35 — 276.15, Newyork 56.69 — 56.89, Pariz 296.489 — 298.489, Curih 1094.4 _ 1097.4, Berlin 13.525 — 13.555, Dunaj 7-996 — 8.026, Praga 168.14 — 168.94, Budimpešta 9.9181 — 9.9481. Curih. Zagreb 9.1275, London 25.165, New-\-ork 519.25, Pariz 20.31, Milan 27-15. Berlin 123.68, Dunaj 73.11, Praga 15.37, Bukarešta 90.65, Sofija 3.76, Varšava 58.25. Efekti. Ljubljana. Celjska 170 d., Ljubljanska kreditna 123 d., Praštediona 855, Kreditni 170 d., Vevče 130 d., Ruše 250—260, Stavbna 50 d., šešir 105 d.. Kr ind dr. 270 d. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 406 — 407, kasa 406 _ 407, za september 406-5 — 407.25, za december 417 do 418, investicijsko 88 — 89, agrarne 52.75 do 54;' bančne vrednote: Praštediona 857-5, Union 202 — 203, Srpska 155 den., Jugo 81 do 83, Narodna 8100 — 8300, Zemaljska 130 do 135, Ljubljanska kreditna 123 den., Po-ljo 15.75 — 16;. industrijske vrednote: Narodna šumska 40 — 45, Gutmann 195 — 196, Slaveks 96 — 99, Slavonija 115 — 130, Drava 430 — 460, šederana 410 — 415, Brod vagon 130 _ 140, Vevče 132 — 134, Isis 17 do 19, Dubrovačka 405 — 430, Oceanija 195 den., Trbovlje 480 — 487.5, za december 490 _ 505. Beograd. Vojni škoda 406.5, za december 419. investicijsko 89 — 89.5, Narodna banka 8190. j Blagovna tržišča Hmelj + Savinjski hmeljski trg (13. t m.) Kupčija še vedno miruje. Kupci so še večinoma brez naročil in navodil, ker so njihove tvrdke povsem zaposlene z nakupom na Češkem. Male količine prvovrstnega blaga se prodajajo gladko po 6—8 Din. + Vojvodinski hmeljski trg. Iz Petrovca poročajo, da skoro ni nikakega povpraševanja po novem hmelju. Dospelo je sicer nekaj zastopnikov inozemskih tvrdk, ki pa še nimajo nalogov za nakup. Prejšnji teden je bilo nekaj blaga prodanega po 8 Din za kg. Sedaj, ko je obiranje končano, je mogoče ugotoviti, da je bilo obrano le nekaj več kakor 20 odstotkov letošnjega pridelka, skupaj okrog 14.000 — 16.000 starih 6totov napram prvotno ocenjeni letini od 80.000 — 90.000 stotov. Hmeljarji so utrpeli že znatno škodo, i poleg tega pa nimajo še gotovosti, ali bodo j 1 obrani pridelek vnovčili. Tudi najhujši kadilci bodo imeli bele, zdrave zobe in stalno sveža usta, ako vporabljajo vsak dan Odis pasto. Vso škodo, ki Jo čez dan na* pravi na Vaših zobeh nikotin, Vam zvečer odstrani -4- Zahteve nemških hmeljarjev. Predsed-ništvo bavarske kmetijske zbornice se je te dni pečalo s težkim stanjem nemškega hmeljarstva ter je izdalo nujen apel na nemške pivovarnarje, naj podprejo hmeljarje in kupujejo za svoje potrebe le domači hmelj. Les + Ljubljanska borza (13- t m.). Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 8 vagonov, in sicer 6 vag. bukovih drv in 2 vagona nežamanih bukovih plohov. Žito + Žitni trg. (13. t. m.) Cene pšenici so se včeraj na ameriških borzah ponovno dvignile. Na chicaški borzi se je septemberska pšenica okrepila od 135 na 136 centov (v včerajšnji brzojavki je bil tečaj septembrske pšenice pomotoma naveden z 131 in tri četrtine centa), decemberska pšenica pa ee je dvignila na 144 centov. Tudi Budimpešta je bila danes čvrstejša. Pri nas pa je bilo opažati le oživljenje prometa pri prijaznejši tendenci, toda pri za enkrat še nespremenjenih cenah. Pšenica se zopet v večji meri kupuje za izvoz, in sicer po ceni 211 do 214 Din na obvodnih postajah, baška pšenica pa stane nespremenjeno 197-50 Din. Tendenca v koruzi je navzlic čvrstejšemu razpoloženju v inozemstvu dalje mlačna. V Vojvodini so že pričeli trgati koruzo, ki je prav lepa in |e bogato obrodila. — Državni urad za cenitev letine v Washingtonu je objavil cenitev letošnje letine za september, po kateri je znašala letošnja letina pšenice v Ze-njenih državah 217 milijonov bušlov napram 324 milijonom v preteklem letu. Letina koruze se -ceni na 2456 milijonov fcušlov (lani 2840), letina ovsa na 1205 milijonov bušlov (lani 1450) in letina ječmena na 304 milijone bušlov (lani 357). Tudi Kanada je izdala za september uradno cenitev letine. Statistični urad pri tem ugotavlja, da je kanadska letina pšenice letos najmanjša od leta 1924. naprej. Pridelek pšenice znaša le 294 milijonov bušlov napram 567 milijonom v preteklem letu. V ostalem je bilo pridelanih 285 milijonov bušlov ovsa (lani 452) in 106 milijonov bušlov ječmena (lani 136). Te uradne cenitve nam torej potrjujejo svoječasne privatne vesti, da je bila letošnja letina v severni Ameriki neobičajno slaba. Objavlje-nje teh številk pa je imelo za posledico, da so se cene na ameriških borzah zadnje dni precej okrepile. Glede na gornjo cenitev ameriške letine je pričakovati, da bo pritisk ogromnih ameriških zalog na cene v kratkem popustil in da se bodo cene dalje dvignile. + Chicago (13. t. m.) Pri dalje čvrsti tendenci notira septemberska pšenica 135% centa, decemberska pa 143%. -f Ljubljanska borza (13. t. m.). Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenicaf slov. post. mlev. tar. plač. 30 dni): baška stara. 80 kg, 2 % po 252.5 do 255: nova 80/81 kg. 1 % po 252.5 _ 255; 79/80 kg, 2 % po 247.5 - 250; sremska, 80 kg, 1 % po 242.5 _ 245 ; 77 kg, 2 % po 237-5 — 240; slavonska, 77 kg 2 %, po 2>;5.5 do 237-5; rž: 72/73 kg po 222 5 — 225; moka »0<, fco Ljubljana, plač po prejemu po 365 — 370; koruza: baška. slov. postaja, mlevska tarifa po 237.5 — 240: navadna tarifa po 240 — 242.5; oves: baški, slov. postaja 215 — 217- -f Novosadska blagovna borza (13. t m.) Tendenca za pšenico nekoliko čvrstejša. P10: met: 7 vagonov pšenice, 11 vagonov moke, 90 vagonov koruze, 1 vagon ječmena in 2 vagona ovsa. Pšenica: baška in banaška 192.5 — 197.5; sremska 195 — 197-5; potiska 207.5 — 212.5. Ječmen: baški 130 do 135. Oves: baški in sremski 155 — 157.5. Koruza: baška in sremska 165 — 170. Moka: baška „0g< 295 — 300; »2< 280; >5« 250 — 255: »6« 225 — 230; »7< 190 — 200. Otrobi: baški in banaški 110 — 115. Fižol: baški beli 400 — 410. -f Dunajska borza za kmetijske proizvode (12. t. m.) Navzlic prijaznejšemu držanju inozemskih tržišč je bila situacija na dunajski borzi skoro nespremenjena. Ponudba je bila sicer manjša, kar pa ni vplivalo na cene. Plavajoča jugoslovenska potiska pšenica se je nudila po 1.38 Kč ex šlep Dunaj, koruza za marc - april pa rri nekoliko mlačnejši tendenci po 1.11 Kč ex šlep Dunaj. Uradni tečaji so ostali povsem nespremenjeni. « Tu je pristal »Rumeni ptič« T ComlHas-Santandrn na Španskem so z velikimi svečanostmi odkrili spomenik na krajn, kjer |e francosko letalo »Ramen) ptič« po srečnem preletu Atlantskega oceana prvič pristalo na evropskih tleh Med odkritjem spomenika Je krožilo v zraku brodov]« španskih vojnih letal. S čim odganjajo ljudje dolgčas Računi, ki gredo v milijarde — Vrednost Američana Nekdanjo sentimentalnost je pri modernem človeku popolnoma nado* mestila stvarnost. So ljudje, ki se da* nes ne počutijo dobro, ee ne vedo vsega v številkah. Med temi so Ameri* čani gotovo na prvem mestu. In kaj vse ne zanima teh radovednežev! Poročajo n. pr., da si je nekdo dolgo belil glavo, da bi prišel do jasnosti, koliko besed se rabi, da se izpišejo vsa števila od 1 do milijarde. Sedel je k mizi in vzel svinčnik v roke in glej! Izračunal je, da bi bilo za to potrebnih 45,032,988.006 črk. Če bi pa koga po« padla želja, da bi črke napisal drugo poleg druge in poslal rokopis v tiskar« no, bi imela črna umetnost dosti posla, preden bi prišla stvari do koncar za takšno reč bi namreč bilo treba natis« niti stotisoč zvezkov leksikalnega for« mata. Teh 45 milijard črk pa bi dalo po drugi strani 13„235,000.002 zlogov. Ce vzamemo, da porabimo za izgovor« javo 250 zlogov eno minuto, bi rabili natančno 101 leto, preden bi prišli ust« no z računom do kraja. Milijarda to« rej ni tako enostavna reč. Če bi kdo hotel preizkusiti z besedo, kako dolga je milijarda, bi moral začeti s štetjem takoj ob rojstvu in bi moral šteti ne« pretrgoma do Metuzalemove dobe. Neki Anglež si zopet ni dal miru, dokler ni izračunal, koliko las ima člo» vek na glavi. Prišel je do zaključka, da niso lasje pri vseh ljudeh enaki. Najmočnejši so lasje pri rdečelascih. Rdečelascu poganja na glavi po« vprečno 92.000 las. Rjavolasci so že siromašnejši in imajo kakih 118.000 las. Črnolasci imajo še gosteje poseja« no glavo: 135.000 las. A svetlolase! po« kosijo vse ostale s 143.000 lasmi. V Ameriki si preganjajo čas še z drugačnimi računi. Nekoga je zanima« lo, kolikokrat poniha krava z repom. Koliko las ima človek na glavi od zibeli do groba Izračunal je, da se to zgodi dnevno 41.152 krat. Dalje, da se nad zemljo sprosti vsak dan 44.000 neviht, da se zasveti med tem 10 milijonov bliskov in da pade z neba vsak dan okrog 300 meteorov. Šef statističnega urada za blaginjo Američanov pa je izračunal, koliko je vreden vsak ameriški držav« Ijan od zibeli do groba. Ko pride v Ameriki dete na »vet, odpade nanj 9333 dolarjev narodnega premoženja. Kadar je otrok leto dni star, se mu cena zviša za 1000 dolar« jev. Pri osemnajstih letih doseže vso« ta pri moškem 28.654 dol., pri tridese« tih letih pa 31.038 dol. Ta vsota predi« stavlja obenem višek, zakaj od 40. Ie« ta dalje cena Američana zopet pada. Najprej znaša 25.795 dol., v 50. letu 17.510 4ol., v 60. letu 8409 dol., in v 70. letu samo 562 dolarjev. Baje se drže te lestvice vse ameriške družbe, ki zavarujejo ljudi zoper nezgode. Menih m nuna V kjjevskem cirkusu se je začela ob« ravnava zaradi umora proti menihu Jevlagiju, Čehunu in nuni Voronkovi. Sovjetska vlada je porabila priliko, da je napravila iz afere sredstvo protiver« ske propagande. Razglasila je, da je proti določeni vstopnini vsakomur do« voljen vstop k razpravi. Tako se je kmalu napolnil cirkus, kjer navadno nastopajo klovni pred 3000 zvedavimi gledalci. Manežo so preuredili v pro* štor za sodnike in obtoženca. Nad njunima glavama vise trapeci, ki ne« kako simbolizirajo usodo obtoženih. Ogromni žarometi razsvetljujejo pri« zorišče, zakaj obravnava se vrši po« dnevi in zvečer. Menih Čehun je ob« dolžen, da je svoji ljubici, nuni Vo« ronkovi na ljubo s sekiro umoril dru« Komfort v družbi s hitrostjo Kakor smo imeli priliko že opetovano poročati, so znali Nemci olajšati potnikom, Id to »e udeležili dosedanjih poletov »Grofa Zeppettna«, bivanje na zračnem oriaku z vsem mogočim kom-fortom. Slika nam kaže n. pr. z vso razkošnostjo opremljeno skupno Jedilnico oa zmagoviti zračni ladji. Seveda pa so morali tisti, ki so se udeležili teh voženj iz same radovednosti hi za zabavo, zelo, zelo globoko poseči v svoje žep«, tako da sta bila zabava In luksus dobro prepiačaea. jio nuno, s katero je bil zapleten v ljubezensko razmerje. Umorjenka je bila prej krasno kmečko dekle, ki se je zaobljubilo šele 1. 1917. Razprava bo trajala več dni Naval občinstva je ogromen, zanimanje za izid procesa pa ie večje. _ Otrok kot zastavnina V nekem hotelu ▼ Kufstelnu sta bi« vala leto« na počitnicah dva zakonca iz Nemčije. Imela sta s seboj tudi sva« je devet mesecev staro dete. Potem ko sta se lepo odpočila, zredila in po« Sravila, je mož zahteval račun. Hote« r mu ga je poslal v dobri veri, da bo hitro poravnan. Toda mož je rekel, da nima dpvolj avstrijskih šilingov in da mora izmenjati še nekaj nemških mark ▼ avstrijsko valuto. S tem vzrokom se je odstranil Iz hotela. Žena je ostala sama i otrokom, a ko so čez nekaj časa potrkali na vrata sobe, kjer sta zakonca bivala, so na splošno začude« nje ugotovili, da jo je tudi ona pobrl« sala. Pustila pa je v hotelu kot zastav« nlno — devetmesečnega otroka. Hote« lir se seveda ni mogel zadovoljiti s takšnim plačilom In je dete Izročil ob« čini, ki ga je dala na lastne stroške v rejo, dokler se ne javita ali najdeta nemarna oče in mati. Novo sredstvo proti migreni Norveški zdravnik za živčne bolez« ni dr. Zeiner«Henrichsen je izumil novo sredstvo za zdravljenje migrene. Svojim pacijentom vbrizgava preparat Iz neke izločnine hipofize in baje do« sega ozdravljenja v polovici vseh slu« čajev. Doba zdravljenja traia šest ted« nov, injekcije pa izvaja vsak teden en« krat. Hipofiza je, kakor znano, maihna žleza, ki so io smatrali še pred krat* kim za podališek možganskega tkiva. Novejša raziskovanja so odkrila nje nad vse važni vpliv na življenje celot« nega organizma. Tako je v tesni zve« zi z rastjo organizmov, s spolnimi or« gani, z mladostnim izgledom čl o veko« vim, z delovanjem obisti itd. Nered« nosti v izločanju ni enih hormonov po« vzročajo lahko težka obolenja in celo slepoto. Ker je ena vrsta migrene v zvezi s prekomerno razširitviio mo« žganskega žilia. druga pa z njegovim zoženjem. ie čisto mogoče, da ima hi« pofiza kakšen vpliv na nastajanie in odnravo te bolezni. S tem pa bi se' skrivnos+ni pomen te žleze pomnožil za novo skrivnost. Koristno zavarovanje Zavarovalnica Lloyd na Angleškem je uvedla novo, zelo privlačno vrsto zavarovanja, ki ima to prednost, da ne traja posebno dolgo. Gre za zavaro* vanje vseučiliščnikov pri izpitih. V primeru, da dijak ne napravi skušnje, prejme pogodeno odškodnino, ki mu omogoči, da lahko študira naprej. Za* varovanec ima vsekakor tudi nekaj obveznosti: prvič mora točno plače* vati premije, drugič mora redno obi* skovati predavanja. Ustanova je vse« kakor večjega moraličnega kot gmot« nega pomena. Kraljica med cvetlicami Belgijski kraljevi par Je obiskal te dni velike cvetlične vrtove v Gandu. Slika prikazuje kraljico Elizabeto med cvetlicami. na velikem liktorskem snopu h elek« tričnih žarnic* je položila svojo levo roko na telo in dejala: »Sina, ki ga bom rodila, bom zaznamovala z liktoiv skim snopom.« Rodila pa je deklico, ki ji je danes skoraj sedem mesecev in ki kaže baje na svoji levi strani znamenje, kakor smo že omenili Pcw krajinski tajnik fašistične stranke v Jakinu je dal to čudo sedaj fotografi« rati in je poslal fotografijo Mussoli« niju. O D O O o Liktorski snop kot materino znamenje Že pred nekoliko meseci so poročali italijanski listi, da se je rodil otrok z znamenjem v podobi liktorskega sno* pa na levem boku. Slučaj se je pripetil 41 letni kmetici Ameliji Giaccanijevi, ki je porodila to dete, deklico, letos meseca februarja. Zanimivo je, kako žena razlaga na* stanek navedenega materinega zna* menja. Še ko je bila noseča, je priso« stvovala fašistični slavnosti v Jakinu. Ko je hipoma ustavila svoje poglede Izvleček iz programov Sobota, 14. septembra. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana gtesba. 13: Naipoved časa, borza, repr. glasba. — 13-36 Poročila a dnevnikov. — 17: Koncert radio-orkestira. — 19-30: Delavska ara. — 20: Preno« — 22: Napoved časa in poročila. Nedelja, 18. septembra. LJUBLJANA 9-30: Prenos cerkvene glasbe. — 10.30: O bolniški postelji. — 11: Koncert radio-orkestra. — 15: Pod-jedtetoo predavanje. — 15JO: Komični prizori iz Jurčičeve drame »Deseti bra.t«, igrajo člani nar. gled. — 16.30: Koncert fcamiburaSkesa zfboira. — 20: Plreoos koncerta u Zagreba. — 22: Napoved časa in poročila. ZAGREB 1)1-30: Dopoldanska koncert. — lTt Koncert lahke glasbe. — 20: Večerni koncert orkestra. — BEOGRAD 12.45: Koncert radio-bvarte.ta. — 17: Ciganska godba. — 20JO: Otročki koncert. — 21 JO: Poročila. — 21.40: Veseloigra. — 22.46: Jazz-foand. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert orkestra. — 18.05: Vesele pe-simS. — 19: Plesna godba. — 20: Koncert lahk« glasbe. — 21: Programi h Brna. — 22.20: Koncert ® Bratislave. — BRNO 16-30: Koncert a Prage. — 18: Pesmi. — 19: Lahka godba. — 20.20: Konce nt solistov. — 31: Simfoničen koii-oert. — 22.20: Koncert iz Bratislave. — VARŠAVA 17: Popoldanski koncert. — 20JO: Koncert orkestra in solistov. — Godba za ples. —. DUNAJ 10: Koncert dunajskega sani. oukesiTa. — 16: Popoldanski koncert. — 19: Mozartov« violinske sonate. — 20.15: Sullivanova opererta »Miikado«. — BERLIN 15: Klavirske skladbe. — 16: Koncert lahke glasbe. — 19: Arije. — 20: Orkestralen koncert. — Godba za ples. — FRANK FURT 16: Orkestralen i,n pevski koncert. — 17.30: Pravljične pesmi. — 20: Preno« m Stuttgarta. — 21: Koncert komorne glasbe. — 21.45: Program k Stottgarta. — Godba za ples. LANGENBERG 16.30: Popoldanski koncert. — 20: O. StTaussa opereta »Poslednji valček«. — Lahka godba in ples. — STUTTGART 16: Koncert iz Frankfurta. — 19.30: Koncert orkestra. — 20: Veseloigra. — 21: Koncert is Frankfurta. — 21.45: Poljuden koncert solistov. — BUDIMPEŠTA 12: Orkestralen koncert. — 17.15: Vojaška godba. — 18J0: Ciganska godba. — 19.15: Pevski koncert. — 20: Mešan program. — Lahka godba. — LONDON 20.15: Prenos orgelske« ga koncerta. — 21.05: Orkestralen koncert. — RIM 17: Popoldanski koncert. — 21: Pucemi-jeva opera »Tosca«. — STOCKHOLM 19.15: Orkestralen koncert in dramski večer. — 21.401 Pevski koncert. — 72: Plesna glasba. Vsak dan bolj popularen Chevrolet Six 1929 je dosegel število milijoni t Milijonti Chevrolet je prišel iz tvornice 5. avgusta 1929. Tako se je napoved, da bo Chevrolet Six potolkel vse rekorde in si pridobil tolikšno naklonjenost publike, kakor še noben voz pred njim, popolnoma uresničila. Še bolj pomembno, nego kažejo zgoraj navedene številke, dela to popularnost njen vsesplošni značaj. Tako na Javi kakor v Zedinjenih državah, na Holandskem in v Braziliji, na Švedskem in v Rumuniji zastopnike Che-vroleta z naročili kar zasipajo. Opremljen s šestcilindr-skim motorjem, ki se je odlično obnesel po vsem svetu ne glede na cestne prilike, s Fisherjevo karoserijo in v Ducovih barvah, ki so poslednja novost v avtomobilski modi in lepoti, nudi Chevrolet milijonom priliko za nakup voza, ki so si ga Se pred nekaj leti lahko privo-' ščili samo res imoviti ljudje. Tudi vi se lahko poslužite ugodnosti, ki vam jo daje nakup tega luksusnega šest-, cilindrskega voza. Obiščite-najbližjega zastopnika Che-vroleta, oglejte si voz in preizkusite ga na vožnji. I njegova vnanjost I razt košna notranja oprema postavlja Chevrolet v vrsto »luksusnih« voz. CHEVROLET SIX CHEVROLET -"PONTIAC - OLDSMOBILE - OAK LAND - MAR0UETTE - BUICK - VAUXHALE -U SALLE — CADILLAC — CHEVROLET TOVORNI AVTOMOBILI — a M. C. TOVORNI AVTOMOBILI FISHERJEVE KAROSERIJE PROIZVODI GENERAL MOTORS CENE MALIM OGLASOMt Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 Itoee da me mu pomije po posti naslov aH GaGe drugo informacijo tieoeo me maRh oglasov naj pri/oii v mnamGab a /^B* sicer ne bo prejel odgovora t ^ ZJaBM CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. Sobarico perfektno io pošteno, sjrej- Dtm takoj proti dobri plati. Ponudbe i referencami U oglasni oddelek »Jutra« C4 značko »Perfektna so-rie* 400«. 31986 Plačilni natakar 4obi stalno mesto v hoteJu »BeUerue« r Ljubljani. — Beflektir« se samo n« pr-Tovrstno vljudno in ko rektno moč, • primerno kavcijo. 81961 Mizar. pomočnika dobro irurjenega v stroj, »li žaretvu. »prejme takoj Josip Vengar, Slor. Javor-sik. 81925 Frizerka bt manlkerka, ki dobro en-dulira, lepo manikir« ln j« vešča vodne ondulacije, ftna mtuM naj »e oferiTajo pod Šifro »Eksistenca 22« na egissni oddelek »Jutra«. 32083 Mlinar, vajenca • 150 oskrbo sprejme F. ta A. Leben. valjčni mlin te žaga t Skofji Loki. 32058 Mlinar, pomočnika mlajšega, vajenega dela v kmečkem mlinu, »prejme F. in A. -Leben. valjčni »lin tn laga, Skofj« Loka 82057 Zobotebnika •prejme zobozdravnik. Ponudbe pod »Perfekten« na podružnico »Jutra« v Celju 82022 Frizerka dobro izurjena — dobi lahko takoj stalno mesto. Plača in drugo po dogovoru. Naslov pove oglasni •dfjelek »Jutra«. 81822 Krojaškega vajenca s hrano in stanovanjem takoj sprejme Fr. Brodar Biitrica-Tržič. 32149 Čevljar, pomočnika le prvovrstnega za šivana in zbita dela, s hrano in stanovanjem v hiši, v stal-no elužbo sprejme Blaž Kimavec, Litija. 32172 Fino kuharico perfektno, sprejmem na deželo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Fina kuharica«. 82195 Vajenca sprejme takoj Karol Kavč-nik, krojač, Kožarje 25 — ViJ gostilna Kusair pri Ljubljani. 82200 30—40 delavcev In 2 tesarja »prejme t trajno deio kamnolom — postaja Verd. — Za stanovanj« preskrbljeno. Ing. Dukič in dr.. Bohoričeva 20. 32211 2 čevljarska pomočnika sprejmem takoj v stalno delo, « hrano in stanovanjem r hiši. Ambrož, Za-gradee pri Stični, Dolenjsko. 82201 Več drvarjev gozdnih delavcev sprejmem takoj za n spravljanja bukovih drv. Zglaeiti e« j« pri Iv. Petrič, lesni trg. r Borovnici. 93198 Mlinar poštfm in trezen, izurjen v kupčiji ter v odmerjavi moke za Sito. dobi takoj mesto v umetnem mlinu v Savinjski dolini. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 32207 Sobarico »travo in pošteno, a S»-hrimi »priSevali," sp*»js»em Prvnudbe na naslov: Jelena Benko, Ijekarna, Zcmun. 32110 2 čevljarska pomočnika ra fina in prosta dela rsrejme takoj Slane Josio, Jevljar v Metliki. 32037 Kroj. pomočnika zdravega in pridnega sprejmem ia konfekcijo in fino delo. Nastop takoj, delo trajno. Andrej Oman, Zagreb, Nova cesta štev. 66. 0 32202 Čevljar, pomočnika za razna zbita deia, v staJ-no dele s it» r e j m e Franc Fabjan, Stari trg pri Črnomlju. 32229 Stavbenik absolvent obrtne šole, s prakso, dobi večmesečno zaposlitev s stanovanjem in hrano. Ponudbe na na-«lov: Madile, Rogaška Slatina. 82147 Sod ar. pomočnike rprejmem takoj za transportno delo. Stanovanje v niši, plača po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32035 Dečka foSt-enega in krepkega — •prejme takoj kot vajenca tirna pekarna Jos. Lavti-4»r ▼ Kranjski gori. 32144 Vajenca h Ljubljane aH bližnje okolice, za krojaško obrt •prejme Ludvik Wohinz, Vegova ulica 8. 32159 Frizersko vajenko sprejme M. Gorenc, Turjaški trg 2. 82243 Izurjeno pletiljo takoj eprejmem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na •podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Maribor 68«. 32270 Perfektno pletiljo zmožno samostojnega vodstva, eprejmem takoj v stalno službo, z vso oskrbo v hiši. Marija Zdešar, trg., Stara Vrhnika 84 — pošta Vrhnika. 32235 Prodajalko e kavcijo sprejmem takoj v slaščičarno. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Fina«. S2236 Igralko klavirja dobro, za zvečer od 5. do 10. UTe išče boljša restavracija v Ljubljani. — Ponudbe aa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Živahnost«. 31960 Zastopnik e- inkasante sprejme tvrdka Singer. 3e-lenburgova 8/1. 32171 Sijajen zaslužek plačo in provizijo nudimo zastopnikom in agentom za prodajo vrednostnih papir jev in odlično vpeljanih domačih predmetov. »Sla-vija« K. D., Beograd — Skopljanska 8/1. 3199" Gospodične ki bi prepisovale naslove, naj sporoče ceno za vsak naslov pod »Postranski zaslužek« na oglasni oddelek »Jutra«. 32050 Izurjena šivilja z dobrim okusom, se pri poroča damam na dom — tudi izven Ljubljane. Mestne hiše 11/2 — Bežigrad. 32178 Prva oblast, boncesijonlrana šoferska šola Camernlk. Ljubljana (Jugo-avto), Dunajska cesta 36. Telefon 2236. Slrokovnjaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih moner nih avtomobilih, s pričet kom v • a k e g » prvega 254 Gosli poučuje bivši učitelj konservatorlja Studentovsk« ul. 9-1 29176 Klavir poučujem Pojasnila daje Mikiavčič, Pot v Rožno dolino št. 44 32184 Inštrukcije prevzame meščaaskošolsia učiteljica — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Perfektna nemščina«. 8224S Absolvent trg. akad, a enoletno prakso pri lesni trgovini išče službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32232 Ne obupajte! ako nimate vložka v hranilnici. kajti to je mnogo manj neprijetno, kot če nimate posteljnega vložka ki gi dobite najceneje pri Fr. S t o p i c i v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 1. Istotam dobite tudi kopalne banje, klozetne garniture, vzmeti za modroce. morske travo, žimo in vso železnino 168 Premog in drva prodaja Jezeršek. Vodmat. 200 Puhasto perje ks po 88 Din razpošiljam po oovzetju najmanj 5 kg. notem čisti beli oub po Din 300 kg L Brozovid. ke mička 8lstion» oerja. Za greb. niča S2. 183 Množinski predmet potreben za vsako gospo-dinjstvo, patentiran v državah. — Prospekt pošlje brezplačno Samuel Leopold — Senta (Bačka). 171 Tovorni avto tritonski, znamke »Torino-Fiat«, zamenjam za petton-ekega. Avto ee lahko ogleda v pogonu. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Deske«. 32146 Steyer tipa VII z elegantnim nastavkom, vožen 28.000 km, prikladen kot taksameter, za velike ture, naprodaj. Ponudbe na Anzeigebureau Witzl, Celovec (Klagenfurt) — Domgasse 7. 83237 Delavnico svetlo in suho takoj oddam. Naslov v ogi-as-nem oddelku »Jutra«. 31S94 Slaščičarno prodam v zelo prometni ulici. Cena ln mesečna na-jemnlna zelo nizka. — Ponudbo in naslov je pustiti v oglasnem oddelku Jutra pod šifro »Vpeljana«. 82162 Moško kolo zelo dobro ohranjeno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 3221", 'a Hrastove sode od 100—600 litroV, v naj boljšem 6tanju proda No-vakovič, Ljubljana, Kolizej. S1S08 Klavirski pouk prvovrsten daje pianistka Jadviga Požene!. Informacije na Mestnem trgu 17, II. nadstr. 82233 Kot pomoč gospodinji želi pridno, zdravo, pošteno, 28 let staro dekle, doma ii kmetske hiše. Re ilektira le na dobro in po šteno hišo. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pridna, zdra va, poštena«. 31928 Prodajalka dobro izurjena, išče mesta Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 82018 Natakarica čedne zunanjosti, išče mesta v kavarni ali hotelu Najraje gTe na deželo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Plačilna«. 32156 G. Th. Rotman: Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil Kuharica dobro vajena tudi vseh hišnih del, išče mesta na deželi, k majhni družini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 82152 Vpokojen železničar vdovec, zmožen voditi gospodarstvo, želi primernega mesta aH gre za hišnika. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31730 Strojevodja samostojen ključavničar vejletno prakso tudi pri žični tirnici, želi mesto premeniti. Isto želi absolvent strojne šole, strojnik in samostojen ključavničar — vešč tudi popravila parnih kotlov. Ponudbe na podružnico »Jntra« v Celju pod »Zanesljiv«. 32126 Modistinja samostojna — debra moč, lš^e mesta v Ljubljani aH kje drugje. Gre za vsak sprejemljiv honorar. Ponudbe oa oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra mol 221«. 32321 Sobarica ki sna tudi dobro kuhati, želi premeniti elužbo. Reflektira samo na odkritosrčne ljudi. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutrr.« pod šifro »Pošteno«. 32224 Trgovski pomočnik vojaščine prost, išče službo v trgovini mešan, blaga v mestu aH na deželi. Ceni. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiv 09«. 32209 Šofer-avtOmehanik Seli takoj al! pozneje namestitve. Ponudbe .. prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Primore 10«. 33210 >Stojte!< je zakričal gospod Kozamurnik, ate ne, ras naznanim! Ali ras ni sram, da mučite ubogo žival?« S temi besedami je ustavil avtomobil in skočil iz njega. — »Kako, mar veste vi kak drugi način, da pridem gor?« je vprašal mož. — »Da«, je odvrnil Kozamurnik. »Stopite po močno vrr in iz-prezite konja.« — Kakor sta rekla, tako sta Morila. Trgovski pomočnik marljiv začetnik, želi vsled nadaljne izobrazbe službe premeniti. Gre na deželo aH v mesto. Cenj. ponuc*ve na oglasni oddelek »Jutira« pod »Dežela 44«. 33226 Učiteljica prevzame v popoldanskih nrah mesto vzgojiteljice. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod »Vestna«. 82247 Pozor, peki! Železne Deške (BacktrCgel, pečna vratica, tiple, mlini za žemlje, pfeše, parne peči in vsi drugi stroji in pripomočki za peke in slaščičarje vedno v zalogi na Sušaku. Ing. C. Kornfeld, Sušak, Račkog 1. Zahtevajte prospekte. 31756 Sušilno napravo primen-o za sušenje drobnih predmetov, ali sod-'a. hmelja itd., zelo ugodno proda tovarna žebljev v Tacnu nad Ljubljano. ----------33086 Zeiss-Trieder 7 X, prvovrsten daljnogled poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 32153 Kleparsko podjetje dobro idoče, v sredini mesta ugodno naprodaj. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Kleparetvo«. 31898 Strešna opeka stara, naprodaj na Poljanski cesti 29. 32318 Otroški voziček prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 32254 Otroško posteljico belo, poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32257 EnOvprežno kočijo lahko, popolnoma v dobrem stanju prodam za Din 5260. Malgaj, Celovška c., Ljubljana 32255 rf fi Radio-aparat nov, tricevni poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 82266 Avtomobili Chevrolet Touring, model 1927, v najboljšem stanju vožen ca 15.000 km — luksuzna izvedba, usnja ta prevleka, 2 rezervni kolesi, Din 33.000; Chevrolet Touring, model 1928, 2 rezervni kolesi, Erevožen 12.000 km — •in 32.000; Fiat 501 Šport, zavore na 4 kolesa, skoraj nove gume, Din 32.000 ; Roland Pillain Šport Ton-ring, štirisedežen, Din 30.000; Renault, štirisedežen, odprt, majhen, dobro ohranjen. 25.000 Din; Citroen Touring, malo Tožen, dobro ohranjen — Din 22.000; Peugeot Touring, 24 HP, v dobrem stanju, vožen 17.000 km. Din 25.000; Peugeot mali, poltovornl. v dobrem stanju, 4—15 HP, DiD 19.000; Fiat 503 Touring v zelo dobrem stanju, 30.000 Din; Erafcine Touring, skoraj nove gume, male- voten, Din 40.000; Austro - Dalmler z dvojno karoserijo, zaprto te odprto. šestsedežen, 65 HP 6 cil. 45.000 Din; proda V. In M. Bare«! & Co., Ljubljana, Dunajska cesta. 196 Družabnika (co) iščem za trgovino z me®, blagom, katera se nahaja na prometni točki, v lepem kraju Slovenije, blizu hrvatske meje. Potreben kapital 70—120.000 Din. Dopise pod šifro »Jako ugodna prilika« na oglasni oddelek »Jutra«. 33895 Prodajalko sotrudnico-družabnico — « nekaj kavcije sprejmem v dobro idočo trgovino z mešanim blagom. Ker imam še več dmgih obratov, bi bila samostojna prodajalka Ponudbe na upravo »Jutra« v Mariboru pod »Slovenska Bistrica«. 81697 Čevljarsko delavnico x lokalom oddam v najem ev. tudi prodam pod jako ugodnimi pogoji. Vsa priprava za čevljarsko obrt in trije stroji še v dobrem stanju. Naslov t oglasnem oddelku Jutra. 31429 Restavracijo aH boljšo gostilno vzamem v najem v Mariboru, Ptuju ali tudi v bližnji okolici. Ponudbe pod »Kavcije zmožen« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 83132 Manjše posestvo v predmestju Radovljice, obstoječe iz stanovanjske hiše, eadnega vrta, njiv, travnikov in gozda, radi družinskih razmer takoj prodam. Naslov t oglas, oddelka »Jutra«. 82177 Hišo v Mariboru z lepim vrtom in prostim trisobnim stanovanjem prodam. Strossmayerjeva ul. št.—lfe-----------------38(49-4- Elektrlčno žago polnojaremuik, s stanovanjsko hišo, barako za sušenje lesa, velik prostor — žaga tik kolodvora, t 800 m3 mehkega okroglega lesa prodam. Naslov t ogl. oddelku »Jutra«. 8S129 Enodružinsko blšo visokopritlično, prodam. — Vrt, elektrika, solnce, industrijski kraj, tik kolodvora. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro 170«. 82199 Županstvo občine Litija proda najvišjemu ponudniku parcelo 301/2 in 301/3, obstoječo iz mlina z vedno močjo za 15 PS ter 8000 m' zemljišča. Zemljišče z mlinom leži ob deželni cesli Litija—Šmartno ter je 20 minut oddaljeno od postaje Litija. Ponudbe je vložiti do 15. oktobra t. 1. pri županstvu v Litiji. 82246 Lepa spalnica sobna kredenca, mize, stoli, karnise, tridelna okna, podobe, zaradi selitve naprodaj v Šiški 117 — od mitnice druga ulica. 83185 Spalnico popolnoma novo, hrastovo emajlirano, po zelo ugodni ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 32217 Kolarsko delavnico i inventarjem oddam v najem, ali prodam Eksistenca zasigurana. Naslov t oglasnem oddelku Jutra 82228 Najpriljubljeneie Brezštevilna znanstvena raziskavanja v laboratorijih so dokazala, da je pri CHAMPION - sveči dosežena najvišja popolnost, ki jo morejo dati mehanika, keramika in kemija. Ogromna večina avtomobilistov po vsem svetu rabijo samo te. Uporabljajte v svojem motorju samo najboljše sveče! Uporabljajte CHAMPION — najbolje in povsem zanesljive sveče! Generalno zastopstvo za kraljevino S. H. S. W. H. SMYTH ZAGREB Sudmčka ši 4 CHAMPION BEOGRAD Miloša Velikog št. 23 so najzanesljivejše sveče za vse motorje brez razlike. Prostor za delavnico za ključavničarsko obrt, po priliki 6 X 6 m' vzamem v najem, ali pa pristopim kot družabnik v že obstoječo delavnico. Imam vse potTebne stroje. Prostor kakor tudi stanovanje želim v Ljubljani, ali bl-žini. Naslov s pogoji na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ključavničarska obrt«. 32230 Mešanih jabolk več vagonov zelo ngodno proda Viljem Godnjavee — Trebnje. 82164 Zimskih Jabolk več vagonov obranih kupi Mihael Iskra, HJebce 23 — pošta Lesce. 83183 Profesor vzame dijaka v celo dobro oskrbo. Nemška konverza-cija; bližina U. realne gimnazije. Naslov ▼ oglasnem oddelku »JutTa«. 31708 Dijaka sprejme boljša rodbina v vestno oskrbo. Naslov v oglasnem odd«Tku »Jutra« 32067 2 dijaka sprejmem na stanovanje. Poizve se pri hišnici na Starem trgu 9. 33139 Dečka zdravega in krepkega, dobro vzgojo, oddam boljši družini v Ljubljani — kjer bi ee mu nudila dobra vzgoja in nadzorstvo v šolskem pouku. Plačam dobro. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« nod šilko »M. E. 84«. 32173 A Dijaka sprejmem v vso oskrbo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 82211 Stanovanje v mestu, obstoječe iz dveh sob, kuhinje in pritiklin išče za . oktober mirna stranka brez otrok — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Din 1300«. 31934 Stanovanje obstoječ.e iz 2—3 sob kopalnico išče mirna stranka od 8 oseb za november. Ponudbe na Miroslav 2abka, Miklošičeva 14 ali pa telef. št. 2534, 188 500 Din nagrade dobi tisti, ki mi preskrbi trisobno stanovanje t, *trtt-g^ar centru do-1. oktobra.' Ponudbe na ogl>?. oddelek »Jutra« pod značko »Tihi obitnik«. 81887 Lepo stanovanje 2—3 sob ln pritiklin, mestu išše trgove« za takoj. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Plačnik točen«. 81855 Stanovanje 2—3 sob in pritiklin. centru išče samostojna gospa za november aH pfe-je. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Tih* stranka«. 32064 Dijakinjo sprejme učiteljica v sredini mesta v dobro oskrbo. Zračna in solnčna soba. Vprašati v trgovini Jos. PodkrajSek, Jurčičev trg. B. S. A. motor 350 ccm. dobro ohranjen, z električno razsvetljavo, hupo in Soelus sedežem prodam. Ponudbe- na ogla«, oddelek »Jutra« pod Šifro »B. 8. JL« 18181 Pohištvo lepo, moderno, skoraj novo, za kompletno sobo — poceni prodam. Poizve se v sfldadišču Ranzinger od 3.—5. ure popoldne. 81868 Divan Širok, poseben patent, ne-tapeciran — kakor tudi starinsko vezenino iz leta 1830., kuhinjsko mizo t vdelanim kotlom za pomivanje te črno mizico moderno, salonsko prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 83242 Lep Jesenski plašč nov, za fanta od 15 do 18 let, ki je stal 1200 Din, prodam za 600 Din. Naslov pove oglasni oddelek Jutra«. 83175 Lep nov lokal v prometnem mestu na Gorenjskem, ob glavni cesti, pripraven za vsako trgovino ali obrt, z malim skladiščem ali sobico oddam pod ugodnimi pogoji v najem. Elektrik« vpeljana. Naslov t oslMoea oddelku •Jiuok, mu Dijaka ali dijakinjo vzame učiteljska družina na stanovanje v bližini tehnične šole. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32167 Dijaka sprejmem na stanovanje in zajtrk. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 82160 Dijakinjo ali gospodično sprejmem v celotno oskrba Poizve se v Gradišču 14, pritličje, levo. — Istotam se proda več učnih knjig za učiteljišče, citre in dobro ohranjene ženske obleke. 32176 Dva dijaka mlajša eprejmem v vso oskrbo po zelo zmerni ceni Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38219 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin oddam dvema starejšima zakoncema brez otrok. — Solnčna lega, zračno in čisto, x elektriko in vodovodom — za november. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 82140 2 stanovanji 2 sob, kuhinje in pritiklin, s 1. oktobrom poceni oddam, v novi vili, 5 minut od električne žel: Zaželje-no je plačati '.nekaj naprej Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mirno in zračno«. 32180 Dva prostora za stanovanje oddam. Želim vpokojenca z ženo. Drugo po dogovoru. Rožna dolina, cesta V št. 30. 33212 Stanovanje v pritličju, 2 sob, kuhinje in shrambe, event. 3 sob oddam a 1. Oktobrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. . .83190 Stanovanje sobe in kuhinje ali 2 sob išče za takoj samostoječi vpok. višji uradnik. Po-nndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Pen-sioner 94«. 82194 Dosmrtno stanovanje i vrtom oddam takoj ali pozneje starejšemu . zakonskem a para šli - samca t nekoliko kapitala. Naslov r oglienem oddejku Jtftra 83204 Sobico z vhodom skozi kuhinjo oddam poleg nunske iole gospodični. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 32091 Sobe 1 veliko in 3 manjše, prasne ali opremljene, z ali brez oskrbe, posamezno ali skupno oddam • 1. oktobrom r novi vili, ▼ neposredni bližini Tivolija in v najlepšem kraju Podrož-nik». Na razpolago kopalnica, telefon in vrt. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 82137 Veliko sobo oddam v dosmrten užitek. Ponudbe na oglu. oddelek »Jutra« pod značko »Dosmrtno stanovanje 92«. 88141 Uradnico ali dijakinjo vzamem na stanovanje, -in dobro brano. Naslov .pove oglasni oddelek »Jutra« ■ - - . 32181 Opremljeno sobo s posebnim vbodom, elektriko 'a parketom oddam takoj gospodični ali bflSj-fiemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra« 82157 Sobo oddam takoj. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 82165 Opremljeno sobo lepo in solnčno oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 82169 Sobo solnčno, lepo opremljeno, s posebnim vhodom oddam dvema ali enemu boljšemu gospodu z zajtrkom — v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32136 Prazno sobo v v edini mesta iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Takoj ££«. Lepo, zračno sobo oddam 2 gospodoma i centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32193 Snažno sobico č posebnim vhodom oddam solidnemu gospodu. — Istotam sprejmem gospodično v vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. Lepo sobo v sredini mesta oddam boljši gospodični, event konservatorietki. Klavir 15 kopalnica. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 33356 Gospodično z vso oskrbo sprejmem kot sostanovalko na Sv. Petra nasipa 48. Klavir na razpolago. 82345 Sobo s 3 posteljami soln&no, sa Miklošičevi e oddam' dijakom »f gospodom. — Delavska zbornica Ul. nadstr., vrata 85. Preprosto sobo prazno ali opremljeno, te mogoče.t pritličju, iščem. Ponudbe aa oglas, oddelek »Jntra« pod »Stalen is miren 25«. 83253 V Celju iščem 1 ali 2 lepo opremljeni sobi, če mogoče s kopalnico. — Ponudbe na podružnico »Jutra« t Celju pod značko »Dve sobi« 82259 Sobo v Mariboru z vso oskrbo v bližini parita oddam • 15. septembrom. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 82265 Opremljeno sobo novo, zračno, i elektriko in parketi, eeparirano, v centru oddam solidnemu gospodu al! dami za 600 Din mesečno. Event. souporaba klavirja. Naslov v oglasnem oddelka »Jutira« 82234 Lepo sobo parketirano, z elektriko in posebnim vhodom oddam 1 al: 2 osebama v Kolodvorski ulici 34®, desno. 82188 Sobo oddam takoj gospodu na Celovški cesti 88. 32243 Ikrptii Ivo Oglasim se osebno Nujno 800.— Bila v četrtek, x Vse si bilo. Dvignite pismo takoj v cgl. oddelku »Jutra« ter pridite sigurno t soboto. 83235 - 9 3 * * Harmoniko štlirivrstno, triglasno, nfc vo, Lubasovo, prodam za 1000 Din. Naalov t oglas, oddelku »Jutra«. 81980 Gramofon dobro ohranjen, s ploščami vred ugodno prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dober gramofon«. 81974 Več pihalnih Instrumentov In čelo naprodaj. Naslov pr! podružnici »Jutra« v Celju. • - 31901 M aH y2 bas pripraven za šramel, r brezhibnem stanju te z dobrim glasom kupim. Oferte na naslov: Janko Polak, Ribno 55 pri Bledu. 820S8 Petelini beli amerik. Leghora ta rdeči Rhode Maad red — najboljše pisme. naprodaj. Gallus Farm, Bačka, Topola. 81995 Mlade pse bernhardinske pasme prod« Leopold J e ■ i h, mesar v Medvodah. 81997 Otomane, dlvane in modroce izdeluje Anton Koieš«, Florjane&a al. 23. 31805 —! M. 82205 Velecenjeno »Zimski večeri« naprošam dvigniti nujno pismo pod znano šifro. — Planinske pozdrave. 33232 Izčrpanim fizično ali živčno pošljem« brezplačno pojasnjujočo literaturo »Nov način obnavljanj« moči, zdravja in delovne »posobnoeti«. Naslovite na: Miloš, Markovi6 Beograd, Mo-lerova ul. 27. 10970 Št. mag. 32438-29 ref. IX. 11202 Dijaka la boljie hiše eprejmem v popolno oskrbo ▼ sredini m«st». Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 82213 Nekaj dijakov sprejmem z zajtrkom v veliko zračno sobo. Na-lov v oglasnem oddelku Jntra 32239 2 dijakinji sprejmem v celo oskrbo. »H samo n« stanovanje. NemSk« ionverzacija in t>cmo5 prt učenla. Maribor BotovBd trg <0. Stanovanje trisobno, s pritjklinaim, v I. nadstropju nove hiše v Sp. Šiški, blizu nove" cerkve oddam, v Vjirašati v ("'ernetovi ulici 31, Ljubljana VII. "81826 _* Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin v visokem pritličju oddam v Sp. 9iški. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33231 Lepo, prazno sobo parketirano in t posebnim vh&dpm . oddam . na. Dunajski cesti. Našlov v ogtair oddelku »Jutra«. 81731 Razglas« Glasom sklepa upravnega odbora mestnih voženj od 23. avgusta 1929 nabavi mestna občina ljubljanska ca. 37.000 kg zdravega, suhega, rešetanega ovsa er ca. 31.000 kg zdravih, suhih pšeničnih otrobov, oboje na odpokte oziroma takojšnjo dobavo. Natančnejši pogoji se dobe pri mestnem gradbenem urada v Ljubljani, Šolski "drevored 2, II. Ponudbe je koSkovati s 5 Din in jih predložiti v mestnem gradbenem uradu najkasneje do 17. septembra 1929 do. 11. ure dopoldne. . Mestni magistrat v Ljubljani, dne 3. seroteimbra 1929. I Veliko industrijsko podjetje sprejme prvovrstnega mfaiSega ključavničarja z izpitom za kurjača in strojnika, ki je vešč tudi pisarniških poslov. Ponudbe z navedbo referenc naj pošljejo samo prvovrstne moča na ogl. OKkielek »Jinfcra« pod »St. 1000«. 11180 M g* ~ lltoM M V 8 SoSofa, IZ. IX. 1929 3traoo< 228 • • Zgodovinski roman Pač pa Je v trenutka*, ko )e Favsta zažvižgala, Mrl svoje bo-*k> in napar, pomolil bodalo n »oboroženemu Cesarju in dejal s mirnim giatsoro: »Vprašali site, kaiko naj s« oddolžite za to, kar sem storil za Iras? Evo, povem vam: vzemite to in čuvajte mi gospo Favsto... guvajte jo kakor dragulj... Z življenjem mi odgovarjate zango... ve se le gane z mesta, zakoljite jo kakor steklo psšco!...« Pogledal miu je v oči in dodal: »To storite, princ... samo to... ta vaš dote bo poravnam.« In princ, ki se ni mogel upirati neodoljivemru vplivu tega moža, te molče vizel bodalo in stopil k Favsfci s tako hladnim in odločnim pbrazom, da se je Pardaillan začutil pomirjenega in se je nehote piasmetaiil. ^ A tšstš mah so se vrata odprla. Cetvorica mož z golimi meči fr rokah je stopila na prag. Gotovo se niso nadejali, da zagledajo pred sefboij baš tega nasprotnika. Kaiko r v neodločnosti so obstali In se spogledali, Češ, Mi inaj naskočijo ali ne. In ko je Pardaillan Ndiel njihovo oklevanje, jih je s svojim porogljivim glasom ogovoril: ■»Dober večer, gospoda!... Gospod de Ghalabre, gospod de ^/Ionteery, gospod de Sainte-Malme, presrečen sem, da vas spet »Gospod,« je vljudno dejal Saante-MaKne In se galantno priklonil, »vsa čaist' je naSa!« Ohalaibre in Montserjr sta se enako vljudno poklonila. »Kakor vidim,« ie rekel Pandaffian, ko jim je vrnil poklon, »ka-l- kor vidim, se hočejo gospoda spet lotftt nehvaležne naloge, da de-nejo Pardaillana iz kož©... Da nisem nekolšoo zaljubi1 jen vanj, bi vam od srca želel uspeha.« »Preljubeznivi ste, gospod,« je rekej Morofeserjr . »A bogme, nismo se nadejati, da vas najdemo tu,« je pripoormil Ohalaibre. »Vkl/jub simpatiji, ki smo jo vedno čutili do vas, se hočemo potruditi, da to pot opravimo svojo stvar,« je dejal Sai'n te-Maline. Četrta oseba, kii je spremljala trojico ordinarcev, je bil Bussi-Leclerc. Njegova osuplost, ko je spoznal PardaMama, je bila tolikšna, da je obstal kakor vkopam in jiZbuljil oči. Pardaillan ga je takoj opazil, toda ostal je zvest svoji taktiki in se je naredil slepega, da bi ga najprej pripravil v besnost. Do tega trenutka je odgovarjal ordmarcem z vso rafinšrano vljudnostjo trstih dni, kakor da Buissija-Leclerca zanj ni na svetu. Vkljuto temu pa je neprestano pazil nanj. Ob pok Ionu, ki mu ga je napravil Sainte-Maline, je mahoma vzkliknil z izrazom ogorčene zavzetosti: »Kaj vidim?... I, seveda, Jean Leclerc!... Le kako se morejo toii neoporečni plemiči kazati v taki družbi! Fej, gospoda, kar ža-lostem sem vas... Dajte, poglejte ga! Mar ni res, da se mu na Kcu še poznajo sledovi moje zaušnice?... Fej!« Te besede so dosegle učinek, katerega je čakal. Ne da bi kaj orhnil, je Bajssi-Leclerc, ves bled in peneč se od gneva, zavihtii meč in se zakadil proti njemu. Tudi ordimarca so mu priskočili na pomoč. Nekaj trenutkov, ki so se zdeli Favsti dolgi kakor večnost, m bilo slišati v sobici ničesar razen žvenketanja ostrin in sopenja borečih se, ki so molče zadajali in odbijali sunke. Soba je bila majhna; pohištvo, kar ga je stalo po njej, je delalo prostor še manjši in oviralo kretnje. Cetvorica pretepačev je bila drug drogemu bolj na poti nego v pomoč. Pardaillan se je gibal svobodneje od njih. Ostal je bil s hrbtom proti tajnemu izhodu, ki je bil odprt... Favsta je to podrobnost takoj opazila. PomiMla je, da bd jo bH Pardaillan, če bi bil hotel, lahko potegnil s seboj, skočil z njo skozi to odprtino, zaloputnil vrata im se tako rešil podlega napada četTvo-rice. Ce tega ni bil storil, je to pomenilo, da ni hotel. Zakaj ne? Zato, ker je i;mel gotovost, da bo porazil svoje nasprotnike. Mrk obup se je jel pola-šesti njene duše. Slutila je, že zdaj j« slutila, da bo Pardaillan zmagal. In ona?... Mar naj 'bo tudi ta njen zavratni poizkus zaman? Vse je kazalo, da se bo Pardaillan brez težave otepal morilcev, ona pa bo ostala na milost in nemilost v njegovi oblasti. Cetvorica se je razvnemala. Suvala je in udarjala, skakala sem m skakala tja, prevračala zapreke, metala se na tla in spet vstajala ter preklinjala, da je dišalo po žveplu in smoli. Pardaillan je stal kakor skala. Napadal še ni, a tudi umaknil s« ni bil niti za las. Menda je bil sklenil, da ne prestopi praga, ki je bil za njegovim hrbtom; in držal si je besedo. Njegov meč je bil edino, kar se je gibalo. Bil je zmerom povsod, odbijal tu in udarjal tam, tako po bliskovo naglo, da je bil podoben Brijareju, ki takisto ni imel ene roke, ampak množico rok, oboroženih z lesketajočimii se meči A tudi Pardaillan se je po malem začenjal ogrevati. Notranji glas mu je šepetal, da je treba končati. In zdajci je napadel s tolikšno silo, da se nru nI bflo moči ustavljati. Njegov naval je bil pred vsem namerjen na Bussija. In res: zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi. Pardaillan se je iznenada sprožil v ravnem sunku in Bussi se je zvrnil kakor posekano drevo... POGONSKA OSr NA 7 LEŽAJIH HIDRAULIČNE ZAVORE i 'T DODGEbrotherst- TOVORNI automobil Njegova nenavadna velika moč nosi z največjo lahkoto t največje tovore po najslabših cestah in po najvejčih klancih. (6 rilinderski motor z pogonsko osjo z sedmimi ležišči.) Natkriljujoča trdnost prenaša z lahkoto vsako težo, veliko napetost in vsako največje delo. (Chrom Vanadium jeklo pri grajenju strojev poznano, kot najtrše jeklo, na vseh premičnih delih.) Največja sigurnost vam je točna in ne odlašajoča pošiljatev. (Hidravlične notranje čeljustne zavore na vseh 4 kolesih, mehkega in takojšnega dejstva.) To eo lastnosti, vsled katerih veljajo Dodge Brothers' tovorni auto-tnobili po celem svetu kot najzanesljivejši in najbolj ekonomski. Dodge Brothers' tovorni automobili (preje Crabam Brothers'} tovorni automobili) se izdelujejo v vseh toivrnih velikostih — od• 72 tone do 3 ton. Imamo 40 različnih tipov za vsako vrsto transporta in za vsako vrst* uporabe. Poveite nam svoje specijelne zelje Jn pokazali vam bomo en Dodge Brothers' tovorni auto. On je hiter, ekonomski i služil vam bo zvesto in zaupljivo. Ime i naslov trgovca. Generalno zastopstvo za Jugoslaviju: Automobilska radnja VEL AUTO Filijala Sekule Zeavifa Filijala ZAGREB, Gunduli(eva7; BEOGRAD, Decanska23; SKOPLJE, Ke; 13. Oktobra} Vse rezervue delt za Dodge ima zastopništvo vedno na stovaristu DODGI BROTHERS' TRUCKS. DIVISION OF CHRVSLER MOTORS. DETROIT, MICHIGAN Kožuhovinaste plašče moda 1929\30 pri L.ROT /} LJUBLJANA r^ /4 Mestni trg št. 9 Bogata izbira. Cene nizke Kje si naročiš? najsoiidnejfte in najcenel&e pohištvo in kuhinjsko opremo * * ? 11100 V novo urejeni ieltniiei Dimitrije Lancoft pohištveno in spiodno mizarstvo Ljubljana, Wolfova ulica 12 Mariborčani!!! Mariborčani!!! Jerhovino (SEMISCHLEDER) veliko izbiro, pripravno za čiščenje avtovoGov, kočij, stekla, posebno za amputirane ki bolne ude, klavirje, hlače in spodnje hlače, nudi po usodni ceni 11199 D. ZDRAVIČ, trgovina s kožami, divjačino in usnjem, Ljubljana, Florjanska 9. >uja lefjoia zadivljenje 7 A11 Ima kako važnost pravilen obraz, ki mu manjka lepota barv? Nima! Zavist družbe bo izzvala le ona dama, ki ima živahno barvo lic in nežne, pov-darjene ustnice. Povsod bo vzbudila zadivljenje, dočim ostane ravnodušno lepo lice neopaženo. S poprečnimi sredstvi, naravno, se te prednosti ne morejo doseči, ampak le 8 "Khasana - Superbom". Rdečilo "Khasana" za lice je sicer pomarančaste barve, ali že nekaj trenutkov po uporabi se Vaše lice prevlači z omamljivo rdečo barvo. Brez ozira če je lice svetlo alf temno, se doseže le ona naravna barva, ki odgovarja Vašemu tipu. Štift "Khasana" za ustnice se uporablja enakomerno, Vaše ustnice dobe le potrebni ton in nič več 1 Oba, i štift za ustnice i rdečilo za lice, sta tako subtilna in nekričeča, da nihče ne more slutiti "Khasana-Superb". Zadostuje ena uporaba na dan i "Khasana" se more le z vodo in milom odstraniti. SkladdSCe ra SHS: Jugopharmaclja d. d. Zagreb. Od-d-ei-ek kozmetika. Dobi se povsod! DR. M. ALBERSHEIM FRANKFURT A. M. — LONDON Oddamo t vseli mestih z okolleo pravico samopostavkve bi obrata epohalne novost) avtomata. NudS- mo ugodno trajno zaposlen je. Potreben kapital za vsakih 1000 prebivalcev ca. 700 Din, pri polni varnosti in posebno dobrem obressoiva-nju. Dopise z dokazom potrebnega kapitala »a oglasni oddelek »Jutra« pod »Avtomat družba«. 11192 VELIKE LOKALE za trgovino z železnino, tovarno, ali kako • drugo engrospodjetje takoj oddam. \ Naslov ▼ Oglasnem oddelka „Jutra". za vse šole v predpisanih izdajah se priporoča Knjigarna Tiskovne zadruge v LJUBLJANI, ulica štev• 54 Seznami za vse srednje šole in učiteljišče i stota m brezplačno na razpolago Davorin Karli«. Izdala z. W»U »Jutra« A^oli Rihdkaz. ^odn* ii*ka»a