549
Marginalije
STATISTIKA
Ondan smo v Gledališkem listu Drame SNG videli statističen pregled, kako je delovalo to gledališče v sezoni 1969/70. Tristo devet predstav v Drami in Mali drami si je ogledalo 83.718 obiskovalcev. Pa smo zato pregledali letna poročila od 1945 leta dalje in ugotovili, da je v prvih povojnih letih obisk dosegel tudi število 130.000 in več in da se je v letih med 1961 in 1968 število obiskovalcev gibalo med 105.000 in 130.000. Kam se je tedaj nenadoma poniknilo trideset ali štirideset ali petdesettisoč ljudi v sezoni 1969/70? Ali je oviralo obisk pozimi slabo in pomladi in jeseni lepo vreme? Ali se je obisk zmanjšal, ker mestni promet v večernih in nočnih urah ni gost in skrbno urejen? Ali pa so se morebiti odločili nekdanji obiskovalci, da bodo ob večerih rajši kar sami prebirali dramska besedila, namesto da bi hodili v gledališče? Ali pa je bil televizijski program tako dober, da je odvrnil ljudi od obiska v gledališču? Morda pa so gostinska podjetja z odličnimi jedilniki privabila v svoje lokale nekdanje obiskovalce teatrskih predstav? Ali pa so začeli Slovenci ob večerih igrati bridge in ne utegnejo več hoditi v gledališče? Kaj pa, če so večerne seje delavskih svetov in upravnih odborov zadržale potencialnega gledališkega obiskovalca? Ali pa so ustanovili v velikih družinskih stanovanjih in v vveekend hišicah gledališke skupinice, ki igrajo same sebi in druga drugi? Tudi na to moramo pomisliti, da so nekdanji obisko-
550
scd
valci gledališča postali športniki, ki nočejo sedeti v slabo prezračeni dvorani. Kaj pa, če se je v mraku in v noči razvil skupinski seks, ki je s svojo množično osnovo odtegnil tisoče od gledališke predstave, saj sta prej bila potrebna le dva za en koitus, danes pa vsaj deset ali dvajset ljudi? Ali pa se ob večerih ljudje igrajo z lego kockami in si zidajo v tihi ilegali sanjske hišice in ljubke gradiče? Morebiti pa so začeli ljudje ob večerih premišljevati o institucionalnih in strukturalnih spremembah naše družbe? Možno je tudi to, da je gospodarska reforma vplivala na razvojno pot dinarja, sicer namenjenega za nakup gledališke vstopnice. Morebiti pa ljudje ob večerih urejajo herbarije s »poslednjimi« slovenskimi rožicami in se strastno posvečajo ike-bani? Morda pa so začeli ljudje uživati ob večerih mamila in zato ne morejo več prestopiti Talijinega praga? Nabiranje gob v jeseni in cvetja spomladi tudi lahko vpliva, da ljudje manj obiskujejo gledališče, zlasti če so jurčki v dinamičnem gibanju in trendu družbenega porasta! Kaj pa večerno slovensko zborovsko petje? In ne pozabimo, tisoči in tisoči slovenskih ljudi (potem ko so prebrali Dumo) odhajajo na delo v tujino in morebiti je med njimi precej socialno obupanih gledaliških obiskovalcev. (Upajmo, da ti zdaj hodijo vsaj v nemška gledališča!) Odgovore na ta bistvena vprašanja naj poišče znanstveni team (ca. sto raziskovalcev); ta naj pohiti z delom tako, da bomo vsaj čez deset ali petnajst let dobili v roke prve rezultate njihove raziskave. Kajti, da bi kak drug razlog — poleg pravkar navedenih — vplival na osip gledalcev, je komajda moč verjeti...
Lsd