PROSVETA Uredniški in upravniški prostori: Viti South Lawndale Ave. Office of Publication: 1657 South Lawndale Ava Telephone. Rockwell 4604 lamed dally except Saturday«. , Sundays and Holiday« miaHfeia* «^iiag'ew'wiiwte^aitwt GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Z Jryc&ailS 2 ulrXVuS. CHICAGO 23. ILL* TOREK. 4. MAJA (MAY 41. 1148 at special Ntte of poata«e provided for m «action llQjt. Act of Oct. 3. 1617. authoiiird on June 4. 1916. Subecrlptlon 18.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 88 "Zamrznenje" cen v Britaniji Vlada uveljavila nove odredbe Domače vesti Wallace ščiti svoje pristaše Senator Taylor aretiran v Alabami Oblek Chicago.—Glavni uíad SNPJ so 3. maja obiskalfi Anton,Iskra is Wintona, Wvo.. Josephine in Steve Valencic it WaukeRuna, London. 3. main —Drastično "zamrznenje" cen je stoollo v veljavo v nedeljo opolnoči. Cene 60 bile ustaljene na točki decembra In januarjja za vse blago In izdelke. Vlada je uveljavila tudi odredbe, ki omejujejo profite tovarnarjev, trgovcev na debelo in drobno. Izjema j« le za zlatarstvo, knjige, časopise, tobak, avtomobile, likerje in nekatare druge stvari. Kontrola cen šlvil je bila ie prej uveljavljena. Nove odredbe določajo zaporne in denarne kazni za kršitelje. Herbert Morrison, predsednik vladnega Nveta In vodja v parlamentu, je dejal, "da realne svobode ni i* ljudstvo, ako obstojajo veliki privatni ekonomski imperiji. Socialisti smo Iz razloga, ker hočemo svobodo." Emanuel Shlnwell, ki je bil tarča kritike, ko je bil minister za kurivo in? prav po domače zabavale. V angleški tem čitala pproč mncesHMi , , j ■ — ------ Tyr w - * 71 tajnice krožka"*. 9 Progresiv- kaj jaz ne grem na delo za ta nlh Slovenk v Chicagu. Ona gredo v resnici, naglo a časom napi cj. Čestitam Vam, ker ste manično progresivne, tu pri nas |bcmo motale agitirati za mlade y v . , ^ ilf niče, da bodo poprijeli za va- »Tr? ™ > Pogodb člkaškaga klavnlskeg* stsvksrJs Santa Clcarda. ki le bil ubil pred Armourjevo klavnico po nekam akabakam vozniku, ka teremu Je načelnik štralkolomake policije ukazal, naj sa zapodi a kamionom v stavkovno stražo. Pogreba aa Je udeležilo 5000 stavkarjataa» Mrllakoogledna porota Ja voznika in načelnik« ŠtraJ kolomalse polletje oprostila vsaka krivde, člkaške unije CIO pa Jo nJa^TO odšlo vi lev. V prvem procesu, ki se je pričal sredi aprila, ja sedela na zatožni klopi vohunska in kontrsrevoluclonarna skupina, katere načelnik ja bil profesor Mirko Bitenc. Vršil aa ja pred eivilnlm ljudskim sodiščem. Ta akupina je štela 12 oeeb~poteg Bitehcat književnik Radivoj Rehar, ki ja po laatni izjavi špionaUl zgolj radi denarja; duhovnika Marijan Dokler in Vinko 2or; inženir Ciril Dimnik; atrointk Aleksander Žekar; Albin Sir, slovanski študent i« Gorice in itaillanskl državljan; Marija Karno, nameftčenka . ......... v ljubljanski škofijski pisarni; Marija Križnlč, šivilja; Jožica Bi- j« namreč tako šumelo, kot da tenc, žeti a Mirka Bitenoa in učiteljica v pokoju: Alojzij Krak, štu- bi čmrlji gnezdili v njej. Vedel dent in nečak dr. Mihe Kraka (zda) v Ameriki), In Janko Sokllč.sem, da to šumenjf povzroča tehnični nameščenec ln gestapovec v zadnji vojni. I redki gorski zrak, ki me je sko- Mlrko Bitenc ln Sokllč sta bila obsojena v smrt, Rehar, Žekar^aj oglušll. Vzel sem svojo vrečo in Krek na dosmrtno Ječo, ostali pa na zaporno kazen od dveh t« J« odkuril proti avtomobilu, do 18 let. Val ti obtoženci so Ža med vojno sodelovali z okupatorjem- Ampak ta greh bi jim bil odpuščen in puzabljen, ako bi po osvoboditvi ne nadaljevali avojaga dela tn posuli orodja pobeglih izdajalcev in ae ne vključili v vohunsko mrežo Kolovodja ta skupine ja bil profesor Bitenc. ki je bil vojni minister Rupnlkova kvla-lmške vlad« in član eksokutive klerikalne ljudake atranke in po-veaan a Mlhajlovičem Po voj^l se je povezal a tako zvanlm "Slovenskim narodnim odborom," katerega so pobegli Izdajal«! organisltali v Rimu V zapisniku le sodni* obravnave je rečeno, da je bil vodja tega "Slovanskega narodnega odbora" dr. Miha Krek. k< je pred nekaj meseci prišel z letalom Iz Rima v Ameriko, kakor tudi "Odbora aocialne pomoči," za katerega ao vodilni slovenski klerikalci v tel deželi zbirali denar med slovenskimi kstoličani, kar še vedno deUjo. Ljudje okrog znanega clevelandskega klerikalnega llata pripovedujejo svojim pristašem, da zbirajo ta denar "za pomoč" pobeglim "razoeljencem", kakor tudi "potrobntm" katoliškim družinam v Sloveniji. V Slovenskem poročevalcu z dna 1t>Mi|eii; v to mrežo je pritegnil tudi svojo pomočnico Marijo Kemc, ki te na tem procesu dobila osem let zapora) "je v nadaljevanju dokarnega prestupks predsednik (sodišča) prebral pisma, ki so bila zapl jen jena -pil ujetem špionskem kurirju Francu Stsnišl in tudi njegove izpovedbe pri zaslišanju U tak pisem se Jaaao vidi svess med Mirkom Bttencem la Olušlčam (predstavnikov vohunske skupine v Švici) tn Mikom Krakom, ¿a pri zasliševanju obtožencev ie bilo dokazano da ja tako imeno-vam 'Salzburiki komi tet' z Glušičem in Bitenčeva akupina in Kiekov Slovenski narodni ndbm v Rimu en« In lata druščina, ki •kapao del« po skupnih načrtih in kal«r« kolovodja la Mika Krak. Is oienii Gluai« .1. Grum« Ftanca m (¡rum* Jaucs* (špionov ja cela .«1 meda* j je to nooVigljivg dokazane . , " * Iz zgornjega ie razvidno, da denar ki ga zbirajo klerikalni kolovodje v m deželi za **pomoč potrebnim katoliškim dnillnam' v ioOnliji in za polie^le "raraeljem-e" v Italiji ln na Koroškem. Ali kjer koli že. gre vsaj deloms ak«> ne v celoti, tudi za "ftnan clranje 'Slovenskega narodnega odbor s ' kt jO le sgentura špio- Ka pa smo pri vozili ape^ v ravnino, je pa počijo v mojih ušesih kakor da bi ae razpočila v njih atomska bomba. To je pomagalo. da je bil moj aluh zopet normalen. Kmalu po tiati vožnji ae je približal veliki petek. Ko aem zjutraj na omenjeni petek valal. sem videl dva možaki v pogovoru pred mojim gradičeut Enega sem sicer poznal, pa tudi za drugega mi ni bilo treba dolgo ugibati, čeprav g| tušem videl še nikdar v mojem življenju. Po njegovi orjalki postavi aem ao- pogovor in se je kmalu odpeljaL Po obedu pa se je zopet vrnil. Poleg Toneta je sedela njegova mamai Ko se je pracej gibčno iztovoril iz avta, je pogledal okrog sebe in se nekam skriv-noatno nasmehnil. Gotovo je ufeanil, kaj pričakujem od njega. Mfenda prav zato je privlekel iz avto svojo koncertino. Že sem se bal, da jo hp s svojimi močnimi rokami potrl, ampak moj strah je bil odveč, kajti jo ie tako ljubeznivo prijemal, kakor prijema mati svoje ljubljeno dete. Navsezadnje pa si pisem bil na jasnem, katera ja bolj v cisllh ^»rl njemu—mama ali koncerti-na . . . Toda o tam nisem imel Časa razmišljati, kajti Tona jp U-ko mojstrsko igral, da sem kar z odprtimi usti poslušal. Tone, upam, da mi ne boš štel v zlo to moje skromno priznanje. Vem, da zaslužiš veliko več kot samo to. 2al, da prostor ne dopušča'. Želim pa Ti kot dobremu človeku in prijatelju vso srečo k Tvoji' 40-letnici zakonskega jarma in da bi se oba vaaj za 20 let pomladila in tako laže dočakala 90-letnico in nato naprej do skrajnih mej. Anton Kabe. Besed*, zk dop: eda z« tanika Brown« kot "Öig" Tony. Niaem se motil. Ko sem odprl vrata, se mi je tako dobrodušno nasmejal, kakor se menda zna amejati samo on. Ko ml še vedno smejoč se poda svojo medvedjo šapo, sem se nekoliko bal, da mi bo atianil roko rrn kot medved, pa me Je nI. Menda je že vedel, da sem Plttaburgh, Pa.—Cital sem dopis Josepha Brovvna z dne i) aprila, v katerem je opisoval pot v so^ializetn. Le tako n* prej, dopisnik Bi uwn! Ne^Murig aa na kritiko. Če se hoče delavski svet U-nebiti suženjakegn jarma, bf moral še veliko vzeti za dobrd. Kristus^ je dostikrat pridigal till, da ne more biti nihče drug >pred velikansko množico, a mu nI hotel nihče verjeti, vendar pa vsled tega' ni obupal Čeprav niso verjel* njegovim besedam. so jih pa slišali in to je veliko pomagalo. Med kupitaliamom in socializmom Je velika razlika. Kapitalizem uči. da, naša zemlja ni ust v ar jen s za vse enako in val -mehak Ni imel čas« za daljši ljudje nimam enaka uravice da življenja. Socializem pa pravi, da je naša zemlja za vse ljudi enako ustvarjena in vsi imamo enake pravice živeti. KapiU-list, nadgospod, pravi, da se morajo delavci sovražiti same sebe ker radi jede ugotovljiv» v zapisniku to ».Uravnavo To mora Aiinimati |a>M'buo pušleiio slovenske (ln druge) katoličane, katerih denar se uporablja ne samu za "socialna pmnoc\ marveč tudi za "špionažo tn organlairanje oboroženih tolp . . ." proti nov} Jugoslaviji. Tudi zapisnik te obravnave je vrlo aanimlv. kar pokazuje. kako prodane zaslepljene tn zaiumpane du*a v službi Vatikana in za 1 p^ n padnlh imperialističnih sil rujej« in konaplrirajo ln akuša^i uniatij jMno ob'priliki"rojat- novo Jugoslavijo Toda te prodane ln zapeljana ln salumpane dMf M«r> Furarjeve Ma-duše ao bile koma) senca ali mušiee napram prfvejanim in akraj- ry aurodnKa Mirka Kuhlja. oncert društev rosvetne matice v Waukeganu North Chicago. 111.—Kakor je bilo Že poročano v naših listih se bo vršil v nedeljo, 9. maja, veliki koncert v Slovenakem narodnem domu, začetek ob dveh popoldne. Ljubitelji slovenske pesmi bodo imeli priliko slišati kraano petje pevcev iz Clevelanda, Mil-waukeeja, Chicaga in Waukega na. Sliši se, da bo ta koncert eden največjih, ki smo jih še imeli v naši naselbini. PridiU in vam ne bo žal. Vabimo tudi naše rojake in rojakinje iz drugih naselbin. Za vae bo prvovrstna postrežba in ne bo nihče ne lačen ne žejen. aior še nima vstopnice, jo o dobi v pivnici Slovenskega narodnega, doma, ali pa v zadružni prodajalni na 10. cesti. Vp^ažajtr Andreja Možkii in .jih bo Ukoj preskrbel. Torej na syidenje v nedeljo, 9. maja ob dveh popoldne v SND! Lovrenc Ogrln. t V 1 Poročilo tajnice Progresivnih Slovapk 1 ◦glasbi, flt — V mojem zad njem poročilu sem pomotoma Izpustila ime podpredsednice našega krožka 15 Progresivnih Slo-ivenk, S*ear pa še ni bil izvoljen celoten odbor, zato danes Jznova objavljam imena odbor-rric: Prcd»cdn|ra A Dular, pod-picdscti'lica Miry Zevnik. Ujni-ca-blngajmm Christine Nad ves-nik, /apisnikarica Jennie Marti-njak- Nadzornice: Jennie Re-menni, Mary Furar. Antonija Jakšc. Prosvetni «idsek: Ana Ravnikar. Ceetlis Udovtf-ln Neža Corifck Publlcijaki odšel« wme/. Furar in Christine Nad-I Pb zadnji seji smo se prsv pri- no nevsrnlm ggsupovcem ln \»OJnUn alpčlncem.jkt ao so po osvn- gj blatnika SNPJ. Prav prl-hoditvl vrinili na najvišja mesta ttove Ju^slavljc kot plačani 1 ^^, hvala članicam, katerr an špioni tuilh driav. jim «loslavljall važne informacije vni.iJkega, dšrpvalr akd«i*e F Kastigar je bodttvl vrinili na najvišja mesta nove Juu« špioni tuith drSav. jim dostavljali važne tnf |Militične»*s m Kospodarskata «načais tet v Sloveniji tudi napra-J^rju* oretvno M. Zev- vili veliko i kodo v rasnih industrijah, kamor ae ae kot otrokov-[ni* štrudrl Pepcs Migren do-njaki prikopali na vodilna meatp. zlasti v kemični industriji Med fnače mesene klobaaf, M sta Jih temi špiimi te bil na pHvnrr »odi generalni tajnik runen^ega ministrstva!^ star mednsnMliu ftpmn in sgenl piovokster po imenu Oskar Jutanlč. Zapisnik tega procesa bomo |lti<%gll prhibČevatl v četrtek li ntega se bo vaat čttatell lahko natani Vvf o tvetnvffl v rtnmeri mesnici. M Furar je itrtnealu pivo iu mehko pijačo. Ona una gostilno ln se na ta posel dobro BaUlng&am. Cital sem dopis Joaepha Browna, kl piše socializmu in kako bi "delavci- prevzeli industrije v svoje ro-Zdi se mi, da Brown zelo malb pozna ameriško življenja, gospodarstvo in izobrazbo rta aplošno. Kaj takega je nemogoče, čeravno je v teoriji čisto enostavno. Nemogoče zato, kar ao predsodki o komunizmu ali socializmu v moči'.. Ako ima rojak Brown toliko dobre volje z^ "ubogega delavca", potem bi mu jaz svetoval, da bi najprej, pomagal delati prort predsodkom I Predsodki'» tiste duševna bolezen, ki tlači kot mora ameriško ljudstvo. Kako naj pedvza-ma ameriško ljudstvo nefaaj takega, kot priporoča dopisnik Brown, ča Ae ne va, ako bi bil Henry WalUce boljši predsednik kot kateri koli drugi sedaj v tekmi? In to kljub temu, da nam grozi vojna» Kljub temui da je Wallace podal najboljši program! Njegov program ja izvedljiv, toda volili bodo proti njemu iz predsodkov, da j? za Rusijo. Kako in kaj naj deUmo proti tej mori, ki Uko tlači ameriško publiko? Te predsodke je treba' odpraviti z vzgojo, izobraževanjem in čjtanjem, toda ne s či-tanjem tistih brošur, ampak s knjigo, ki j? sedaj v cirkulaciji in kaže življenja v Jugoslaviji v sedanji dobi. Slika takšno življenje, kakršno je—brez olepševanja! Knjigo j* spisal Američan Robert St. John. Naj povem, da aem si knjigo izposodil v ljudaki čitalnici, ko pa aem jO prečital, sem jo pa še naročil. Mnenja aem, da je ta knjiga najboljše zdravilo proti predaodkom in bi jo morala imeti sleherna slovenska, odnosno jugoslovanska hiša. Prav sedaj ao v teku priprave za jeaanake volitve. Ako bi ameriško delavstvo čiUlo omenjeno knjigo, sem prepričan, da bi maraikoga ozdravila in videl bi, da v Jugoalaviji ni komunizem, pač pa prava demokracija. Ljudstvo je vze'o vat panoga življenja v avoje roke. Vera je svobodna, Uko tudi imajo svobodne šole za narodnostne manjšine. Macedonija je bila poprej dežela večnih intrig in bojev in ljudje ae niso upali ponoči iz hiše. Sploh ni bil nihče varen svojega življenja. Danes ps tegs ni več. Vzroki zs sovraštvo in msščevsnje ao odpravljeni: Nlhie nikomur ne krsti in ne zspoveduje. ksj sme in ksj ne sme Narod pravi: "Še nikoli nismo Imeli toliko svobode!" Pisatelj St. John je prepotoval vao Jugoslavijo, od enega konca do drugega. Govoril Je z ljudmi vaeh razredov in vseh poklicev ter našel komaj 2', takih. ki si odprto žele starih časov. Uverjen aem. če bi Američani čiUli to knjigo na splošno, posebno pa delavci, bi več dobrega naredila kot vagone knjižic, ki jih priporoča rojak Rrown. Pripomniti pa je treh«, da to. kar ima danes ljudstvo v Jugoslaviji. ni prišlo skozi kakšno naobrazbo, ampak valed dozorelih razmer za nov red Nilu v ne umre danes ve»Jiti, v kakamh rastueioji budu m veli naši potomci, recimo čez sto let ----------------—-------------i—---—- — — — r—■ —---- - 1 n 1 uri tui politiki tn človeških propallcah. kakor č4 bi pohajal univerzo, [razume A Dular je prinesla do- LBrownu priporočam da bi si na- dopisnika pa kažejo, kot da bi bil kakšen tepec in dh mu je sa-danji razkol V1 Vrstah slbvenskih socialistov španska vas. Ni rnoj naman razlagati Mai*-aov in Engelsov soeializem, peč pa bočam opozoriti' čitatelja, da bi sa nekateri radi posmehoval! z nečem, kar je bilo jako koriat-no za slovenske naseljence. Dalje hočem opozoriti, da so bili socialdemokrate tisti, ki so naše delavce izobrazili v duhu de-lavake zavednosti. Zakaj članka rji ne povedo, kje se je začelo cepljenje v naših vr8tah? * Kakšna je bila Prosveta v začetku in kaklna je sedaj, mi ni treba razlagati, prav tako ne kdo je bil Jože Zavertnik ali kdb je Eftbin Kristan. Kakor se je sU-rala Slovenska narodna podporna jednota, tako sem se jaz sural z njo, dhsiravno se nisem zanimal' zanjo v • moji mladosti, ampak šele tedaj, ko sem se iz Chicaga preselil v Cleveland Vzllc temu pa so mi znani vsi karakUrji, ki so igrali važne vloge pri SNPJ in v JSZ, saj sem v Chicagu živel med njimi osem let in Uko so mi znani vsi de* godki in razvoj socialističnih klubov. Ko je bila ustanovljena Jugoslovanska socialistična zve& za, sem bil v Chicagu. UsUnov-ljena je bila na nekdanji Center ave., sedaj Racine ave., in sicer v Narodni dvorani. Naj omenim, da sem stanoval v gostilni, v kateri so po seji socialisti debatirali. Navzoča sU bila tudi Jože Zavertnik in Nace Žlemberger. Jože je tako glasno govoril, da je ohripel, drugi dan na seji pa je bil njegov glas želo tih. 1 Dalje naj povem, da sem slišal Debsa v Pittsburghu že leU 1908 in med drugim je dejal tudi tole: "The only party which represents working party is the Socialist Party!" Socialistična stranka bi lahko še danes obstojala in bija najmočnejša stranka v Zedinjenih državah, ako se ne bi pojavili po prvi svetovni vojni vročekrvneži, ki so hoteli preobrat čez, noč Ur naredili* razkol v stranki. Torej, zakaj niste tega povedali v vašib člankih? Povejte mi, kje pa je danes Prosveta? V stranko ste me vi potegnili in še danes branim ono, kar sU nekoč tudi vi smatrali za sveto. Sedaj pa mi hočete zavezati usta. Da, poznal sem Bergerja. Hill-quiU in milwauikoga župana. Sretid sem ae v Clevelandu tudi z dunajskim socisiističnim županom, ki se je boni v civilni vpjnl v času diktatorja Dollfu-aa ter izgubil vid. Dalje vam povem, da .sem se srečal z Martinom Kondo sep-tembra mesece leU 1908 v Pittsburghu. in sicer pri materi dr. Archs Tsm je bil tudi Joško Muško, ki živi menda «edaj v Detroltu. Mich Torej čital sem prvi list Glas svobode, ki je pričel propagando za ustanovitev SNPJ ln za socializem Ker ps «e Clkažani tedaj man ljubili med seboj, m ustanovili še drugi list. " Kdino. «-«ar ne vem. je. h kateri stranki sedaj spadajo ti revolucionarni socialisti* So li prestopili k bolj rdeči* Če tega niso doi.li. 1 m tem nimajo nobena pravice zabavljati zoper so-dal isti«. Frsnk Barbie. naročilu in v interesu Wall 9ti eeta, vključuje za pa dno Nem» čijo kot najvažnejši sestavni de. "oitfan»racijo evropskega kontingenta". To bo nemara nje-gov najvažnejši del« Konkretni izraz tega'-programa je frank»-furlska zarota anglo-ameriških imperialistov m njihovih nemških hlapcev. Anglfeškl načrt o ustanovitvi zapadnega bloka, ki ga je razglasil »mest Bevin 22: januarja v spodnj» zbornici, je samo eden izmed' členov -obsežnega naklepa, zasnovanega na* Wall Streetu ii* v londonskem Cityju. Vsi načrti anglo-ameriškaga bloka, usmerjeni na zasužnjevanje' Evrope in ustanovitev voj negospodarskega in političnega bloka v zapadnem delu kontinenta proti Sovjetski, i vez i in, deželam nove demokracije? prpti demokratičnim silam zepqdno-evropekih dežel, izrecno predvidevajo obnovo nemškega imperializma. NI še dolgo tega, ko je John Foster Dulles v sVojem govoru pred senatno komisijo za zunanje zadeve v zvezi z obravnavanjem Marshallovega načrta ponovil svojo priljubljeno for* mulo o "Porurju kot naravnem gospodarskem srcu Evrope" in o potrebi združitve metalurgije in kemične industrije Porurja z ustrezajočimi panogami belgijske, luxemburške in francoske industrije. Bevinov načrt je v tem smislu uresničenje ne samo Churchillovega programa o "Združenih drževah Evrope" marveč tudi osnovnega Dulleso-vega načrta, to se pravi načrta vodilnih ameriških monopolov. Pred dobrimi dvajsetimi leti si ameriški finančni mogotci niso postavljali tako obširnih načrtov. Takrat je šlo za rešitev nemškega imperializma pred ljudsko revolucijo zato, da bi okrepili gospodarske in politične pozicije nemške buržoazije in spremenili Nemčijo v evropskega žandarja. Močna, toda od ameriških bank dovolj odvisna Nemčija bi morala opravičiti zaupanje Wall Streets s tem, da bi preyzela poslanstvo borbe proti revolucionarnim silam na kontinentu. V Washingtonu In Lfondonu kakor, mimogrede rečeno, tudi v ParisUk so presojali obnovljeni nemški imperializem kot potencialni, potem pa tudi kot aktivno delujoči protisovjet-ski faktor. Kam je privedla ta politika, je znano. Ta politika je omogočila nemški buržoaziji, da se je gospodarsko na novo oborožila, da je obnovila svoje preti-vojne pozicije, si osvojila nove, pripravila ndtranje pogoje za obnovo fašističnega režima in konec koncev zanetila drugo svetovno vojno v interesu nemških monopolov, ki so težili za svetovnim gospostvom. Nemčija—bolje rečeno njeni imperialistični krogi—je pokaza la popolno "nehvaležnost" v odnosu do svojih takratnih varuhov. Ko si je po porazu lata 1918 opomogla, jo je mikalo, da bi razdelila svet po novem, med drugim tudi na račun svojih dobrotnikov. Toda vse to skupaj nikakor ne nasprotuje tistemu poglavitnemu dejstvu, da bi nemški imperializem po prvi svetovni vojni braz neprestane pqmoči v obliki velikanskih, ve činoma ameriških investicij ka pitala in posojil ne bi mogel obnoyti. to pa pomeni, da bi nemška notranja reakcija ne bi la mogla doseči zmage predvsem nad demokratičnimi frilemi v Nemčiji sami Ko gospodsrji monopolov, ki usmerjsjo politiko washington-ske vlade, zdaj znova zahtevajo obnovo nemške«« imperializma —in ne samo zahtevajo, marveč so se tudi praktično lotili izpolnitve te naloge—je izredno važno opozoriti na nauke minulosti tembolj, ker so morali evropski narodi tako drago placat| nauke TORI IZ PREDZeOOOVtME NEMŠKE NAPADALNOSTI I; Jermašev ' ¿tolarje politika ameriškega imperializma v odnosu do Nemčije jp v neki meri upor ah« tistih metod in sredstev v novih pogojih, s pomočjo katerih je bil nemški imperializem pred četrt stoletjem po porazu v prvi svetovni vojni postavljen na noge. Mershallov nečrt, čigar osnova je znani program Johna Fostera Duilepa, k' ga je formuliral' «Poleg velikanskih človeških '.gub je zgubila Nemčijo 13',< >vojega predvojnega ozemlja in 10%' prebivalcev. Na ozemlju, ki je pripadlo Franciji, Poljski, Češkoslovaški, Belgiil in Danski, je bilo 14.6% vse orne zemlje predvojne Nemčije. S tem, da je zgubila Alzaško, ie zgubila |'Nemčija svetovni monojMl na področju pepellke in približno polovico vseh svojih tekstilnih tovarn. Nemčija je ostala brez vojnega in večine trgovinskega brodovja. Zmagovalcem je morala izročiti približno četrtino ribiškega ladjevja, petino rečne ga in jezerskega ladjevja, na ti 90če lokomotiv in železniških vagonov. Končno je zgubile Nemčija znaten del svojih investicij kapitala v tujini: Njene kolonije so dobili zmagovalci. Plačati bi morala velikanske reparacije. Kljub vsem tem zgubam je dosegel nemški izvoz predvojno raven že lets 1927, leta 1929 pa je celo prekoračil predvojno raven (Iz leta (1913) za 34%. Tq čudno okoliščino nam pojasnita dva vzroka. Prvič, zgube Nemčije zaradi poraza niso zadele temeljev moči nemškega impe-' rialiEma—industrijskih in finančnih sredstev, ki so jih imeli monopoli. Glavna industrijska podjetja so bila v celoti ohranjena: nedotaknjeni so ostali konoerni, ki so kontrolirali vse gospodarstvo v deželi. Izpolnjene niso bile niti več ko skromne zahteve antantnfh držav v pogledu demontiranja vojnih tovarn. Drugič, in to je glavno, zaradi poraza oslabljeni nemški imjjerializem je našel vso podporo pri ameriškem finančnem kapitalu. Posledica tega je bila, da so nemško težko industrijo v nekaj letih obnovili in modernizirali in da je po svoji teh nični opremi prekosila angleško Industrijo in Industrijo večine evropskih dežel. Na tej baži si je lahko nemški imperializem priboril stare pozicije in osvojil nove. Nemške banke in koncer-nl so dobili nazaj znaten del svojih gospodarskih pozicij v tujini, zlasti v Evropi, vštevši aktiva, ki so bila med vojno v Združenih državah Amerike pod sekvestrom. V celoti je bilo obnovljeno nemško trgovinsko ladjevje In ustvarjena gmotna baza za obnovo vojnega brodovja. Tako je nemški Imperializem ob pomoči mednarodnega, zlasti a-meriškega kapitala obnovil svoje sile in se pripravil na borbo £a novo razdelitev sveta. Iv prvem obdobju po končani vojni (leta 1919-1924) je bilo nemško gospodarstvo v skrajnem razsulu, ki je doseglo svof višek med okupacijo Porurja po francoskih In belgijskih četah, Ikatere posledica sta bila "pasivni odpor" in katastrofalna inflacija. To obdobje je bilo v glavnem končano leta 1924. Novo obdobje se je začelo hkrati z ureditvijo reparacijskega vprašanja". Odločilno vlogo je imel [pri tem ameriški imperializem! V najostrejši borbi med Anglijo in Francijo zaradi nemških ra-| paracij konec leta 1922 se je dvignil na oni strani Atlantskega oceana glas Charlesa Hughe-sa, takratnega državnega tajnU ka Zdruienih držav Amerike 29. decembra je Hughes v svo-jem govoru n« zborovanju sme-1 Iriškega zgodovinskega društva dejal, da bi bilo najbolje po| vcrtti ureditev rcparaci;*kega vprašanja "nevtralnemu" odboru izvedencev. Na čelo teh "ne-vtralnih" izvedencev je »topil čikaški bankir Dawes Dawes-ov odbor |e začel 14 januarja 1924 v Londonu šestav^ati načrt o ureditvi nemških repsra-cijskih plačil. 9. aprila 1924 je bil referat zaključen In izročen v proučitev zainteresiranim vlf dam V jGliju istega leta je prispel v Ixmdon Hughes sam Po dolgih pogajanjih je bil 31. avgusta podpisan sporazum_ o PIQSUTA ■et - ■ Ških monopolov, ob pomoči zunanjih posojil. Združene države same na reparacijah niso bile zainteiesira-ne. Namen Dawesovega načrta je bil zagotoviti predvladujočb vlogo ameriškega iinančnega kapitala v Nemčiji, v določeni meri pa tudi v tist'h deželah, ki so hotele dobiti reparacije. Povsem naravno je, da ie moral stati za Dawesovim hrbtom najmočnejši ameriški monopol. In tako je v resnici tudi bilo. Odločilno besedo je imela Morga-nova hiša, katere zaupnik je bil Dawes sam. Kazen tega odre-šenika nemškega imperializma je pri reparacijski komisiji aktivno Bodeloval Morganov partner Thomas Lamont, zdaj poglavar vse morganovske dinastije. Treba ie omenitlj da je zavzemal položaj glavnega rejaaracti-skega agenta v Nemčiji drujtfj Morganov zaupnik Parker Gil bert. Ko je bil po petih letih Da-wesov načrt zamenjan z Youn-govim, je znova imela najpomembnejšo vlogo v financiranju Morganova hiša, kajti Young sam je kot upravnik morganov-skega elektrotehničnega trusta budno stal na straži interesov svojega gospodarja. Ko so bili v skladu z Dawesovim načrtom inozemski zastopniki vključeni v generalni svet Heichsbanke, je delegiral Morgan tja svojega zaupnika—Gaitsa MacGarra. V Youngovem odboru so bill John Morgan "sam", Thomas Lamont in Thomas Nilson Perkins. Ban*-' ka za mednarodna plačila, ki je bila ustanovljena v skladu z Youngovlm načrtom in ki je potem dejansko financirala nemško oborožitev, je 'bila tudi v veliki meri pod vplivom morganovske korjx>racije. Njene interese je zastopal tam Jackson Rainolds, predsednik First National Bank'of New York. Vse največje ameriške banke, ki so sodelovale pri ustanovitvi banke za mednarodna plačila, so bile tako ali drugače povezane z morganovsko korporacijo. Po Dawesovem in Youngovem načrtu je Nemčija plačevala reparacije, toda dejansko so se plačevale reparacijske vsote v ameriškem denarju. Po letu 1929, ko je zadela Nemčijo gospodarska kriza, je pjačevjpje reparacij prenehalo, pri čemer je pokazala iniciativo ameriška vlada, ki je skozi usta preziden-ta Hooverja predlagala 12 mesečni moratorij. Od takrat se plačevanje reparacij ni več obnovilo. Preureditev nemškega impe rializma po prvi svetovni vojni je bila predvsem posledica politike ameriških monopolov. Brez ameriških posojil in investicij bi se ne bil nemški imperializem nikoli več postavil na no| .Miauia it marca 1942. liko vernih,' boga boječih in katoliški cerkvi z dušo in telesom vdanih Slovencev in Jugoslovanov je postalo žrtev omenjenih sadistov, se menda ne bo nikdtu* točno dognalo, toda poglavar katoliške cerkve ni niti mezinca dvignil v njihovo obrambo,' Za papeža, kakor katoliško hierarhijo vobče, so pravi kristjani le tisti, ki so - se pripravljeni, če treba tudi z življenji, buriti za njihovo posvetno bogastvo, katero je obsežno brez primere. Vzlic tej resnici imamo med sabo svoje rojake, rojake tudi v talarjih, ki še vedno slepo služijo lastnim sovražnikom, kateri bi rajše danes ko jutri ugonobili vse, kar je slovenskega z njimi vred, če bi si bili svestl zmago. Kričanje o veliki >.mngi za-padne demokracije v Italiji pri zadnjih volitvah, je več kričanje vsled strahu preti bodočnostjo kakor resnične zmage, akšteva propaganda v prid reakcije, katera nima primere v zgodovini. Poleg uprege vseh domačih podpornikov De Gaspe-rijevegn režima, se Je tudi Nveta stolnica z vso duhovščino—dasi ji Je zakonito prepovedano—vr- gla v volilni boj s tako poniževalnimi sredstvi, da more pri razsodnih katoličanih roditi le odpor. Strašenje vernikov s peklom, pogubljenjem, Izključitvijo iz cerkve itd., so srttdstvs, ki se jih more sramovati vsak pošten katoličan Na pomoč je priskočila tudi vlada te dežele, ki tudi ni bila posebno izblrčnu v sredstvih propagande po svojem starem načinu. Najprej je Italijanom zagrozila, da če volijo za kandidate delavske stranke in če ta zmaga, Jim bo odvzela vsaka nadaljna pomoč; poslalo se Je bojno brodovje v Sredozemsko morje; bojna letala so brenčala nad italijanskimi mesti; poslan je bil "Kriendship" vlak z živili, katera sa je med ljudstvo razdajalo baš pred volitvami; milijone pisem Je bilo poslanih v Italijo po našem ne-točilu iz te dežele s pripomnil, koga naj Italijani volijo in končno smo jim obljubili še Trst. Čudno, da jim nismo obljubili tudi Moskve, saj ja vendar Trst Uiliko naš, kot na prlmar Moskva Kljub vitemu stretenju, grožnjam, zavajanjem, podkupovanjem itd., pravijo, da Je ljudska fronta prejela H,02ft,000 in sttanka ki keltskih cjemok letov pa 12.7VI.OOO gia-ov Toda kot poioče H. (¿teflon v Clucego Sun-Timeku dna 28. aptila, poročilo Chrlstian Science MotutArja govori, da J« la-' vičerskn stianke pri zadnjih volitvah v Italiji oeptedoveia za I 400,000 glasov in da je komuni-stično-socialietične koalicije piejele 9.900,000 glasov. D« bo nekje nekaj narobe glede končnega poročila o izidu aji resui» letu o italijanskih volitvah, je upiavičene sumnja. kn podpise- ' ni n» št v nobenem tukajšnjem 1 listu vide' zadevne omenjene objave Vae, kar slišimo, Je neprestano trolienainje o zmagi za ftpdne demokracije V pričo vsaj nekaj navedenih dejstev o piopegeridi, ki jo je legacije. ki ic potovala 30 dni po Sovjetski zvezi. Iz tega članka posnemamo kratek izvleček Vse sovjetsko ljudstvo dele za mir. Po neizmernem trpljenju v pretekli vojni dela danes s velikim zagonom pri izgradnji svoje zemlje. Na ulici ni videti nulumga brezdelneža, Ljudje so preprosto oblečeni, toda zvečer lahko vidite iste delavce v opni v na|bolj:.i}» oblekah. Ptr- hrana je zadovoljivu, • V Ciorkom so pomaknili 54 metrov široko bolnico 80 metrov od ulice nazaj in ju obrnili za 90 stopinj. Za časa tega dela je vsa bolnica delala normalno, preskrbljena s tokom in z vodo s pomočjo gumijastih cevi. Stanovanja grade z veliko naglico, strope narrdc že v naprej. Najemnina za dvosobno ali tro sobno stanovanj^ ne presega 100 rubljev. Strokovni delavec zasluži 1000 rubliev na mesec, a Z dodatki do 1800 pa tudi do 2000 rubljev. Tramvajski listek stane 20 kopejk, avtobusni pa 40 kopejk. V platno vezane knjige stanejo od 1 do 2 rublja. Povpraševanje po knjigah je tako veliko, da ne morejo dotlskatl dovolj izvodov Isto velja tudi ¿a časopise Obskrba se deli po kategorijah; za uradnike, za delavce in za težke delavca. Najnižji obrok je 450 gr kruha ali moke na dan ter 1200 gr mesa ali mesnih proizvodov, pol kilograma sladkorja, 400 gr maščob, 400 gr soli, 1 kg in pol kaše, te stenfn ali podobnega In 3 škatle vžigalic na teden. Na mesec stanejo vsi ti obroki 160 rubljev. Delavci dobe na dan 440 gr kruha, na teden pa 2200 gr mesa, 2200 gr kaše, 800 gr masti, 900 gr sladkorja, 50 gr čaja in 50 gr kave. Za vse to plačajo 200 rubljev na mesec. Težki delavci še večje obroke. V Sovjetski zvetl je tudi svobodna trgovina, v kateri pa so predmeti dražji. V vseh prodajalnah prodajajo vico do pokojnino Ce dela naprej. dobiva polno penil jo in polno plačo. Skrb za otroke v otioških vrtcih prekaša vsa pričakovanja. V vseh vaseh je obvezen obisk šol sedemlo|k, v mestih pa desetih razredov; vse to sevoda brezplačno. Dijaki dobivajo 460 rubljev štipendijo, kar imenujejo "plešo", th vsota pa lahko doseže 800 rubljev. Ha-veiv učbenikov jo zelo visoka. Desetletni ouoei se te učijo Zemljepis vsega sveta. Vsak učenec svobodno isbira jeaik, ki «e ga hoče učiti: angleški, nemški ali franooski. Dijaki redno Pitajo časopise in so zelo dobro puučeni o zunanji politiki. V Giuaiji, kjer ie »a časa carjev bilo «hI 60 do BOS) nepismenih, 4iiaJo vsi zdaj pisati, in brati. • Sovjetski likovni umetniki i• majo mnogo dela. Slavni kipar Merkurov ima dela za 20 Idi na* prej in zaposluje 400 pomočnl kov. Poedini narodi imaju svojo posebno smer v umetnosti. Dršavntki in generali stalno ob-iskujejp umetniške ateljeje. Madžarski delegati so obiskali tudi številne kolhoze. Hišice kolhoznlkov so zelo lep«. Ustavili so se pred hišo kolhoznlka, ki ima 2 orala lastne zemlja, 4 kravo, 50 ovc in mnogo drugih živali. Kaj kolhoz pomeni, do-.kazuje dejstvo, da dela v njih 99'i sovjetskih kmeto*, čeprav ni pristop obvezen. Zanimivo je, da Je na univerzi v Tlflisu 80% Študentov kmečkega porekla, medtem ko Jih je v drugih državah samo 2 do 3'I>. s V Sovjetski zvozi je 35 stalnih oper. Od teh so 4 v Moskvi. Največja opera ima 225 članov orkestra, 205 članov zbora ln 230 članov baleta. Na svetu nI noberte državo, ki bi posvečala toliko skrbi «vojim umetnikom, kot jo posveča Sovjetska zveza Na veliki višini so zlasti baleti, V baletne šolo hodijo že otroci šestih let, (Prlm. dnev.) Nekaj o pokrajinski avtonomiji in južni Tiroki V novi italijanski ustavi in o pokrajinskih avtonomijah se govori že kmalu dve leti, Znano je, da je bila stara italijanska ustava ali, kakor |o Italijani i-menujejo, "Statuto", strogo centralistično in povzeta iz francoske ustave Je torej stara le okoli 150 let. Upravnd enota te ustave niso bile star« zgodovin ske pokrajine (regtoni), ki bile nekatere Kolo velike In »o vet' stoletij živele kft posebne države in državice s posebno zgodovino, s posebnim razvojem 'in tudi posebno miselnostjo In kulturo. S tem, da le Ce pred stoletjem Italija zavrgla zgodovinske dežele, |e hotela ¿poudarjati enotnost novo nastale države. Po zadnji vojni so Italllan! zopet vzeli v roke to ustavo in določili tako zvano komlsilo 70 zastopnikov, politikov In strokovnjakov državnih in upravnih ved, Te komisija le izdelala osnutek, ki i/e |e parlament »praiel. Nova ustava na) bi bila federalna. posamezne dežele bi Imele avtonomijo, posebne parlamente in posebno zakonodajo, obrobna in obmejne dežele pa na) bi imele še posebno in širšo avtonomijo, to pa zato. de Iti Italija pokazal« svetu, de h'*e deti tem obmejnim dežalem In »ervirela b>ns<;i veti vrte sli etika pii italijeiiskih volitvah in v pričo dejstvi; ds m* ceni v Italiji do 30'. enslfsbetov, Je treba pri-znati, če hočemo biti objektivni, da Je ljudska fronte doseg I s velik uspeh, pe če tudi nI dobile več ko osam milijonov glasov če je pa poročilo Chrlstian «Science Monitorja pravilno, tedaj je pa dosežene sijsjna zmage, katere ne bo mogle ignorlrstl De Gaspertjevs vlsde Ker «e naše zunenje politike v tem slačaju tiče, namreč naše l*o egunje v volitve v Italiji, je t*e brž ko ne veselje prišlo prani* m, o čemur bo »evede govorile lanioče zgodovine, mešanemu prebivalstvu vse mogoče ugodnosti, Da nI bilo to odkrito mišljeno, ampak samo pesek v oči, nam dokazuje da« našnja vladna politika napram menjšinem Južne Tlroloo hočejo pretopiti s čisto italijanskim prebivalstvom Trentlna, ki šteje skorai 400 tisoč duš. Meja med Nemci na Južnem Tlrol-so skem in Italijani v Trentinu se vleče po Solurnu nekaj kilomt» trov severno od mosta Trento. Južni Tirolski spada tudi Pu» striške dolina ali dolino reke Mjertce s središčem Bi unek (Bru-niko) in gorata deželo med Pu* striško dolino ln dolino zgornjo Adiža. V tem kotu prebivajo potomci starih Keltov ali Galcev, ki so pred Latinci in Germani imeli v oblasti celo zahodno In južno Evropo. Ta pr> volni in (zborni narod so podjarmili ne Jugozahodu Rimljani, ne seveiofcehodu pa Germani In Anglimesl (predniki sedanllh Angležev). Ohranili so sa la v nekaterih nedostopnih goratih de/eleh: pri nas ea imenujejo tl poieiitijeni Kelti Kurlenl. Na Južnem Tirolskem pa eo poletinjeni Kelti imenujejo Ledini sli Ledina. Teh («adlrmv je okoli 20 tisoč, Italijo jih Je skuieie popolnoma poitalijančl-ti, ker pe jI nI uspalo. Nikakor pe ne mislijo Lsdlnci «»pustiti ne svojih šageh in navadeh.t To pleme s« naslanja ne Ljudsko sti etiko Južnih Tirolcov In Z njo sodeluje. Torej vse k reje z nemško in ladlrmko večino severno «al Šolnine bi motele Itelijsnsks vlade priznati k"t avtonomna enoto. ki bi Imele okoli 210 tisoč prebivalcev (PO) NAROČNIKOM Oat^n v »klepeta, aa (May ft. 1949), poleg £2 veas la sXleas dal aerečalnal Paaavtte la faeno de p vam tlel «a «etoet TORÊK, 4. MAJA 19*8 PRED SONČNIM VZHODOM NOVELE ANTON INOOUC (Nadaljevanje) "Metod!M si odgovorila vroče na vprašanje, ki vem ti ga zastavil molče. Toda tedaj so se oglasili na hodniku koraki. Vznemirila sva se. Ze naslednji hip sva čula, da so drobni, otroški koraki. Naglo si stopila k vratom, na katera je rahlo potrkalo. Na vratih je stalo drobno dekletce v raztrgani obleki. Se jaz sem pristopil. Dekletce je držalo šopek rdečih vrtnic. 'To sem vam prinesla z našega vrta!" je dekletce boječe spregovorilo in ti ponudilo šopek. Malo pozneje je bila vsa soba polna opojnega vonja; ozek sončni žarek, ki je že grej trepetal na vezanem namiznem prtu, je zdaj za-žarel na velikih rdečih cvetovih. V počitnicah, ki so kmalu potem nastopile, sva bila nekaj dni na Pohorju, teden dni v Savinjski dolini in potem v Ljubljani. Se še spominjaš, kako si mi na Pohorju neke noči, ko je skozi odprto okno prihajalo k nama šumenje smrekovih gozdov, dejala vsa omamljena: "Metod, ti ljubiš kakor bog." Toda kako si ljubila šele ti! ' Z jesenjo so prišle prve nevšečnosti: poklicali so te k šolskemu nadzorniku. Ker si se družila z menoj, ki sem bil zaznamovan, so te mesec pozneje premestili na Dolenjsko . . . 10. septembra Alenka, spet ti pišem. Pred mesecem sem že mislil, da sem na koncu. Toda še živim. Ves čas sem visel med življenjem in smrtjo. Zadnje dni se Je začela bolezen sfgt obračati na bolje. Spet se mi vrača upanje na ozdravljenje. V svetu so se med tem zgodile velike stvari. Rusi se naglo približujejo Dnjepru, Italija je kapitulirala. To so zame močne zdravilne injekcije. Se bom živel, mogoče bom kmalu zgrabil za orožje. i t 15. septembra Dogodki v svetu hite, moje zdravljenje pa je spet zastalo. Spet sem bruhnil kri. Ali je res vse zaman? ' 17. septembra Ti si gotovb že svobodna. Morda se celo boriš v vrstah oni!) pogumnih ^orcev, ki se jim te dni čudi ves svet. O, zakaj nisem tudi jaz z vami? Zakaj ne morem s puško v roki pomagati pri osvobojenju naše prelepe domovine? Zakaj nisem zdrav, kakor sem bil jeseni enainštiridesetega leta? Zakaj nimam svoje čete? Prebili bi se skozi Bosno in Hrvatsko ter pognali sovražnika iz Ljubljane in drugih naših mest. Ti ne veš, kakšni junaki so bili moji fantje!, 20. septembra Vse je zaman:: zapisan sem smrti. Zdravnik mi je danes nedvomno povedal; sicer pa sam čutim, da se približuje konec Naša prelepa zemlja Je tako daleč. Vendar slišim od tam topove, ki uničujejo našega tisočletnega sovraž- nika. V njihovo rezko streljanje se meša veličastno grmenje topov, ki oznanjajo zmagoslavni pohod Rdeče armade. Že so na Dnjepru. Treba Je vzdržati. Se nekaj mesecev pa bodo prišli na Donavo, potem na Savo in Dravo. Blagor vam, ki jih boste lahko pozdravili. Alenka, tudi v mojem imenu obsuj prvega ruskega vo Jaka s cvetjem In poljubi! 25. septembra ' Zadnji čas razmišljanj p smrti in prihajam do prepričanja, da bi bilo bolje, če bi me bili tovariši pustili s peterokrako zvezdo na čepici in s pravo legitimacijo v žepu. Prišel bo dan, ko bodo zbrane kosti padlih borcev in prenesene na častno mesto. Tedaj se bp zgodilo, da bodo izkopali kosti Izdajalca Pera Miliča, jih prenesli v skupen grob, v kamen pa vklesali moje lipe. Morda boš celo ti položila šopek slovenskega cvetja na grob, v katerem bo ležal tudi izdajalec. Jaz pa bofti medtem trohnel pozabljen na pokopališču pod fyavoslavnim križem, na katerem bo napisano ime narodnega izdajalca, dokler ne bodo križa izruvall ln grob zravnali. 25. septembra Alenka, često sva sanjala, da bova Šla na naše morje. Zdaj jedeloma že svobodno.'n Mogoče ta trenutek stojiš na svobodni obali in se igraš s peskom. Imaš ga polne roke in nevidno ti polzi med prsti v morje, ki se širi sinje, ogromno pred teboj. Kakor ti drobni pesek, držlth jaz v svojih slabotnih rokah svoje življenje, toda med prsti mi počasi izginja ... / 28. septembra V Gorici plapolajo slovenske zastave, naše čete se bližajo Ljubljani, v Moskvl^grme topovi zmagoslavja. Peterokraka zmaguje, svoboda prihaja . , . Alenka ... » . "Domovina ...» ' Svoboda . . . V prvih jutranjih urah sem odložil ves pretresen nenavadno pismo. Komaj sem dočakal, da je bila ura pet, ko sem smel na ulico. Naglo sem sa odpravil k Metodu. Našel sem ga v poslednjih izdihih. Toda ko sem se sklonil nadenj, je široko odprl oči. Zgrabil sem ga za roko in jo zmeden pritisnil k ustnicam. "Metod, dragi M ¿Tod'" sem zašepetal. Hotel sem povedati, kako je prišlo do usodne zmote. Sele v poslednjem trenutku sem se zavedel. Ne, tega Metod ne sme nikoli zvedeti! Bolje, da misli slabo o meni, kakor da bi umrl v zavesti, da je bil osumljen Izdajstva Iq vohunstva. "Metod, junak!" sem zmeden flejal, iščoč pravih besed. Toda preden sefn nadaljeval, me je razumel, stisnil s poslednjimi močmi mojo roko, okoli ust pa mu Je zaigral blažen nasmeh in njegove oči so začele izgubljati sijaj življenja. (Dalja prihodnjič.) našem 0 belem premogu Marica ftlrca Kot otroci smo se igrali ob savski strugi, gledali vanjo in se bali njenih valov. Doraščajo-čl smo občudovali njen brzi tek. motrili lepote barv in senc, ki so nihale v njej. Danes gledamo nanjo s čisto drugim pogledom. Ne bojimo se je. Občudujemo jo le za trenutek. Ne mudimo se ob njej zasanjeni. Danes gremo poleg nje, mislimo ln računamo. Od izvira do Izliva smo j« premerili. Mnogo zahtevajo od nje naši ra- blno petnajst "metrov. Motno razsvetljen, pet metrov širok rov Je vodil v desno. Leseno ogrodje je podpiralo obok, na katerem s« visele komaj vidne zapiašene ledene svečke. Ven dar v rovu ni bilo hladno. Delavec, ki je sprva začudeno strmel vame, je med ter verjetno uganil, da ima opravka z radovednim Povedal ml je, da delavci pozimi prav radi delajo pod zemljo in ne samo zato, ker prejmejo več plačila, marveč tudi zato, ker je v rovu pozimi prijetno toplo. "Sicer pa. to pravzaprav nI rov," je pojasnil mož, ko me ja parkrat premeril od nog do glave," to je ' takorekoč ogromna vodovodna cev, napram katerim nih k ognju si je sušilo svoja pramočena oblačila. "Ja, ja, su širno se, hušimo," je hitel pojas njevatl najmlajši med njimi, Bosanec menda, kajti njegova temna polt ln snežno beli zobje so ga Izdajali. "V rovu nas je jih opazujeva. Stopil je bliže in nama "Vrag je to. ker ne moremo kaditi. Voda dga reto takoj razmoči. Na prpgi — v Samcu — Je pripekalo, pa smo vsaj lahko zapalili kakšno papi-roško. Tu \>u — saj viditega tega vraga. Komaj čakam, da se prebijepio. Tudi tunel Vran-duk je bil trd, pa smo ga le." Se nekaj krepkih je pridal, dajajoč duška hotenjiu, ki je žarelo v njem. Videla dem, da je mladina"« proge prenesla polet na vsa naša gradililča. da so njih srca iskre, ki vžigajo vsem ostalim voljo in moči. Gledala s*m ga in of>azovala. Mlad, nestrpno temperamenten. Izražal je silo, ki bi holela tudi. preko ovir z brzidb. Mladinec — v partiza nih z mitraljezom, v rovih a kompresorjem. Pravi vpdja de lovnih brigad. Ko sem odhajala, me j« še dolgo spremljal svetel pogled iz temnega rova. e. : Strma pot v hiib, še strmejša steza navzdol, so me privedle nad sotesko. Oni stari delavec jo je dobro opisal. Kakor star škrbast zob je zijala pred menoj. Razsekane, izjedene skale so obkrožala globel, na dnu katere so besno stkali kompresorji, ropotali motorji vrtalnih strojev in grizli trdo, skalno dno. Daljna detonacija, sivo poslopje skladišča vrh soteske, železni žerjavi, drobilo kamenja, na mostlču inženrji, brnenje motorjev v globini, so bili priča nenehnega dela, ki utriplje z dneva v dan na tem velikem gradi lišču. Že sem v ^hu videla dograjen ogromen betonski rezervar Mirna voda bo na videz lena ležala v njem. Toda tisto žrelo velike cevi v desnem bregu bo goltalo to, na videz mirnp moč iz rezervarja, ter jo pošiljalo turbinam. Tedaj se bo glkdinn rahlo tresla, uplahnila in spet narasla; kakor bo to hotel človek. Vrh soteske, nad onim sivim poslopjem, se je v vetru sušilo belo in pisano perilo, fcpamenje, da je v bližini delavsko naselje Modrikast dim se je motal izza one strani skal. Nekaj odvržene slame in praznih konzerv je ležalo v drči pod naseljem. Vtisi z zgradillšča so me spremljali in sama ne vedoč kdaj", sem se znašla v čednem delavskem naselju. Na tleh prostranega dvbrišča so bili začrtani sledovi igrišča za odbojko. V eni izmed lesenih delavskih hiš so se vrstile kopalnice, v drugi postelje. Tretja, z okrašenim vhodom, je vabila v dvorani, kjer se prav ta dan pripravljali majhen oder za igro. Polno založena trgovina, čedna kphinja in menza, lepo urejeni stenski časopisi in mnogi drugi dokazi rednega življenja so pričali skrbi uprave gradilišča, katera skuša z razpoložljlvinfi sredstvi urediti delavcem čim prijetnej še domovanje. Statistični po«, datki, presežen plan in inženirji, ki delajo med delavci kot njim Črtasti jopič premočilo," je še pojasnil. Drugi in tretji sta mu priki- enaki, so »zraz zrelosti vodstva, mavala ln si mela roke. ( ki se zaveda nalog za izvedbo Preddelavec, visok, lep človek, našega plana, me Je povedel dalje po rovu, do' "Eelektriflkacija je predpogoj kraja, kjer so minerji in delavci razvoj našega gospodarstva," naleteli na zelo neugoden teren. |e prepričevalno razložil šef in- čunl, ki bodo posegli v njen d«»- fct„rr žlrovniške cevi prav» o- sedanji tek Vjell jo bomo, vjelt in zajeli, zajeli ln spet pognali Ne boj se —- voda? Vjell te bomo, da postaneš luč — elektrika, da ptMitaneš nfcoč — |*»moč ¿love ku —- delavcu — tvorcu novega življenja. • Po naših planinah kopni sneg. Kapljica za kapljico polzi med skalami. mimo travnih ruš. praproti in gramoza Vedno več potočkov žuboti v dolino, tja v najnižjo globel, v strugo Sove Bela in peneča — morda Jezna, ker ji nihče ne uravna tokov — ne vlie med skalami, tja do Most pri Žirovnici Toda tam — glej — možje, delavci. Strmi nasipi sivke, modrikaste, blatne zemlje; vrh nje male tračnice ln vagonetl. V globok rov spolca dvigalo va-gončke s cementno maso Kam? In zakaj? tročiči. Predstavljajte si silo, ko bit skozi ta rov drla voda. To bi naju odneslo, kaj," m* je nasmehnil nagajivo, "Tam zunaj na vrhu, se pa našega dela sktV ro ne vidi, čeprav nas dela na tem gradtllšču lepo število delavcev. Mislim, ds lupimo za se boj >e nekaj kilometrov rova. Toda na vsak način si oglejte tudi delti v Ikrbmi. 'Skrbino' imenujem jaz našo skalno sotesko, ker me spominja nekaterih mojih škrbastih rob Sotesko bomo tam pri skalah zaplmribirall, ali kako bi vam rekel — /ace menili.ili. da bo tvorila jez. ozi-roma vodni rezervar " Po vseh teh besedsh si nisem mogla določno predočiti tega na črte Krenila nem iz tega nižje-ležečega n»va v vtšjelefečeg po kateiem naj bi dospela do s leske Ob vhodu v višjeležečl rov je Radovedna sem se spustila po ' nedelo ob ognju več mlajših de strmih, lesenih stopnicah v glo-lavcev Nekaj fantov, sklonje- V lljočih curkih je voda nenehno vdirala skozi v stene rova. Vsled tega so položili začasne odtočne £evi in obložiti rov z močne pločevino. Zelo otežko-čeno delo ns tem mestu napreduje le počasi, tako, da zmorejo dograditi mesečno le nekaj me trov rova Kljub močnim gu- ženir, "zato polaga naša vlada prvo skrb gradnji hidrocentral in nam gre vsestransko na roko." Po vsem tem sem odhajala prepričana, da sta si vodstvo in sindikat V najtesnejši povezavi. Vrh sotenka sem se ozrla še enkrat. V mrak je tonilo gradi I išče Iz letna so kot radovedna Boris Pahor f Sonce ne mara ostati tam zunaj, prihulilo se je pod rjavo platno in pripolzelo je do pletenih ležišč, na katerih smo zleknjenL Tedaj se je iz sonca rodila soparica in kakor bela para objela ležišča. Kakor bela bolničarka je šla od bolnika do bolnika. Nekaterim je kanila spanec na lica, da so sklopili veke, drugi smo stegnili trudne ude, viseli smo v omami, ko na mehki megli in toplota nam je z rahlimi dlanmi ovijala telesa. Poletje je ob Marni in polje leži ko slepi invalid. Barve i-majo stara imena, iz spomina njive nadaljujejo žalost iz vojnih dni. Sanatorijeva terasa je kamniti oder, na katerèm razstavljamo svojo onemoglost pred glOho pokrajino. Bolničarka je neslišno šla ob železnem prso-branu in pç vrsti zapisovala šte vilke z zida nad našimi vzglavji.. Tedaj je Jules skril knjigo pod blazino in ko je dekle šlo mimo je imel zaprte oči. Potem je nenadoma zapel zvonec v pritličju, bolniki so se zdrznili, ko da so zadremali v čolnu in je čoln dregnil ob breg. Oči so se odpirale kakor školjke, Jules se je dyignil na komolec, položil paket tobaka na kolena in si zvijal cigareto. Jules je pomežiknil sosedu, nato se je ponarejeno zresnil in fe zadri: "Aufstehen!" Nekdo se je v polsnu uprl: "Gobec zapri, pokveka!" Jules se je muzal, počasi iskal vžigalico. "Povlečita ga, z ležišča," je predlagal nekdo. "Za noge ga primite!" On pa je resno nadaljeval, ko da predava: "Torej v časniku je pisalo: žetev bo letos bogata, le zrnje bo drSbno ln snetlji- vo ..." Nihče ni več spal, naša pozornost je premagala soparico, krohot bolnikov je bil Julesu oder, i katerega je govoril. Dejal je: "Ne, vrnimo se k trem stvarem, ki so potrebne. Cemu?" "Daj, daj!" "Torej tri: ljubezen, delo in zdravje." "Glumač!" . -r "Molči!" se je zadri René, tistemu, ki je Julesa prekinil. Dejal je Jules: "Zdravje? Tega že imamo—". On se ni smejal, mi smo se vsi režali. On pa je skočil z ležišča in si nadel copate. "Ali nI res?" Pesti je pritisnil k prsim in korakal vse do konca terase in spet nazaj. Rekel je: "Kakor vojak korakam in nič ne sopem. Moja pljuča so zdrava!" Mi smo imeli dobro voljo v očeh, Jules pa se je dolgo d<*lgo odkašljeval. Nato nam je razložil: "To je zaradi dima iz cigarete." Bolničarka Je odrinila steklena vrata, nekoga je iskala. "Sem pridite," ji je rekel Jules. "Nimam časa," je dejala. "Sem pridite, vam pravim." Stala je ob vznožju njegovega sedeža z bolniškim listom v roki. "Prugo: ljubezen. Ali veste, kako je z ljubeznijo?" x Ona se v zadregi smehlja. "Povedal vam bom; veste koliko tisočev bivših ujetnikov je, recimo smo, vložili prglnjo za razporoko?" Bolničarka se v zadregi odmika. "Tak> črnogledec ste," pravi. Julea išče v notranjem žepu: "Čakajte, listine vam pokažem; ali veste, koliko stane raz po roka?" Potem so se bolniki porazgubili. Na pletenih sedežih so o-stali časopisi, odprte knjige, žena je neodločna slonela ob prso-branu kakor sleherni dan, ko ji je zvonec odnesel bolnike. Jaz sem sam in prazna ležišča so kakor vprašanja brez odgovorov Ali veste? Samo to troje: delo, zdravje in ljubezen. Ali zna kdo tako razigrano osmešiti življenje kakor mi, ki smo nosili smrt v grob, in smrt je bila vsak dan ko neusahlo morje? V pritličju je nekdo odprl ra dio, besede prihajajo gor ko iz dna na pov/šino. , "Tega in tega so odpeljali tega in tega dne, poslednjič so ga videli "v Belsenu; kdor kaj njem ve, naj javi na paslov ta in ta ..." , Jaz ležim vznak, glas iz zvočnika gre nad pokrajino, toda polje ga brezbrižno pusti, da jo preleti kakor ptič. Jata vran se prepira nekje za divjem zaradi 'glasu iz radia. 'Vročina se pripravlja na zadnji napad, jaz sem tedaj odgrnil jopič s prsi. To je jopič ponošene pižame, bele in modre črte Ima. Saj ni bil njegov, v taborišču ni nič mojega in tvojega, dali so mu ga v kopalnici namesto srajce. Visok je bil, Belgijec, Holandec? Visok je bil in prišel je v jopiču, niso mu dali spodnjih hlač. Moj oče bi bil ;ahko, in napol gol' je krilil z rokami, ker mu je šen spačil veke. Ležal je dva dni vznak, kakor jaz sedaj v njegovem jopiču. Prinesel sem mu vodeno" jed in on je tipal rob posode ka kor slepec. Kruha ni hotel: ti ga imej, je rekel. Potem je ponoči umrl in jaz sem napisal na stegno številko. Potem sva ga Vaška in jaz nesla v zaboj na dvorišče in Revier-Kapo je bil hud, ker je bil dolg in so mu noge štrlele Iz Zaboja. Potem so ga odpeljali v Doro. Vaška pa je zavrel vodo v vrču in jaz sem prekuhal v zavrelici tale jopič. Potem je jopič visel na žici in se sušil, nemški stražnik se je smejal iz visoke izvid-ne utice. Toda jaz sem imel zapuščino po neznanem očetu. "Tega in tega so videli tam in tam, kdor . . .H Od tedaj nisem več mislil, čigav je bil, zdaj sem si ga odpel zaradi vročine. In s^daj sem kakor krivec, besede iz radia prihajajo kakor iz podzavesti v zavest. Na terasi ležim ko krvnik na dopustu, in nekje pred mano je Mama, lena je, ampak po malem bo pripeljala domačnost nšzaj. Krivec sem, ker sem še živ. Zato, ker sem jedel njegov kruh, poslušam sedaj na francoski terasi, kako ga radio išče! V detektivskih filmih je videti kdaj: radio ponavlja naprej in naprej poteze zločinca, katerega iščejo, nato je videti njega, kako posluša radio v zaklenjeni sobi: "Mož je ta k in tak, na licu ima brazgotino—". Ne, ne, mož leži lagodno nekje, in oblekel je črtasti jopič uboge žrtve . . » In hupa policijska avta zabrlizgne in še ena in še ena. Tudi sedaj ponavlja zvočnik številke. Koliko sem jih zapisal na stegna? Pokrajina ob Marni spi v nezavesti. Številke iz radia se stresajo nanjo kakor mrtva semena, imena vsrkava soparica kakor vlago «z listov. Jaz sem zleknjen, krivec sem, toda nič se ne čutim krivega, nič me ni strah policijskih hup. Krivec vendar sem, zavest bi rada prišla k meni, ampak soparica jo pridržuje. In jaz sem hvaležen soparici, naj jo pridrži še in še, naj jni da še nekaj časa, da premislim. Morda mi bo. uspelo dokazati, da nisem ničesar zakrivil, če sem pojedel njegov kruh in oblekel njegov jopič. Toda glas iz zvočnika' me vedno išče: "Tega in tega so videli poslednjič tam in tam,'potem je izginil brez sledu . . »•V zvočniku se je moški glas odhrkal, nato mu ja ženski glas prišel na pomoč: utrudljivo io dolgočasno je tako zdrdrati tisoče številk. Nihče ne more vedeti zame/niti tiiož niti žena v zvočniku, niti mati niti oče, ki sa jima povedala številko. Bolnik sem, na terasi, zaradi njegovega kruha sem še tu. Ali sem kriv? Toda vendar je bolje, da je zvočnik v pritličju, spodaj, da se njegov glas potaplja v soparico. Ne, jaz nisem kriv, tudi pred njegovo materjo, ki ga išče, ne. Krivi smo vsi; zato, ker so naše oči spregledale šele tedaj, ko je bila smrt odeta v takšen črtast jopič; zato ker je šele pred žrelom nemške peči razklenila svoje ude naša okorna zavest. Ob Marni, poleti 1945. stati nad nami. Da. tudi mi mo remo in zmoremo. Tudi mi znamo. Imamo um in moč, imamo um in moč množic. Pridite sem si zaželela, pridite vt, ki še nimate vere v nas, oglejte si na te delo in onemeli boste v svo- mlranim plaščem, v katerih de- oč^sca sevale električne luči. lajo delavci na tem mestu, Jih Tam na dnu so še zmeraj nemir-voda v nekaj urah tako premi»- no vrtali kompresorji, čl. da so primorani zapustiti de-1 Stala sem nad tem prostranim lo in oditi v sušilnico. krajem dela in nehote me je za __ Ravnokar so delavci vlagali jela zavestna .misel: "I)a, tudi mi Jem nerganju; delajte z nami ln pločevinaste obloge in se borili lahko, ne samo oni — tujci — ki razumeli boste, s nenehnim vdorom mokre ne so hoteli nekoč v umu In moči' (Poslano Sansu) prijetnosti, ko sva f delovodjo > doapela do njih. Nekaj. postav v temnih, mokro bleščečih, gu miranih plaščih se je tedaj okre-ninlo proti nama. In glej; več veeellh zadovoljnih obrazov se je aazrlo v naju Eden od njih ni mogel kaj. da se ni nasmehnil. Preeenetll me Je Človek t nasmehom v takih okolščinah je moral biti pač prikaz delavca, ki zna tud< v najtežjih prilikah n-hranlti vedrost »n zavest llt| je kakor sonce. prenešeno v ta temen vlažen rov Ko bi mogel prižgati cigark-to,N je v/dihnil. obuijen pol k tovarišem pol k nama. videč, da la rudareke rasataee v Trbovljah. 3 NADSTROPNA ZIDANA HI&A šest 4 sobnih stanovanj, prinafta $&5.00 mesečno. Cena $6,500. Kličite See 4396 po peti uri popoldne. SEDEM 4 SOBNIH STANOVANJ IN TRGOVINA zidana hiša. $5,000, Kličite See 4396 po peti uri popoldne. Prispavaj'ta v obrambni sklad! Val darovi sa obrambo Enako-pravnoatl. Proeveto ln Proletar-ca naj se pošiljajo na naalov: John Pollock. 24485 Lakeland Blvd.. Euclid S3. Ohio. Br. Pollock Je blagajnik obrambna, ga «klada. m e» "PROSVETA" 1117 S. LAW*DALE A VE. Chicago 23, 111______________________________19...„ Vaša naročnina na "Prosveto" je potekla z dnem______ V slučaju, da ja od strani vpravnlštva kakšna pomola, naa t «ko J obrestne, da ae lata popravil Z bratskim pozdravom ZA UPRAVO "PROSVETE" Za Zdrul. drieve la 1 tednik ta.____ 1 tednika tn._ 9 tednike In 4 tednike in. ft tednike* In. CENE LISTU BOi SMt Za Ctdeego In ft tednikov In -----S11J9 Ze Evrope Je------- I spol ni te «podaji kupon. priiotite potrebne vsote Meoey Order e pismu in si naročite Proseeto. Uat ki |o alt » ame le ene Mane ta draftlne. Id le deroUJe ta Id Mee ali stanujejo aa enem ta iefteas naaioru. V ashsnsia slučaju ne vet kot I liiilfciT PoJaanUet—Vselej kakor hitro kateri teh članov, ki «o prišteti preneha biti član SNPJ. ali če ae preeeli proč od družine in *o zahteval sam «voj list tednik, bode moral tisti član is dotične d rutine» ki je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti upravnlitvu Usta, ln obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega ne «tare. tedaj mora upravništvo znižati datum ca to vsoto naročniku ali pa uatevlti dnevnik. PROSVITA. SIVPJ. MS7 a Levndale Aee_ Chtaege ti. Illinel* riUešeae pošiljam I) aa Uat ..ČL Ustavite tednik In ea