PUBLISHED AND DISTRIBUTED TOPEE PERMIT (Wo, 556) AUTHORIZED BY THE ACT OF OCTOBER 6, 1917, ON FILE AT THE POST OFFICE OF HEW YORK, K. Y. By Order of the Pres't, A. B. Burleson, P. M Največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Velja sa vse leto......... $6.00 Za pol leta............... $3 00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto .. $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavce* v Ameriki i The largest Slovenian Daily in the United States. ' Issued every day except Sundays t t t and legal Holidays. V 75,000 Readers. TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 262 — ŠTEV. 262. NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 8, 1921. — TOREK, 8. NOVEMBRA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. NEMČIJA V VELIKIH FINANČNIH STISKAH NEMŠKA VliLEINDUSTRLTA H OČE POMAGATI VLADI, ZAHTEVA ZA TO GOTOVE KONC K8IJE. — VLADA NAJ OPUSTI PREDV8EM OSEMURNI DELAVNIK. — DAVKOPLAČEVALCI DIKTIRAJO VLADI. Berlin, Nemčija 7. novembra.' Zve*m nemških induatrijalcev je' sklenila pomagati nemški vladi in nicer s pomočjo kreditov, katere imajo »-lani v inozem-: tvu in ki zitušajo približno euo milijardo mark Tozadevni sklep je bil stofjen po bnrnl debati, ki je trajala celih sedem ur. Debate se je vdeltiil tudi Hugo Stin-iu-s ter nadalje dr. Alfred IIu«^n-berp, ravnatelj Kruppovih naprav. Resolucija, ki je bila sprejeta, vsebuje naslednje popoje: — Sprejem varče\t»lnega sistema od strani vlado ter dogovor ? privatnimi podjetniki plede varčevalnih in davčnih propra-inov. — Vlada naj izjavi, da je pripravljena stopiti v zvezo z ino-zi inskimi finančnimi izvedenci, fin dobi njih nasvete kreditov, katere skuša dobiti ter plede odnosa jev med izpremembami v valuti ter krediti. — Podjetja v državnih rokah ter i*»d kontrolo javnih zastop fter naj se vodi tako, da ne b< treba denarnih prispevkov iz državne blagajne. —- Gospodarsko življenje dr iave naj s* oprosti vseh omejitev, ki ovirajo njepov razvoj. Med te omejitve prišteva zveza indu-rtrijal«'#>v ♦udi ospnnirni "flelav-rik. • • - Zborovanja se je vdeležilo 1:100 zastopnikov največjih nemških 1». »d jet i j. Debute se je vdeležil tudi Rudolf II/«venKtein. ravnatelj ili7ii\nt' banke, ki je naprosil na-vzoce, naj podpirajo kreditne pred lope. Finančni izvedenci so mnenja, da nemška \Iada najbrž ne bo mopla sprejeti pogojev. katere je stavila zveza industrijalcev. Lint Vorwaerts pravi: — To je v zpodovini modernih narodov prva primera, da si dav-r oplačevalci prisvajajo pravico predpisovati vladi popoje, pod j .iterimi so pripravljeni skočiti vladj na pomoč. List pravi v nadaljnem. da ne p-»menja na«":t sploh nikake fi- nančne pomoči za državo, temveč I-* politično mešetanjo. i/, katere hočejo kapitalisti iztisniti odern ► ke obresti. Vorwaerts svari vlado, naj se ne izroči brezpopojno Stinnesu in njepo.im zaveznikom. Drugi listi pa izjavljajo, da n Industrijalni voditelji p.*av posebno pripravljeni priskočiti vla-•li na pomoč. Pogoji glede podjetij. ki se nahajajo v rokah vlade, se tičejo baje v plašnem železnic l:i obratujejo sedaj z znatno izpuli). V pojrojih se vidi zakrinkan poskus, da se spravi železnice v privatne roke. nakar'bi st jih fjočasi pretvorilo v dobička-nosna podjetja. PRODAJALEC KOSTANJA — NEKDANJI PRIBOČNIK CARJA. V koliki meri ji evropska zmešnjava prerešetala socialne tazrede. je postalo razvidno pretekli teden, ko so našli nekepa luškega polkovnika, ki je bil član carjevega štabe. pred nekim majhnim glediščem v obljudenem Belleville okraju v Parizu, ko je prodajal jabolka, fige in pečen kostanj. Kdo je ta polkovnik, tega se ni razkrilo, a v pariških ruskih kropili se splošno govoti o njem. — P.il je zelo žalosten, ko ga je izsledil neki prejšnji podpolkovnik ter hotel izvršiti samomor. — Končno pa se pa je vendar pregovorilo, da je sprejel povabilo na en mesce trajajoč počitek ob Kivijeri. nakar bo skušal dobiti nazaj zaupanje v svoje lastne zmožnosti v uradu nekega fran-eoskea avtomobilskega fabrikan-ta. ki se je pričel zanimati za u-sodo prejšnjega polkovnika. MESTO PETROGRAD V RAZVALINAH NEKDAJ PONOSNO GLAVNO MESTO RUSIJE KAŽE SEDAJ VSE ZNAKE RAZPADA. — ST REHE SO LUKNJA VE, A RDEČA ARMADA IMA REDNO SVOJE VAJE. — V PRODAJALNAH JE LE MALO NAPRODAJ. ADMIRAL EARL BEATTY IN VENIZELOS. Pred kratkim sta dospela v Ame riko prvi lord angleške admirali tete, admiral Earl Beatty in bivši grški ministrski predsednik Veni zelos. Prvi se bo vdeležil razoro ževalne konfcrence v Washing-tonu, drugi bo pa potoval po Ameriki in proučeval razmere kot privatni državljan. ZAVEZNIKI ZAHTEVAJO ODSTOP HABSBURŽANOV Dekret, katerega jo sprejela madžarska zbornica, nr: odgovarja zavezniškemu ultimatu. PRIHRANKI RASTEJO KUUB HUDIM ČASOM PRIZNAL JE UMOR MOŠKEGA IN ŽENSKE Pariz, Francija. «'». novembra. Zavezniki niso zadovoljni z de- Poročila bank razkrivajo nevrjet- Pohabljenec je pojasnil skrivnost no dejstvo, da se je število ulog pomnožilo: Washington, 1). : Poročila, ki so priš' BANDITI V DETROITU BIZI. Detroit, M eh., 4. novembra. —->rst oborož-»iih banditov je napadlo voznike Gordon Pape Bak-:np ("o. ter pobepnilo srečno z več tisoč dolarji v potovini. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah In hitre. •to baulte ItfriaM* pe aiskl ceni, zanesljivo VCeraJ m bile naAe mm sledefo: Jugoslavija: Razpenja oa wfeje M« in IzplaCnJe "Kr. poštni tokovni and" Jmtnemk* bmkaT w 300 fcron.....$ 1.15 1,000 kron____:. $ 3.70 400 kron ...... $ 1.55 «5,000 kron ...... $18.00 500 kron ......$ 1.90 10,000 kron...... $35.00 t. nov. — od več kot kretom irjadžarskegn parlamen-j £est sto hranilnic v različnih de-ta. s katerim se je vzelo prejšnje- | ij|x dežele, kažejo "naravnost ne-mu cesarju in kralju Kaivlu pro-1 pričakovane razmere", kot se stol. Največji pritisk v tem smi- i Y ugotovita, katero je izdal sin se je izvedlo da.ies na vlado | danes kontrolor C»i^isger. (•Umku naralbc ministrstvu u pošto in brzojav v Jugoslaviji je sedaj tam nakai«7itl zneske potom pošte edinole v di- narjih; rs ?«ake Miri krone bo izplačan en dinar; razmerje med dinarjem in krono ostane torej neizprnnenjeno. Italija in zasedeno ozemlje: 50 lir .... $ 2.55 *500 lir .... $22.00 100 lir----$ 4.70 1000 lir____$43.50 300 lir____$13.20 Kemika Avstrija: TTiiprtlUl ua zadnjo poMe in IzpUfaije "AJrlztiacbe Bank" mm Dunaja. 1,000 n«m.-awtr. kron f 1.30 10,000 nem-avstr. kron $11.00 5,000 neau-«vtr. kron $ 6.00 50,0d0 nem.-avztr. kron $50.00 Ml rtrfl sa mk Id es li ali ie Denar aaai )r podati aaJMJ P« New Tack tak Draft. FRANK BAKBER ST ATE Orier, all pa 82 Certlandt Bt„ New Yortc v Hudimpešt; Madžarska je navidezno popila Karola s pre stola ter odpravila takozvano prapmatično sankciio. a pri tem. ko si je pridržala pravico, da izvoli svojepa iastnepu vladarja, ni izjavila nat-ično. da ne sme biti tak vladar i-: rodovine Habsbur-žanov. Protest zaveznikov je bil uveljavljen potem, ko je prišlo v njih roke of:oijelo besedilo nove iiiadžarske postave, ki je vzbudila veliko presenečenje ter obenem tudu^um. da madžarska vlada zopet omalovažuje zaveznike, ko je izpustila iz nove postave ravno to. kar so zavezniki zahtevali v svojem ultimatu. Skrbno pre"itan.fe dekreta kaže. da-lahko čaka Madžarska na upoden trenutek te;- na nato izvoli Habsburžana kut vi udarja, mogoče iz ženske linije. Neki vi-cok francoski ujadnik je rekel danes, da bo mor.Vf sedaj madžarski parlament t* ko j sprejeti novo postavo, da zadovolji zaveznike. Medtem pa se je rb-bilo zagotovila. da je Portugalska pripravljena nuditi azil Karolu in AZiti na otoku Madeira, krkorhitro bo rešeno vprašanje, kdo bo plačeval tozadevne stroške. Paru, Francija. novembira. Smatra se sedaj za zagotovo v tu kajšnjih zavezniških krogih, da bosta prejšni avstre-ogrski cesar in kralj Karol ter njegova žena Žita izgnana v Furchal. glavno mesto otoka Madeira C'epray ni zavezniki svet poslanikov, ki je odgovoren za izbiro kraja izgnanstva, zaenkrat še dobil konečnega odobrenja tega načrta od strani portugalske vlade, se je vendar v Funchalu že vse 'pripravilo za prihod prejšnjega monarha. Še bolj značilno pa je, da je svet opustil vsa na-daljna razmišljanja glede mesta izgnanstva. ("Mani sveta, ki so se — -X iy radovednosti, ker vah. kjer je najbolj razvit čut za varčevanje. V drugih državah je opaziti .-eliko manj tepa duha in Vzajem-n h hranilnic v drugih državah jih je le malo. — ena v West Virgl uiji. ena v Californiji, tri v Ohi-ju. pet v Indiatii, sedem v Wiscon-sinu in devet v Minnesoti. Hranilnice posečajo predvsem ino-zemei. t^ IJ^SJ osa ESI GEŠS uju, da je otok Madeira najbolj prikladno metto za Izgnatistvo, ker ga je kaj lahko stražiti. Svet poslanikov se bo sestal zopet v sredo ter se pričakuje, da bo med tem časom iic prišlo privoljenje portugalsko vlade. Carigrad, Turčija, 5. nov. — Angleška križarka Cardiff je v petek zapustila Carigrad te rod-.plula proti izlivu Donave, kjer bo vzela na krov prejšnjega avstrijskega cesarja Karola in njegovo ženo ter odplula nato prot Gibraltarju. Bern, Švica, 5. novembra. — Sedem otrok prejšnjega cesarja !\arola bodo najbrž premestili z gradu Hertenstein na grad W"al-deck, v bližini Rorsehacha ob jezeru Constance. Nadvojvodinja Msfcrija bo najbrž spremljala otroke. Oče prejšnje cesarice Zite, vojvoda iz Parme, je kupil ta grad pred petdeset1'm i leti, ko je bil saia izgnanesc v Švici. Sedaj je last prejšnje cesarice, ki je je zapazil nek." seneo skozi okno ko se je približal dotičnemn mestu. Rekel je, da je iakoj zapustil hišo. ko je oddal strele, ne da bi se dotaknil trupelj. Rekel je nadalje. da je vzel avtomobil Newman a v namenu, da ga odpelje v Portsmouth ter pe pusti tam na ^esti. a zmanjkalo in n ,-fe gazoll-na direktno pred njegovim lastnim 4omom. Sum se je obrnil na Shamblina. ki ima leseno nogo, ko se je izvedelo. da vprizarja neki pohabljeni mladič roparske napade na izletnike v avtomobilih. Šerif Rickey je obiskal Sham-Mma pod neko pri i. vezo ter načel par okrvavljenih "overalls", katere je skril Shamblin med svojo drugo obleko. farna preživela velik del svoje sestali danes, so dali izraza mne- mladosti na tem gradu. ŽELEZNICA V A LASKI SKORO DOVRŠENA. BO hližno UOO.OOO se je preiskalo zdravniško ter jih prehraniajo sedaj Anierikanci. Zdravnici so našli, da jih je več kot 40.000 ^ubnormalnih v telesnem oziru ic ti dobivajo < d Ameriške pomožne administracije posebna jedila. Le iz maloštevilnih tv^rniškili dimnikov se dviga dim in ladje, ki prihajajo v pristanišče, so tako maloštevilne in tako riajhne. da je opaziti le malo splošne delavnosti. Na milje je zapuščenih dokov ob kanalu reke Neve. Obiskovalec dobi litis, da se ne bo nekjnč ponosno mesto Petra Velikega nikdar več vrnilo v svoj normalni prejšni položaj, številni odlični Rusi dajejo izraza mnenju, da ne bo Petrograd nikdar več v resnici veliko trgovsko in industrijr.lno središče, ker je preveč oddaljeno od rudnikov. premogovnih polja ter po-trolejskih vrelcev Rusije in tudi raditega, ker jc luka Petro^ra-da dolgo časa zamrznjena v zim-r.kem -času. V Moskvi krožijo neprestano govorice, da bo glavno mesto zopet prestavljeno v PV-grad, a te govorico so ocivid^o brez podlage ter najbrž inšpiri-rane od prejšnih prodajalcev zemljišč, ki špekulira ji z £emljo. To opustošenje Petropradu je lii'o še povečano vsled uničenja centralne telefonska nr»stn;'r 1 ognja in prekinjen ici iv, službe za nedoločen Čas. Vlada je dala napeti začssne žice med svojimi tukajšnjimi glavnimi uradi, a vse kaže, da bodo potekli meseci in meseci, predno bo mogoče zopet ustanoviti telefonsko službo za privaten, promet. Na cestah je videti le vladne motorne vozove in še te vse preje kot pogosto. V splošnem so ti vozovi v ka j slabem stanju. Poulične kare vozijo le od časa do mestu ter skrbi uzorno za snaz- j casa in vsled te?a ne more f,0r nost sob. Služba je izvrstna. Ho- i Vf.k zanesti nanje< Tekom ur, ko tel je čudovito miren ter udob- pobirajo voznino, so ponavadi na oaza v splošni boljševiški raz- j.razne organizaciji, katero je opaziti ! Opera, balet in gledišča obra-vsepovsod v Rusiji, obvladani od j tujej0 rediu. a dohodki so vso neizvežbanih mož rdeče armade. Inozemci morajo plačati pristoj- prej kot zadovolji-«- radi velikega števila prostih tiketov, katere ameriških dolarjih ali pa i dobivajo člani uelavskik orpani- iaeij in vladni uslužbenci ter tudi radi splošne revščine in bedo prebivalstva. tine v ngleških funtih ter se računa približno po cn fui t na dan za hrano in stanovanje. Nevski prospekt je še b:>lj zapuščen in umazan kot pa je bil pred* tremi leti. tlaku je opaziti številne luknje in tudi hiše so se pričele lu-šiti. V rečnih kanalih ni zapaziti nrodov, ki so preje redno zakla-dali mesto z lesom. LEWIS PROTI STAVKI. Juneau, Alaska, 7. novembra. — Governer Bone je po svojem po-vratku z inšpekcijskega potovanja izjavil, da bo že koncem tega leta dovršeno grajenje železnice Združenih držav, katero je dala rgraditi ameriška vlada. Ker je treba zgraditi Še \>katere mcf stove. ne bodo za enkrat se vozili vlaki po celi črti, temveč le od postaje do postaje. Železnica bo prekrižala gore v Alaski ter spojila Seward in Anchorage, ob morski obali, z Nena-na in Fairbanks, ki predstavljata mesta notranjega rečnega ststema l tega teritorija. Springfield, 111., o. novembra. John J. Lewis, predsednik United Mine Workers of America, je Številne prodajalne, v katerih\Pojavil okrajnim uradnikom nrnH^s. WvJne Rft hile ntvnr. UnlJ V PennSylvamjl, da bi bilo plobro preprečiti stavko, ki je napovedana za. ponedeljek, če bi dali operatorji zagotovila, da se bodo pokorili včerajanemu povelju zveznega sodisča v Chiea-gu. ki je izjavilo, da mora checkoff sistem ostati. Povelja so bila tudi poslaua Indiana State Miners uradnikom, v katerih se je svetovalo, naj se delavci vrnejo na delo. če bi delodajalci izjavili, da obstaja prejšnje stvari z ozirom na kontrakt. Razventega pa je poslal Lewis sporočila tudi drugim štirinajstim državam ter obvestil uradnike se prodaja jestvine, so bile otvor jene v zadn jem ča:-u. vendar j)k prodajajo le malo. z Izjemo kruha, surovega masla ter sočivja. Poročevalec jc moral obiskati dvajset prodajalen, predno je dobil resničen čaj in resnično kavo. Kava stane 110.000 ruskih tubljev za *-uski funt, ki ma le dvanajst unč. Vrednost ameriške-škega dolarja znaša pfribliživ> 100,000 rubljev. Sladkor je težko dobiti ter stane 46,000 rubljev za dvanajst unč. Vsi prodajalci pa izjavljajo, da upajo dobiti v te- ka par tednov zadostne zaloge ;glede odlo^ltev tikajoče čaja, kave in sladkorja. Ne vedo so check-off sistema, pa za enkrat, odkod naj pridejo vse te dobrote, V Petrogradu ni opaziti takih* pouličnih trgov kot naprimer v AMERICA'S MAKING. Izvedeli smo, da bo razstava Moskvi. Ljudje v tem mestu so"America's Making" v New Yor-očividno brc? denarja ali blaga, ku za tri dni podaljšana. Na »ploska ter o bi lahko zamenjali za ži- no željo Amerikancev, bodo Ju-vila ter so zelo vznemirjeni vsled goslovani še enkrat zaplesali "Kolega, ker je vlada opustila kruš- lo". V "CHas Naroda" bo praw> ne racije ter komunalne izkuhe.. časno objavljeno, kdaj se bo ta Otroke, katerih je v mestu pri- i jslea ponovno; vršil. GLAS NARODA. 8. SOV. 1921 "GLAS NARODA" »LOVENIAU DAILY - . ---------*WIM4 and Published by ____ PlIBUSiiWti COMFAN1 ^ 4* Mrporatlonl LOUH BENEDIK, TrMaur« PRAMK IAK1EN, Pl«e« of Bualn«M of tli« Corporation and AddrnMt »f A bo v* Offlclora: m Cortlandt >tr—t, Bcrough of Manhattan. York City, N. Y. -aia« Naroda" tz.-ajn vaakl dan U vzemi t nedelj In Praznikov. Za cJo lato velja lla* aa Amerika Za pol leta Za Četrt leta Za New York ia celo leta za pol fsta <3.00 Za (r.oxemstvo za cUo lato za pol leta U40 •7.00 1» A • NAKOPA (Vele 9f Paopfa) Dar Smop* Scadayc u4 St-jert ,/tlo" raan^ tMJ/C on A gr^emen*. to M prlobCvyjo. Denar naj to blatovoC pa-tbt kraja. nvo6nlkor pmeLoM. dr- aa aaM 9a httrsjA najdemo GLAS NARODA Cc rti en at Street, Boroo** of Manhkttar., New York, N. Y. TViapfcofe: Ceftlandt 2876 ; TRADES IrffSij i PUNCI S JR5C Jugoslovanstvo na ameriški razstavi. Kakor je bilo že včeraj v —j pesnik v tej naši bojni pesmi. za-*:Glasu Naroda" na kratko poro- to naši marseljezi! . . Pevci so s čano. je bil v nedeljo jugoslovan- j lo pesmijo občinstvo navdušili, ski dan odnosno večer na razsta-. Izvajana je l>:la v najlepši liar-"i. kjer nasto]>ajo narodi, ki so . meniji od pevcev vseh treh jugo-pripomogli Ameriki, tla je to. j slov plemen: — Srbov. Hrvatov kar je danes: najbogatejša, naj-j in Slovencev. Če sem prav infor-iiiduKtrialnejša in najgostoljub- j iniran. so pevci le pesmi člani i jša dežela, v kateri prebiva j slovenskih pevskih društev Slav-nad stomilij-oiska kozmopolitsba j «*a in Domovine, hrvatskega dru- imožica. ki t \ ori danes prebivalstvo in naeijo Amerike. \"si narodi so n.i tej razstavi (Htkazali pa"* to. kar imajo najboljšega in najkarakterističnega. stva Ljudevir Gaj in srbskega pevskega društva Gusle. P. n. pevci in pevke kakor tudi oba .fcg. pevovodje zaslužijo vso zalivalo, ker so toliko pripomogli Kaj so razstavili Jugoslovani. je j k impozantnemu nastopu umeri skega Jugoslovanstva. O Kolu n<* morem izreči nikake si rokovnjaške sodne. ker v to l.ilo opisano včeraj, zato se pri 1 tem ne bom dalje mudil. Na svojem gala - večeru, \ nedeijo zve-«er. pa so j »»kazali Jugoslovani Amerikaneem in drugorodeem svoj nanxlni p!es — slovito in sli-I i'ovito jugoslovansko Kolo — SEKSUALNI ZLOCINCI. ki so ira ljubke plesalke in ple- j salci izvajali / največjo preciz-rostjo in eleganco, in našo lepo jugoslovansko pesem. Otvoritveno točko ju .roslovanskega programa ,i» tvorila pesem " I jetega ptiča tožba", ki je < na najlepših slovenskih pesmi. Pesem je zapel :utr«»slovanski mcšar.i zbor. kate- Kpikigozv-?ni. in vendar tak kontrast! Tam mila t-ož-Sila ljubezni in spolni nagon sta mogoče najboljiha oslepelega slavca, ki so mu mogo. pod milim nebom in pa. da so plesalci in plesalke v — opankih. To Kolo seveda,jii bilo plesano j>od lij»>. jui tudi ne v opankih. pač pa v laku in na r -nrn jr dirigiral g. Končan s ta- gladkem parketu. M»-^to irusbir-da so je na prvi I ja. ki bi izvabljal monotone in n- 'l'" je mnenje medicinskega svetnika, dr. Magnus llirsclifelda, načelnika mogoče edinega znanstvenega ljubezenskega zavoda na svetu ter vodilne avtoritete v Nem-«-iji z oziiMin na ljubezen, spolne nagone in pojave, ki so v zvezi s temi. Dr. Hirsclifeld je predsednik znanstvenega zavoda za spolno raziskavaiije. To je inkorporirano ime zavoda, v katerem se malega boga ljubezen, Kupida, znanstveno raztelesi, mu preišče obisti ]>od mikroskopom ter postopa z njim na način kot morejo postopati le zdravniki, kirurgi in vivi-sekcijonisti. Štab tega zavoda obstaja iz izkušenih zdravnikov in duseslovcev. Zdravo življenje, pri delu ali igri. v počitku alir>0'! izvajani < »sli, leži v zmernosti. Ekstremi z obeli strani za-!kateremu je dlr Zl V- \z.-li lin" oči. tu čvrst vzlet drznega. v dvajsteni stoletju porojenega in v krvi in ognju prekaljenega sokola, ki so mu tuj: vzdihi in tožbe! . . . Potekla je dob: hlapčevanja. raztrgala se ma, predstavljata tako dela\no kot zabavno silo % Ijenju. Dr. Hirsclifeld je kiiji ameriških listov, pokazal je na slike žensk, neka-|u boj. t ere drapirane in druge le pomanjkljivo oblečene, na na-1 Kraljevič Marko se nič več ne pise nad članki, ki poročajo o senzacijonalnih slučajih P »vrne, da b- bil dušmanine ter , , , , , je noči konrena, napočil je dan ravnokar pregledoval nekoč celi |SV(,bod„ .....I in osvete dan: 4ilT boj. ure iz toka. bračo! metal svoj" b uzdo van pod oblake; kralj Matjaž trdni spi s svojo vojsko }Kid goro: K*di njega ne uane naša razcepljenost in naša .nesreča; brezpomembno je jadi- javnost tako veliki meri pred kipom Venere kot ravno 'kovanje in t'><_-(► van je v tej veli- ločitev zakona, r razkantiiimi in s])Iozkimi posameznostmi, na koiiteste glede lepote i?« druge dokaze v ameriških listih, na temelju katerih je prišel nemški učenjak do prepričanja, da ne moli v nobeni drugi deželi sveta v Združenih državah. Ženske, - je rekel dr. 11 irschield, — predstavljajo centralno ali celo nadvladujočo točko ameriških listov in takozvanih inagazinov. V tisku in sliki najdete žensko vsepovsod Vsaka faza vašega javnega kot privatnega življenja izgleda kol prežeta z žensko. — Ženska. — tako je izjavil, — pa pomenja ljubezen in spolni nagon. Vse kaže. — je nadaljevaJ. — da obstajata v Ameriki dva gibanja. Na eni strani skušate zatreti s pomočjo drastičnih zakonodajnih "verboten" ter prolr.tetivnih ukrepov naravno in zdravo razpoloženja mladega in dozorelega naroda z oziroin na iglo in veselje. Vaši reformatorji z modrimi postavami skušajo napraviti iz nedelje, ki je dan igre in uživanja za delavce, dan brez veselja in igre. Oni skušajo zatreti naravne in zdrave nagibe in nagone, ki najdejo izraza v igri, zabavi, športu ii razvedrilih v splošnem. Na drugi strani pa netijo ogenj ljubezni iu erotičnih čustev vaši od Venere obvladani listi in magazini s svojimi spolzkimi posameznostmi glede ločitev zakonov. Iju-bavnih afer t* r s svojimi slikami žensk, ki predstavljajo tako važen del vaših dnevnih in perijodičnih publikacij. Dr. Hirsclifeld je omenil tudi slučaj Fatty Arbuekla ter tisoč kolon, posvečenih posameznostim tega slučaja v dnevnem časopisju Združenih držav. Z drugimi besedami je hotel reči: — Dočim skušajo reformatorji na eni eni strani zamašiti narodno varnostno zatvornico. obstoječi* iz iger. zdrave zabave in športov s pomočjo svojih višnjevih postav, podžiga časopisje na drugi strani iste sile in iste nagone, katere se skuša zatreti z drakonskiini odredbami, s čemur se jih pogosto zavede v nečiste in nemoralne struge. K i dobi. rešili nas mor«* sovraga !e naša lastna pest m le naša la-tna dlan! Dasi kasno, a vendar smo to spoznali in to spoznanje je ovekovečil nas jugoslovanski tožne zvoke svojim trem strunam, je svirai h Kolu moderni orkester. Kolo je bilo takozvano salonsko Kolo, ki je v resnici lep ples, poln krasnih menjajoČih se figur, lahno in elegantno izvajanih. brez divjih skokoli In strasti, /eleti bi bilo, tla se 1<- Kolo udomači na vseli jugoslovanskih prireditvah. 1'čitelj in aranžer Kola je bil g. Grgurovie. ki je v naravnost presenetljivo kratkem času izvežbat plesal-.*? iit plesalke do dovi*šenosfi Jugoslovani torej lahko s ponosom zremo nazaj na ta večer. ^ svojimi razstavljenimi izdelki, s svojimi sveTovno/nanimi imen/ — Pupin. Tesla — s svojo kulturo in umetnostjo sm<. pokazali, da v nobenem oziru ne zaostajamo za drugimi, večjimi narodi, ki so imeli že davn » vse pogoje do kulturnega napredka, dočim sjiio s«- morali mi na vseh koncih in krajih boriti za naš narodni obstanek. o našem Bal- Peter Zgaga i, ~ L - a REFLEKSI Z BA28TVE "AMERICA'S MAKING". V jugoslovanskem paviljonu so bile štiri slike. Delai. jikjje kdo, ki si na kriminalen način lasti ime umetnika. Pravijo, da je celo denar zahteval in tudi denar dobil za svojo packarijo. Največji bivol nima takega stegna, kot ga ima jugoslovanski premoga r na eni izmed slik. Sliko, ki hoče predstaviti *"dr-varstvo", bi prav lahko naslovil z imenom "Na dvorišču". Veliko pozornost je vzbujala Pupinova iznajdba izboljšanega telefona. Aparat je lep. poln raznih lučic. žic in vijakov. Z njegovo pomgčjo se da prenašati glas na velike razdalje — na primer iz Pittsburgha v New York. Vsi navzoči smo natarieno slišali grmenje in ropotanje pitt.s-burških strojev. Iznajdbo bo treba .toliko izp>-polniti. da s«.- bo slišal tudi človeški glas. * Itaijani so izdali program, v katerem je najbolj zanimiv naslednji odstavek: Do you know that general Armando Diaz was the only general to have received i.n unconditional surrender .. on the field of battier w * * . Da. mi vemo to. Noben vojskovodja ni imel lažjega opravka kot general Diaz. J^uhko je prodirati za skupino vojakov, ki je p.imetala proč orožje, ne v s trail u {»red zasledovalci, ampak zato. ker se je naveličala vojne. 1 Kugnalouartaka Ustanovljena 1. 1898 2CataL Sehttrrta InkorDorirana L 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: RUDOLF PERDaN, U33 E. 185Ui St, Cleveland, O. PodprcLiednlt: LOUIS BALAXT. Vrx 106, Pearl Ave., Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHUlR, Ely, tiinc. Blagajnik: GEO. L BFO£HM, Ely, Mina. Blagajnik nelrplaCanik raitala: JOHN XOTE&N. 524 PL 2nd Avfc, W. Duluth, Minn. Fffcavp* Wrtvoft: Dr. JCS. V. GRAHEK, 845 E. Ohio N.8., PlttoMirgh. Pa MAX EERŽlf-NIK. Box 872. Mock Spring* Wyo. MOHOR MLADIČ, 2603 5a Laandala Af»., ChicH«. F A AN K SKRABEC, 4S2S Waehinfton St, Denver, 0«0. Porotni odbor: IWrf>NARD SLABODNIK, Box 480. Ely, Mlno. r,REGOR J. PORENTA, Bo^ 170, Black Diamond Walk. FRANK ZORICH. C217 St Clair Ave. ClercU^, O Združevala! odbor: VALENTIN PIRC, 519 Meadow Ave., Rockdale. Joliet, 111. PAUL'N« ERMENC, 539 — Srfl Street, la Salte, I1L JOSIP STERLE. 404 E. Mesa A»enue, Pueblo, Colo. ANTON CELARC, 706 Market Street Waukegan. 111. --Jednotino rn ad no glasilo: "Glas Naroda". F- Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev kakor tudt Jeaarne pošilja-tvo naj se i>o5iljajo no glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poSilJa na predsednika porotnega odl»orr- Pr«.«.5aje za sprejem noria člancr In bolniška spričevala naj se počilja n» vriiovuejr* zdravnika. Jugoslovanska Keto'iAka Jetlnota se priporoma veem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor £eli postati član te otganizaclje, naj »e uglasi tajniku bljifciega drugtva J. S. K- J, Za ustanovitev novih drufitev se na obrnite na gl. tajnika. Novo društvo ec lahko votanevl z 8 član1, ali Čla*i?aiuL Iz. Slovenije. Grozen požar na Koroškem. V slovenski vasi 1'lato pri IMi- berku je izbrulinil »rožen p i/ar. ki je uničil celo V ognju je poginilo tudi mno^o govedi. Pri reševalnem iu j^a^ilnetu d«-l\i je Uilo sedem oseb težko r;mjeilih. Nesrečni prebivalci so tik preil zimo brez strehe iu večinoma lu- O italjanski vojaški izvežbano- jili brez živeža, sti najboljše govori enajst ofenziv na Soči in [kjIoiii pri Kobaridu. V nedeljo zvečer so ^stopili tudi Litvinci. Imeli so tako tlo-bre basove ,':ot da bi dvajset Mtt-cf»v naenkrat slišal. £1< h'ijlnili šolskih vprašanj iu veliko Ijuliezein do prosvete, kar se in> zn-ali v proračunu za 1. v /nesku U60.00U K za redne potrebe. Pri t#»m pa vedno v-spore.d-iio in v soglasju p< is 11 »j >;i / občinskim predsiojništvoiu. Šolske im/-iiei«* torej hipno neznosne. «i odpraviti lii dale razoierou: i lahko, treba j»* samo. «la ivaj*| ■ nivi jin ]\n od spodaj radikala t j "Imev z«*oraj. Šolske razmere v Trbovljah, j '"Jutro piše: Va\ Mariborom so Nogo si je zlomila. Trbovlje najvažnejši in največji h .uia < >raž"in. pojestnikova 1. kraj na bivšem Štajerskem. Pre- i/ Sodnižicr. j«- šla ponor-i po lr- mojrovna industrija ima lii bovji: proti domu. V temi j>- pa i center v Juffo.d jviji, kemična, <-e- in ^i zlomila de-ii ' no«ro v členk ' mentna in steklarska obrt imajo i Njihovo petje j«* šlo zato bolj i zaposlenih obilo delavcev, tak" da Nesreča pri delu. do srca, ker so peli narodne ]>e-|jo okoli 17.0UU prebivalcev v <-b- Štefan .lanežič. delavec v papi •- t.mi. j čini. Temu -primerno je tudi Ste- ni(.-, v Vevr.all j,. l]eia| j,,.; Tak.- robe. kot je dovršena | vi,° šolskih otrek. ki se zdaj po- :ih ,,rj m;| pa(jp| kameni umetna pesem, je v New Yorfcu v 4(» raz.. dih z mogimi „a h.Vo M(S„„ in m„ z-: t>ar soldov dovolj naprodaj. r„ Palelkami in skupinami Pr^l voj- vsled tega je ne kaže spravljati hil° to ^!>4tvo v »aravnost Nesreča pri rezanju storžev. „ . i jvzomem redu. kar so šolske obla- , , . , . ^ na narodne prireditve. j . , . , hrane Ltrbtj. dninar iz Gorčic - ti-,i i - P1' S\\ .J urin ob južni železnici., I soden človek se ie moral res cii- . . , Na tihem s, m hvalil Ro,r* /la),-.- -, ■ . .?*' i"ezal na |xd.|Li koruzne kanu. i pa k ostalf. sc razvijali in | Armenci niso imeli svojega od-jm. p„ sebuo. ako je mislil.» na tastli, s< fisaninsvo. v eni vrsti :< drujrimi kulturnimi narodi sveta, dočim leže naši tla-•itelji v prahu na tleh . . S svojo preteklostjo, s svojim •gospodarskim in kulturnim življenjem. s svojimi boji za osamo-j svoji te v in svobodo smo vsemu J Svetu dokazali, da snu. narod, ki i je vreden in sposoben življenja, narod Spartaka in njegovih ljudi! Šabec. vzornem redu. kar so šolske obla-* ^ j sti ponovno priznale, in vsak raz- soden človek se je" moral res ču- - , , tihem st m hvalil ti t i i i i . i- I'" ' » nn ikujli k<»nizne storž« I im m si m nVfiin oojra. oa«,!,!, vidnemu nnnrt^m-ainti mboli- . . . , Pri t i n mu je padel eden na tla. ?e ujedinili. osvobodili in j delka in da niso prišli na razsta-j silno težavno vzgojno delo pri ta-;K'' *' li"'''1 l,u^n,tl- >r -1'' -niili t-iko di rl-Jn0c L- - • i i i , ,nl "b porezali kfuicc koruze z .ojiii. tako aa smo (tan^; -o. !ki mnoz'.m delavstva od vseh ve- , , , . , i , , - . (^ *. . . ., , . desnim očesom tako močno, da SalamensKo lepo oi se spogrle- trov. ( citehstvo i»* bilo vneto, tle-l , , '..,.. | mu je prerezalo oko. lato z veseljem p"d izkušenim, z j vsemi modernimi oridobitvami na. v . ... . Kost mu je ostala v grlu. •Jakob Pctrov-MČ. ko.'-ar iz 1'nca, dali. če bi videli v našem oddelku svoje, to ie armenske vezenine. razstavljene pod jugoslovan- iro,j" vzjrojc in irauka pcnlkova jedel v nedeljo opoidaai juho, ni bila pree»jjena: mu je mala ko^t v «_rrlu. <>diti Jugoslavia irredenta. Goriške resolucije. Na (roriškent se vrše nedeljo za nedeljo ljudski shodi, ki so prav {dobro ofbiskani. (Jovori na shodih o političnem in gotq>odarskein položaju in sklepajo se temu primerni* resolucije. Zahtevajo avto- nomijo za vso slovensko pokrajino. ki je prišla pod Italijo, ter' Slika ^vetogorske Matere, božje, 1 je! Poslanec Seek je zaključil svoj shod v zgornjih Brdih z be-•^■dami: **l'asi so hudi, kakor ]H>d Turki. Sli so Turki, naša zemlje je ostala. (Mane še. ako jo bosta čuvala krepko organiziran kmet in delavec."' ma rsika terena n a vzeeega. litim vodstvom priznanega šolnika.I j,, ° i i< \ v es ta aparat je se sedaj na delu..", . , iker pa i I oda vojna je tudi tukai i»r«se£rla , •- , i - i A - , '»biicala vmus s svojo kruto roko. Ze i let:- , . , . ..... , ijc moral v bolnišnico ,.se m uioijlo misliti >ia prepotrt^i-s ne razširitve šolskih prostorov in' posledice je bilo Ujaj po vojni se je še število de- bnašacjn m obrazu lavceV in ž njimi Šolskih otrok n sko firmo. * * ^ Na razstavi so prodajali ;grape juice \ Nekaj kika je {>a le moralo biti J v njem. kajti opaziti na Fantovski boj v Iški vasi. •Janez Platnar. posestnikov sin, je v nedeljo po večerji pedal š<> * ^ t ,. ..... i malo v gostilno, kjer se je že na-j * -razredi prenapolnjen: in se te um- . • i - i -•■ .. j - . .. . . . , '1 ,, ' , j ha.ialo ve.- domačih fantov. Kma i) domovina, silna, brezmejna raI uve-ti \ II.. 111. m i\. razredu pidno pomnožilo, tako da *a-vsi ime častitljivega pi-sto\anj»i stare pravice, da si narod, sam izbm-e svoje deželne poslanec, zahtevajo pospešeno rc-J šitev vojne fKiškodninc. |>rav energično zahtevajo takojšnjo otvoritev slovenskih sol. izmenjavo d< i^i .le bila doslej. r«J vojne z Italijo dalje. s'JiraJijena v frančiškanski cerkvi v Ljubljani, so .premestili v (Jorico kjer sn jo shranili 1 začasno v stolni cerkvi. Pozneje jo naria. protestirajo proti vinskemu! 'U' Uwro' P° ^ davku, .ploh je dežela polna raz-'^ l>ns"' v ^«bljano nadškof dr. , -- ^ - i . .i i l "seuej. Spreiem v millLl1- si. v daljo kot seme razsipaš svoj j plod": pod marsikatero zidano j slovensko ruto je utripalo prist-/ mi irsko srce. • * V jugoslovanski [»roj^ram bi meuha. Natisnjeni peloriti J»i njegovo ime ne delalo nobene sramote. /Ca krajše k se je baje pritožil na Ma T,a ^ clavni odbor "Americas MakJ»'»bv*-znict in'_r ". kilo. da mu je projir pljuča. Nevarno ranjenega Plat n a rja s > odpeljali v bolnišnico. i da je očetje franc »Kan i ne izro- preti oči rimski vladi, da izpre- ' ee za nobeno ceno. A sedaj se meni dosedanje svoje postopanje z Jugoslovani. Silne organizacije je izročitev izvršila skrivaj docela na tihem. ttOJAKli HA&OČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDftUŽSNIH DKŽAVAH, potrebuje predvsem kmetsko ljudstvo. "Goriška Straža*' izvajaj da bo x'se drugače odmevalo. ko Ali Je ponesrečil, ali je žrtev na- : i i>< potrkaj predsednik primorske pada? 1: in e t - ko-del a vsk e zveze v imenu Nastal jc sum. da bi bil okrajni XM»00 n?ož na komisarjeva vrata, sodnik Četne, o katerem se je po-kiikor pa danes, ko kmetic jeclja-! ročalo, da se je ponesrečil na lovu jc prosi oblastnega nradnika za pri Lipi, žrtev kakega napada. svojo pravico. Ne več "Vsak sam Rane baje ne kažejo smeri iz zase", ampak "S skupnimi moč ;strela pri padcu. Sedaj se vrši itnnnn rloln 79 clrnmip ' iikcn'/no n.aisl-.vo uii na skupno delo za skupne ci-' obsežna preiskava. dekliške in v II 711 IV. razredu1 deške šole \ Trbovljah ter v L. lili I., IV. in V. razredu d« na Vodi deljeni pouk v skupinah in ra/.tejrndi tudi na sicer proste četrtke. -Ja«11 o je. da take razmere neizmerno kvarno vplivajo na ugledne Jugoslovane prav Ma[)roflo,-anje ter na zdravje uči- teljfn in učencev. Kraini šolski svet je sklenil v sejah -">. maja in 21. sept. t. I. zidavo II. i^idstropje na šolskem poslopju v Trbovljah!- ' - , 1 . K<»zasie pr: i.i zidavo novega strl«?kega poslort- , .. , ^ ... . . . f . drva.. \ tem k di. ki se >>0 gradilo vsled ' iz leta 1-ŠS2. na stroške rudnika Trbovlje. Tudi deško in dekliško 4razredno nu^Heansko šolo je višji šolski svet dovolil in bi se ta lahko zidala na projektova-nem stavbišču Forte, v ^retlini šol-sl^ih okolišev Trbovlje in Vode. Dve Islandk in ji sem videl ta- Toda pri tozadevnem plebiscitu jc Ko oblečeni, kot da bi prihajali iz centralne Afrike, ne pa iz de- dežele suega in mrzlih vetrov. * * * Razstava je vsak »lan dobro obiskana in bo najbrže prinesla ogromen dobiček. • Edinole pošteno bi bilo in smislu odgovarjajoče, če bi dali del tega dobička tistim, ki so delali za Ameriko, dali zanjo vs#o moč, pa se sedaj sestradani in lačni klatijo po ncv.yorekih ulicah. ugovarjal eden sam davkoplačevalec in obla-st je celo zadevo ustavila. Na ta n:*čin pa bi se po našem mnenju dala zabraniti s*ploh 'vsaka šolska stavba iti je plebiscit nesmiseln. V-a šolska mizerija pa bi se dala primeroma lahko odpraviti. ker so dani že zgoraj o-menjeni predvojni pogoji glede učiteljstva in 'velikopoteznega st rokovnjaškega vodstva — tudi od Jugoslavije priznanega — ter kaže k raj ni šolski svet v sedanji sestavi nenavadno umevanje ak- Prst si je pri delu odsekal. Alojzij Baraga, posestnikov sij K<»za-ič j»r: Ložu. je doma cepi o j.- zamahnil s kito. mu je odletela in si je pil tem odsekal kazalec leve roke. ADVERTISEMENTS. BOLGARSKI KRVNI ČA^ Na milju*!(' jih n?l .=tr;iTiij<» pr .-n! 1 1. »zn.u-jo sa vro^e»;» i»rt-.iii.> v rt-« I , i> l'(im;i;.i prebavatj sl»b«unii ž»-l-nK-u. iMliuin 111 tisti kri VpniSaJtf :
  • ozneje j*- priael Artur Wyndham v pen/ijenat Mrs. »Irey in i>rfr»il dovoljenja. <*e i>i *mel za naprej vs. » k dan dohajati na kosilo, ker bo imel vedno v bližini opraviti. To pot ni odšel z Georgeou! ud kosila, temveč je Tu vstane Arthur, jo potegne »bi smem od vas pričakovati, če mislite, da bom dobiček z vami delil." George Marshall uvidi, da je ter strastno poljubi. "Ali zahteva pravična, toda bal se je. s*»daj verjameš, zlata ljubiaa, da Ne ne šalim"?" *'Da. Arthur", reče ona sinje-na, "ker bi bilo skoro nečloveško ,ne prevarati." Ona je dopustila poljubovati se ter mu vračala poljube. Misel na sramotno prelomljeno zvestobo se je umikala trenutku blažetistva z ostal v zaupnem pogovoru z nia mo in hčerko v sobi. Bolna dama ' Wyndhamom. «i je bila navajena po kosilu ne- T(>da v tem naPo1 koliko zaspati, je kmalu kazala J P"10« ni 1'^bila. da je zaro-znake nevzdržne utrujenosti ^jj1 čenka drugega; še je bila v nje-je moral Wymlham smatrati kot/S™*1 objemih, ko reče: čut vljudnosti, da se poslovi. Res v/v videti! Se danes mu pi- "šeni, da je med nama končano." WviKlhain pa nejevoljno zmaje /. »lavo. "Ve sedaj, srčiee! S tem bi si nakopala eelo množico ne- se je tako izrazil, čemu *e je pa Mabel odločno uprla. *'C'e ne zameriš mami. da se malo odpočije in če ti ui neprijetno z menoj po kram! jat i_ da bo zapravil vse svoje premoženje na tem nevarnem podjetju. 4'Moji prihranki ne segajo preko 2tem ..... - , . ea.ia 111 imajo poguma in sajnoca par niuurs vzroka, da ze irreis , . , i. - _ „, - _ . . , . ,s.ti toliko, da bi preuesli tak uda- ka1 postane iz mene. reee. (teorije ima tako malo easa ... . , * i -t^i., ...... ; . ree. kolikor v tvojo, to'»ko v iuo- 1 oda ponevpvi se ne, zame m meni se muli tako redrKOj. . ,, . v. , . .... . . ... .. i jo korist .le, da ne delaš škandala prilika govoriti z zanimivim elo- ' ., . . , - ... Jer nepotrebnih prizorov, vekom, da 1111 Im»s naredil to ve-! . . ;,num j„ „ - . . .. i /aeudeno s«' mu Mabe4 izvne iz\lOXO imam ze tudi drugi brzojavni sel je. 1--- ce v svojo stvar dobro opravite", ga pomirja Wyndham. "Precej go- IT'S TOASTED is iz Srbije. Jezikovno vprašanje v klici proti Vatikanu in italijanskem imperializmu. Incidentov ni bilo. Kako-.- poročajo, je italijanski konzul protestiral proti narodni zavednosti Splita pri pokra j inskem namestuiku. ADVERTISEMENTS. Tako laskavemu jiovabilu ustavljati bi bilo skrajno uevljud-^^ no iti nekaj minut pozneje »ta bila z Mabel sama. vorita pa r«s"e mlada deklica naenkrat : Ž« ,'objema. ' Jaz te ne razumem. Ali naj se mu lažein ? Enkrat vendar >ra zvedeti." i "Seveda mora Toda ne danes, reee i rjtNi go- - . - v- i - j - i - - *' * t ne jutri. Nekaj dni se Ikih ze pre- ključ. Nato pošljem mojemu zaupniku v f 'apetownu v pismu obe šifrirani brzojavki, o katerih vsebini seveda nima pojma. Takoj, ko vi pridete na Mauritius, mi vsakdiMij.il »tvarehviiatO|||laROV||Ia> yi:i Viij mi naznanU, kratko sporočite, d« ie v«e v re namerava podati se enkratj'1"* Kakorhitro je zveza na zahod- 11 " ' * zo- «il Ze veekrat vedalf kako,^ da si l(bijubo spre. javim, kakor dogovorjeno, in oh- nnsl is o njem j menila, tedaj nas malo briga Iije-,<'»<,»* brzojavim zaupniku v Cape " linam ya /a dobreg-a človeka.'gOVU J)rva razburjenost. V tem, Il,wmi- »a.i ob določeni uri dru- >;gova prva razburjenost. V tem,JIowmK ,,a-i °b določeni uri dru-Ijubi in se »>o gotovo j;o vrn,.f ^ }JO /x m-koliko po-'-eea «»be šifrirani brzo- miril." Jjavki za London. Kot pregleflova- "Tod:i dosed a j mi še z besedico!^ kabla v Pont louisu boste lah- imam ya za dobrega človeka. Ui te resn< ]»otrudil, da b<« srečna ž njim." Nič kaj zadovoljna ni bila Mabel s tem odgovorom. "Hočeš se oii izogniti . mu oei-^voje vedenje je nekoiiKo spretne ( ta, in d»bro vem, zakaj mi ne(nil. Morebiti je to vzrok?" ,London. Nato mora prenehati ta- poveš resniee. Ti ga smatraš z« "Nič drugega nejjo to! Seve*la,i^°-i Vsaka brzojavna zveza med malo olikanega č.luveka. na čegar > te!»oj ne govori o te-m. ker je ob-1-Jaiiritau<5oni in afrikan.sko celino »ii omenil o tem potovanju Lei^° opazili trenutek, ko bodo >brzo-či- -voje vezno dol jf< »eji si i i. Ne varaj me.'vendar ii" more povelja družbe l>**eteklo 48 ur. mirnim sreem lah-S« j tudi lie more biti driurač"." jodklourti itii je včeraj a tel o i brzojavno zvezo odprete ill za- "(> sama tak<» <» njem *Kliš. govoril, je bil popolnoma ob-.PUsJite s prvo ladjo otok." ljuba Matbel, zakaj -»i mu i»a o4)-1 ljubila zakon?" I upan. "Mislite. temu tako. potem je se- dovulj. da da bo teh 4ti ur res opravite kupčijo na *'Da ", reče, "zakaj redila Že nekaj ču*«i to na-|V«Mla bolje, da o stvari moK-i. do-i more. lw»rzi I " Popolnoma \ Pod okoliščinami i-ai te^a ne.klet morem pojmiti. Le s tiho grozot Wviuiham se oddaluie. Že je sj''' zadostoval eai sam dan; toda gledam v bodočnost." {strahom pričakoval, da bo zalite-1dobiček bo veliko v^čji. kolikor Izp il njenih napol zaprtih tre-'vala na mestu preklic zaroke. Se-ive^ ,ia razpolago. Večina pii1 nit* zadene oster, vprašajo«"*\laj je pa uporabil vse svoje go-('astuikov zlatih delnic je v pro-pc^led Arthurjevo mirno liee. Ni' vorniške zmožnosti, da jo v tem]¥"lc*i'* ^ e pride i>oročilo o eulu-dšel, s|x»/.nal je njegov po-[sklepu š»- boli podkrepi. j kairskem uporu v Ivondon popol- Mabel in k nji, ji reče se zaupno sklone tihfm glasom: k iL-i. Po "Prager Tagolatu" posnemamo: Češkoslovaški komisiji — strokovnih organizacij je tajnik švicarskih organizacij podal sledeče informacije c jezikovnem vprašanju v .-viei: v Sviei so trije giavni jeziki: nemški, ki ga govorita približno dve tretjini prebivalstva; francoski, ki ga govori ena tretjina, in italijanski, ki se ga poslužuje približno 180.000 ljudi. V jugozahodnem delu Švice je poleg tega še nekaj kompaktno naseljenih Reto - romanovcev. V vzhodnih kantonih se govori izključno nemška, v "Waadtu in Bernu in Frt-iburgu je prebivalstvo mešano. Kljub te-m trem jezikom Švica ne pozn;. jezikovnega vprašanja. Kdor dopošlje na n "Slovenec" priobčil je sledeči značilni dopis iz Ouprije na Srbskem, ko so s. tam mudili slovenski kmetje: V t'upriji na Srbskem je vojaštvo, med katerimi ie par Slovencev in Hrvatov, ki so že mesec dni nestrpno pričako-\sili Slovence. Šteli so dneve in ure. ko bodo zopet za nekaj trenutkov med domač:mi. ko bodo nemoteno izrazili svoje želje in težnje domačim dušam, domačim srcem, kakor otroci svojim sta rišem. In tako -;e bo zgodilo, da bodo ti nestrpno pričakovani slovanski rojaki izposlovnli za svoje sinove - vojn k e. kakor tudi za srbske tovariše pri vladni gospodi v Belgradu. da bodo tudi na Srbskem dobivali vojaki zajutrk. kakor je ob»čajno pri vseh garni-zijah na Slovenskem. Tako se bo t-adalje zgodilo, da bo v«ak vojak na Srbskem .aiel vsaj en par eev-t . ■ ■ ti-ii -/»'Kamnika ijev in vsaj ene hlače, kakor .|* običajno pri vojaštvu na Slovenskem. Znabiti se bo tudi zgodilo, da bodo dosegli slov. - brv. kuhinjo. ki so jo od doma vajeni. — Take zlate gradove so si slikali slovenski vojaki. In ž njimi pa tudi njihovi srbski tovariši. Slovenci so prišli. Prvi dan sicer ni l»ilo časa. da bi prišli slovenski vojaki - sanjači v dotik s Slovenci Kajti ti sn bili ves popoldan pri banketu, so slovesno govorili j »raven pa tudi grdili slovensko • POUČNE KN'JIGK. domovino, mer.o kulturo, njene-j t__ , . ' , n • »nglesto-slovenski Besednjak — ga kmeta m duhovnika. Pa pri-} 1>r j., j Kern šli so vojaki drugi dan k vlaku abcednik .......*!."!.".*..*! l»o slovo. In izpovedali so dragim'Nemško angleški toimre ....... domačim svoje težnje. Pa glej! do-tejnosti ............ Ali je resnic i, ali niso samo krute j^ovensko-nemAkl »lovar — ADVERTISEMENTS. FARME Farmar: Jeseni 1921. To J® vaXno osebno in prijateljsko poročilo: "Mi prodajamo farme v Ohio in Pennslyvanljl ter izdajamo šest različnih seznamov farni, ki so na prodaj. Seznam fttr. 1—Parme dc> »3000 Seznam štv. 2—Farme ch! $3000 do $6uu0 Seznam štv. Z—Farme od i60«>0 do $9000 Seznam štv. 4—Farme od $9000 do $12.000 Seznam štv. ^—Farme od $l;.00odo$35.000 MS izdajamo tudi posebni seznam. Farme, kattrp s»e da zamenjati za trgovine in lastnino v mestu. ' "e hočete kupiti ali prodati farmo, pridite v glavni stan. >11 vam lafcko sestavimo seznam farm. kr bodo odgovarjale vašim zahtevam. Jzbera je od vas odvisna. Pišite na: EDWIN GILPIN 0RR GLAVNI STAN ZA FARME Henry W. Oliver Bldg.. Pittsburgh. Pa. NAPRODAJ POSESTVO klancu pri glavni cesti iz v Kranj; zidana hiša. hlev, sadni vrt in njiva za tri mernike posetve. Pripravno za vsako'* '»brt. Cena 725 dolarjev.— Franki Svetlin. Buelis. Switzerland. (8-10—11) L POTREBUJE SE KOVAČA, ki zna kovati konje ter popravljati gozdarsko orodje. Plača po dogovoru. — dolin Debevec, ltnx ■ t amp «1. Cheat Bridge. \V. Va. —101 POTREBUJEM pomoč v kuhinji. Pridna dekle dobi takoj dobro službo. Oglasite -e na ,naslov: Anthony Lavrieh, Iron Mountain. 3lich. (8-9—11) > na I?ad bi izvetlel za moja brata in sestri: .IANKZA ŽAUAR, roj. -"». julija 1«S7:{. KAROLA ŽA- roj. marca 1884, FKANČIšKO ŽAtJAR. roj. 7. januarja 1SS0. in KAK(H/INo ZA« i AR. roj. :{(). januarja 1S87. Doma ^u vsi iz vt»rosim, oglasite se nemudoma svojemu mlajšemu liratu Antonu Zagarju. ki se nahaja oženjen v l.eskoveu št. lli pri Krškem, Slovenia. Jugoslavia. (^-f)—1J Knjige! Knjige! 5.U0 0. zv. Gozdarjev «in — Fiažgur, Invest ........................:JO T. zt. : 1'rihajač. Zanimiva jh>- sanje. da n.i; - , - - i (.Taneži5 Darttili 4.90 *—----' — " vojaki ne j Angleščina brez u«iteUa ........4fll. zv.: lireu.elj: KaUo sem rest ...................... zv.: Breneelj: Kako sem jaz likal, 1. zvezek '10. TV.: lireiH*elj: Kako sem 4 ^ ja a likal. zvezek *35 .«0 .60 se 1.(10 se 1.00 iu faz likal. zvezek prav in ne razumejo odgovora in jcirilk-a. Navodilo za čit^uje r-bljub Slovencev. In nazadnje soj pisanje srbščine v cirilici ... .S«'14- "r*: Brenee,j: Ljubljanske sii-se prepričali, da si šijo prav. ko |wkletof.u Spisal Anton B .Te-1\h .50 ke* ,Po,:°l,e ljubljanske^ me- tade kak spis v enem teh jezikov se iz vrst Slovencev sliši io irlaso- r'oslMM^l,stvo — P»rgaj. Prak- ^ V,"":......."*"*;«*"J" . , . . . . . . . ... tiOna kujiua zrn naše trosi.o«li. 1 Coloma: Juan Mfeeria. ima pravico do odirovora v istem vi: ako ti ni prav. oaraoa. ldi na , * , .. 1 ... . nje.i .rdo wzaua.I .......... 12# romc 18 span.-kega ziiljenja Nemško, zapusti svn | kraj. svoje j|itri ^un^ i>rir,V«ne velikosti. ..4t 3(<- Ne v Amerik«, Po reanlfuih ljudi, svojo zemljo in potikaj se ;Knjiga o lepem vedenju Trbanus. dogodbafc..................... po svetu, boš videl, {-ko ti bo tam ' (Trdo vt-zanoi .............. J.OO^ neji kakor tudi uaineu prejšnjih' ' Sieee pa gre vendar samo za!*'110' delnice že pi*oti večerti pras;jnj. (nekoliko dui". reče končno. *iOb-)1,MM'n<' padle: toda največje raz- S hitrim premikom po "me svoj ljubim ti. dragica. ° brzojavnih-povelj, da naj neradovoljno končala pogo-'se prepričaš, (vredno j o naj mi pt>-i potem iii nevarnosti, da bi vati. da se je tutli meni tvoja iz-fmaga, a preje dolgotrajne preiskave.' Marshall« Sicer je dober človek Ki- je »ieorsre Marshall ta večer1 ^a pade sum na mene kot povzro-;n mogoče tudi spodoben za sv»»j|.»dšel iz brzojavnega urada in na-j^'^Ua te velike zvijače. Do todaj poklic, toda pri svoji prirojeni redil kakih 200 korakov, ga za- *)om s spojim plenom že na var-n-'rodn'»sti ne h<> pri>el naprej iii kli«> znan glas. Ko se ozre. za-;nem* Takoj po izplačanju delnic tndi ti kot bod« a žena st- boš nto ;gleda pred M-l>oj smehljajoč obraz se nastanim v Parizu, kjer bom rala odpovedat i vsaki družbi. Pri-j Arthur Wyndhama čakal na vas na dogovorjenem voščil bl ti «lru>»ega moža kalcou • To je zelo prijeten slučaj, mojiI;raJu. da deliva dobiček. Ko bo-te^a navadnega tehnika, ki niti ne-ljubi Cieorge. Ravno sem premi-j d" ^var v d oglednem času poza-kak zaklad mu je us tem pri meni ni bilo nikdar go-!odhajam na potovanje. Res ne;»n*r«kie še boljše kot v la«tni do-vora. Bil je pnč čas. ko sem ne za-J vem. kako ji naj to mučno novico imovini." iii mala /anj. ker mi je ugajal^] jk> vem." j 'Toda ste-li u varjeni, da bo njegova naklonienr»st in zvestoba 1 ''XoT laliko se meni ziiiivaiite.!Mabel voljna za puhteti «vojo do-tinli to je pr»v,lo. Sedaj pri-lker sem vam pomagal. Vaš s-krbi-jmovino? Denar bi vendar rad do-.ajajo ireiLut!;i. ko m je njegova poln obraz pri kosilu opoldne me;bil. da bi njej mogel dati sijajno navzočnost nadležna." 1 je k tenia napotil." ^življenje. Ne mignil bi niti s pr- To je morda samo mimogrede.1 ' Vi ste proti Malu * Toda če se iiekt jra dne pr**pričaa. j govoriti?" la si b«!a v svojem prepričanju} "Da. Mislim, da se ne l>oste hu- ine nima potem nrtbene veljave" l»rrvarjena. t i stiska! desnico, je trdno skle*iil. i»otrebno. Iu ker je ona pri vsej|jutri službo pustiti, dvigniti svoj jirihraneik in v enem tednu odipo- o tem že 1st o m če bi vedel, da pri tem zgu bim njeno ljubezen,- življenje za pi jeziku. V parlamentu mešanih kantonov in tudi v zveznem parlamentu so vsi jeziki enakopravni. Vsakdo govori, kakor zna. in se govori nikjer ne prevajajo. — Računa se pri tem na to. da vsak izmed poslane«, v obvladuje dva jezika, če kateri te.ua ne zna, si mora sam oskrbeti prestave. — Tolmačijo se samo predlogi. Tiskane stvari se dostavijo vsakemu članu v njegovem materinskem jeziku. Tudi člani vlade podajajo svoja mnen v svojem jeziku. Tako je tudi urejeno šolstvo. V nemških okrajih se poučuje nemško, v francoskih francosko. v italijanskih italijansko. V višjih šolah se poučuje še eden od jezikov. Francosko govoreči državljan nima pravice v nem-Skih okrajih zahtevati, da bi se ga poučevalo v njegovem materinem jeziku ali obratno. Kdor to želi. si lahko ustanovi privatno šolo. Kakor je v javnem, tako je tudi v privatnem življenju. Vsaka organizacija, katere delokrog obsega celo državo, uraduje v vseh treh jezikih. To sicer .malo podražuje aparat, vendar se ne da izpremeniti. too .75 T5 boljše. In ko oddalji g. dr. Je j>Ua^adil in je nastopila grobna tišina. Vojaki sn se začeli obračati. Eden je pro-He! vse. drugi si je skrivaj solze brisal, na drugih zopet se je" opazil bolesten nasmeh. Vlak je prišel in oddrdral s cvetom slovenskega naroda. .60 .60 •SPIlAIANeVE POVESTI. II. zvezek ................... Nasveti za hišo in dom. Koristna knjiga za vsako hišo ........ 1.00 Pravila za oliko. l>r. J. Dostojea .65 Varčna kuharica, za slabe i d dobre čase ...................... RAZNE POVESTI IN ROMANI. ZT.: Maron, krfcmski detek Iz Libanon**. .................... ™ i 3. zv.: Marijina MrdUa, povest kavkaških eora ...»...... .... „ I 4. zv.: Praski Judek, povest, !J. 1Ml natis ........................ S. zv. :Tfl indijsko povesti...... '■>. zv.: Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japonf-kefra .... p,-'30. »v. :Zvest! sin. povest Iz r'ade i A kbnrja Velikega ............ ij-! 1 i- 7T.: Roer-a in bela vrtnk-a. jw Jos. Jurčič, 4. zv.: Cvet in saripeti. da are kmet ali kmetica T^i 1 Z........*""* 125 1 _ , od svobodnim dolneon, zgodoviu-preko meje. — In kaj se v tem ska ltoytMU 2. zv.............L25 c-lučaju zgodi.' Vranglov vojak |p«Teeti slovenskemu ljudstvu v ustavi voz s pridelki vred ali s i poduk ki zabevo, Kalan.......S5 sodi polnimi vode, jih zapleni vse jB«nariea, povest ...............60 ali izpusti vodo in hajdi z vozom fjf.to • S*®40- P°vost Abrucev .30 Mike lr povesti, Ksaver .3f. Varstvo italijanskih manjšin Jugoslaviji. T<«la nisem v«č mlada deklica, ki slepo dirja v življenje, iu predobro poznam ressiiieo. da boni osamela, če odklonim tega edinega iročnika " j zaljubljenci vendar ]>amet4ia de- To je bila direktna zahteva, ka- klica, se je udala. Ko ji torej sami teri se ni moglo usta\-!jat:. T«»da Arthur Wvndham niti za trenutek ni prešel v zadrego. Hrez vneh ceremonij položi roko okoli deklk'e in ji zašepeta: "Ne, ne boš! Je nekdo, ki bi bil zelo srečen, ee bi pa vsaj nekoliko ljubila." t ova ti. «x»ve.ste vso stvar, se ne bo več prestrašila." (leor^e stisne svojemu skrljue-mu prijatelju roko. Veliko breme ste mi odvzeli. Ko je to enkrat predano, se ničesar več ne bojim." "Toliko bolje. Toda malenkosti (Dalje prihodnjič.) "O. Arthur, saj se vendar ne »o še vedno tu. Morete-li, moj lju-ialii!" . 1 bi gos-pod Marshall, sami plakati lire* ugovora je dopustila nje- potne stroške?" jtovo ljubkovanje, in njene oči.! Tehnik se prestraši. "Na svoje obrnjene proti njermi. ao zelo raz-'*troŠke potovati. Mr. Wvndham?' ločno govorile. Angleška vlad* častita dr. Bcnein Ministrski predseduftc dr. Be-nes je prejel cd angleške vlade brzojavko, v kateri mu Angleška vlada čestita k njegovemu imenovanju za ministrskega pkedsed-nikft. Angleška vlada je prepričana, da bodo med Češkoslovaiko in Anglijo najboljši odnosa ji. — dokler bo vodil eeikoslovafiko "Seveda! To malo avoto že zunanjo politiko dr. Beneš, To je pravzaprav nedolžen naslov. ki se i?a poslužuje italijansko časopisje v hujskanju proti Jugoslaviji. Zadnji' je pisal — "Popolo di Trieste" £*umirajočemu italijanstvu Dalmacije". — kjer je nakopičil toliko laži. da so se morali Italijani, ki bivajo v Dalmaciji, od srca smejati, sedaj pa poroča "Piccolo della Sera" o italijanstvu Krka in kliče na pomoč rimsko vlado. k; naj bi takoj ustanovila na Krku reden konzulat. za varstvo 1 italijanskega Krka". Onih par Italijanov, ki hočejo ostati v rodnem mestu, naša država vendar ne hiore prisiliti, da se izselijo Sli pa da postanejo evnuhi! Kcnegati so \ečinoma italc Vsi odšli. Da bi pa mi a priori dajali re vrste Italijanom nekake predpravice, tega ne more zahtevati niti sam Mussolini s svojo gardo. Kar jim gre po pravici, to bodo Imeli. Nada vlada ne sm? na noben način pod nekako službeno krinko dopustiti. da se širi italijanska propaganda s pomočjo raznih konzulatov. ki bodo neprestano ovirali miren razvoj v krajih, kjer je l ak Italijan, ki je optiral it sovraštva do nas za Italijo. Italijanske nakane so prozorne. Sicer pa naj Italijani prej uredijo razmere doma in noj ne provoeirajo po nepotrebnem našega naroda, ki je že od narave dovolj pravičen napram tujca. •r. kmetico v Maribor h komandantu. dasi imajo obmejni prebivalci uradno dovoljenje za prekoračenje meje. Ker pa Vranffbi-vee ne razum« kmetov, koman-<1ant Srb pa ne Vranglovca. nastane splošna zmešnjava, strašna nezadovoljnost. veliKa škoda za obmejne krajane. Razume se. da tudi ugled Jugoslavije trpi. Č*e so Vranglovei sploh kje nepotreb ni. so gotovo ob naši meji. Zato proč ž njimi! Videant consules! Vatikan v službi it" 1. nacionalizma. "Hrvatska Riječ" je poročala, da namerava Vat i Kan ustanoviti v Splitu italijansko župnijo. — Vsled te vesti je zavladalo med splitskim prebivalstvom veliko o-irorčenje. Vr?il se je protestni shod. nakar ee je razvil demonstrativni obhod po mestu. Demonstranti so vzklikali kralju Aleksandru. Jugoslaviji, čuli so se ADVKfcTl3gMEHTI. VABILO na Martinov večer, katerega priredi Slovensko pevsko društvo "Prešeren" v Pittsburgh, Pa., dne 11. novembra t. 1. v Kr. Slov. Domu na 57. cesti. Dramatični odsek navedenega društva daje s tem priložnost vsem Slovencem in Hrvatom, da si na imenovani večer da iz srca duška in zbudi iz svoje vsakdanjosti. Igralo se bo namreč nad vse zanimivo igro "Anai. zv.: Mlada mornarja, invest SPISI ZA MLADINO. I Bob xa mladi zob, pesmice j Dedek Je pra\U. rravljlre eter Zgaga .................. .SO Doli a orožjem ................ 50 Knjige družbe Sv. Mohorja Duhovni boj (3M str.) ...... 30 Mesija (1. zv.) .............. .30 Mesija (2. zv.) ...............30 Podo1»e It narave .............SO Svetloba in r«»ca ...........30 Slov. veeernice, iK>re«*rt kratek čas ...................SO Trojka .........;.............i$ Zffoflovina slov. naroda (.". zv.> 1 Zgodovina slov. naroda (6. zv. 1 .30 Mladim srcem (2. zv.) Spisal K. MeSko J30 Knjiga za lahkomiselne ljudi, MOL1TVEN1KL Rajski glasovi: v platno vezano ............ v kost vezaao ............. v nsnje vezano ............ Sveta ura: v p?ttno rezano ........... Marija varfcinja: r ti.-nrje vezano ........... Pot v nebesa: zlata obreza, platno ve^auo Das neue Testament ....... .25 .23 Jtr> .so .30 .25 30 .30 .30 .30 .25 .30 .30 .30 .30 .30 .90 1.70 1.80 1.00 1.80 .9(1 .23 ZEMLJEVIDI. I Združenih držav ............ M Spisal I. Cankar......L75iKrm°Js,ie dežele ................ .ie Pet tednov v zrakoplovu ........ 2.M Zemljevid Kvrcpe .............. .30 Amerika In Amerikanei..........5.00 i Velika stenska mapa .........15« Dve šaloigri ^arlijeva ženltev, !Zemljevidi: Ne«* Tork. Illinois. Co-Trije ženini .................. .25. jJUDSKA KNJIŽICA — POVESIT. 1. zv. Znamenje štirih. Potest de tektiva Sherlock Holmes .... .00 2. zv. Darovana. Zgodovinska po-povest ;z dobe slovanskih apostolov. .........................60 3. zv.: Jernaf Zmago va?, povest. — Med Plazovi, tirolska povest. .61 4. Et. Malo i'TlJwJe, povest .... .SI lir.: Zadnja kmetica vojska, zgodovin ska povest .......... .72 Opomba: NaroČilom Je priložiti denar, bodisi v gotovini, money order all pottoe znamke po 1 ali 2 centa, če pobijate gotovino, rekomandirajte pismo, Na naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjiga p niti Jaw 11 lorado, Kansas, Metana, Minnesota. Wyoming. West Virginia in Alaska — vsaki po ........ JM Pentisl.vvaiiia ................. .50 Razglednice: NewjorSke k cvetlieami, humo-ristične. boilčne. novoletne In velikonoene, po komadu 3t.. ducat po .................... 30c. Pnnoramn mesta Celje. 21 palcev dolge ................ 25e. Slovenic Publishing Do,, 82 Gortiandt SI., New York 1 ■ - .s« ^ j. J- -' "v " GLAS NARODA. 8. MOV. 1921 Vdova Leruž. SpisalE-G*bori*°- Prevedel aa "Glas Naroda" O. P. Francoski detektivski roman. >11 j 53 (Nadaljevanje.) Petdesetletnica rakeviške ustaje. f (Spominu Evgena Kvaternika). « _ Z Bogom! Pridite in obišč^e me. ko se boste iznebili teh domišljiji. .Jutri hoetva govoriti še enkrat o celi zadevi. Danes sem izmučen. _ Nato pa se je obrnil proti Konstaiuu ter rekel: — Pridite ini povedat v slučaju da bi hotel'jetnik govoriti r menoj. Dospel je do vrat, a T ibaret mu je zastavil pot. _ Gospod, — ji rekel stari :ucž, — v im mu nebt vas prosim, ,ta me poslušajte. Mo/ je nedolžen, to vam prilegam. Pomagajte mi najti pravega zločincu. (iospod, mislite na vaš kes v slučaju, da bi napravili kak napačen korak. Sodnik pa ni hotel ničesar več slišati. Potisnil jc Tabarcta na stran ter stopil na hodnik . < Stari mož se je obrnil tedaj p»oti Konstantu. Hotel r;a je prepričati, mu dopovedati, a vse zaman. Pisar je t pravi j;« l svoje stvari skupaj ter mislil pri tem na juno, ki je gotovi* ie p«»stala mrzla. Ko so sc zaprla vrata pisarne, jc ostal oče Tabaret sam na temnem hodniku. Ilrup sodišča je potihnil m zavladala je tišina kot v grobu. Stari detektiv je z obema rokama segel v lase. _ Ah, _ jc rekel, — Alfc^rt ie nedolžen in jaz sem ga izdal. Kot bedak sem vlil v trdovratnega duha tega sodnika prepričanje, katerega ne morem ša nadalje kontrolirati. On j* nedolžen, a kljub temu izjK»sta\ Ijen strašnim mukam. Kaj če bi izvršil samomor.* Dosti nedolžn h ljudi ie že bilo, ki so bili po krivem obtoženi -er izvršili v ječi samomor. Ubog: dečko? Jaz ga ne bom zapustil. .Jaz sem ga uničil in pz ga bom reši L Jaz moram naju zločinca in drago bo plačal za mojo zmoto, — ta lopov! Trinajsto poglavje. Pravaštvo je bilo kljub vsem pogreškom najbolj državotvorna stranka na Hrvatskem. Glavna Starčevieeva misel je bila. da reši narod kot celoto. ,Zaradi tega ie bil brezobziren napram vsem, ki niso hoteli iz kakršnegakoli že sebičnega razloga, da se žrtvujejo do konca za skupno stvar. Hotel je. da bi bil vsak poedinec popolen mož. Bil je sovražnik polovičarstva : politična pretkanost bila odvratna. Ime Hrvat' mu je bil aodvratnn. Ime Hrvat mu je l ilo sveto. Zanj je bilo to ime u-telešenje vseli kreposti. Po sebi je 'sodi tudi druge. Kdor ni bil resen, delaven, pošten in znača-jen. kakor on, je bil zanj propal lovek. ki ga ni maral. Nameraval je s strogoitjo vigojiti narod, "jjudske slabosti so mu bile nerazumljive: njegov radikalizem ie deli! vsa božja stvarstva v dobro in slabo. Ni odpuščal, ampak »bsojal. Vsi so se morali klanjati njegovi avtoriteti: on je bil vrhovni svečenik in vodja. Da je živel za časa Rimljanov, bi bil go tovo diktator. Sovraži! je lepoto, ker je videl v njej samo skušnjavo. Lepota je bila zanj izkušnja- va, umetnost pa pregrešna zabava. Stareevič je #kot bivši duhovnik ostal proti volji dober.katolik. in je bil kot zvest sin nepogrešljive cerkve do skrajnosti dogmatičen. Dvomiti o njegovih idejah bi pomenilo toliko, kolikor izdati ga. Zahbeval je neoma-jano zaupanje od vseh učencev. Zavedal se je. da jie pošten, in zato je zahteval, dsi tudi drugi o njem tako mislijo* Da je bil le malo psiholog, ne bi nikdar tako radikalno sovražil svojih nasprotnikov. Drugi vodja pravnšec j? bil dr. Evgen Kvaternik. Med Starčevi-čem in Kvaternlk»Tvn je prišlo pogosto do prepirov. Čeprav sta i-mela isto vzgojo, nista bila — složna. Kvafernik jc bil prijatelj skrajnosti in ne daleč od anarhije. Njegovo prepričanje je bilo kakor zastava v vetrn. Pri njem je bil majhen korak od malodu-šja do brezmejnega samozaupa-nja. Njegov duh ni bil v ravnotežju in ni čutil trdnih tal pod Severova zdravila vidr/ujejo zdravje v družinah Kašelj in prehlad. V tem letnem času vlada kašelj in crehtad pri odrastlih in pri otrocih. Ce se zanemari, se razvijejo iz nje-ga komplikacije, ki se lahko nevarna. Izegnite se zlim posledicam prehlada z vzetjem Severe*« CoM and Grip Tableta (Seveijevih Ta-bletov zoper prehlad in gripo). Cena 30 centov.— Hitro od pomoč proti kaliju dobite, če vzameta gevera's Cough Balsam (Seveijev Balzam zoper kašelj). Pomirjuje razdraienost. omehča izločevanje, ustavi kašelj, povzroča laglje dihanje in pomaga prirorM povrniti normalne stanje. Ve*1 je steklenice SO centov, manje 2£c. Pri lekarjih. ADVERTISEMENTS. KRETANJE PARNIKOV Kedaj približno odplujejo iz New Torka. od realnosti. Ni mislil na posledice in je bil zmožen, da izgubi glavo za prazen nič. Mistika mu je bila vsakdanja hrana. Bil je lahkoveren ip pristopen najbolj i.asprotujočitn si pojmom. Bil je ORBITA 12 PW. —- l1~mour(j. OLYMPIC 10 4ee. — Cherbourg POTOMAC +2 nov. — Bremen ROTTFHDAM 10 dec. — Boulogne REGINA 12 nov. — Genoa 1 ORDUNA V) dec. — Hamburg ROTTERDAM 12 nov. — Bouloene COLOMBO 10 dec. Genoa LAFAYETTE 12 nov. — Havre LA TOURAINE 10 dec. Havre AQUITANIA IS nov. — Cherbourg SAXONIA 13 doc. — Cherbou.g GOTHLAND 17 nov. — Genoa AQL'ITANIA IS f«ec. — Chirb-turg LA SAVOIE 1« nov. — Havre PARIS 14 dec. Havre ZEELANn 1« nov. — Cherbourg CENTEN. STATE 15 dec. — Boulogne °OT O M AC 1» nov. — Rreman M'NNI'KAHOA 15 dec. — Han-burg RYNDAM 19 nov. — Boulogno LA SAVOIE 23 dec. Havre CANOPIC 22 nov. — Genoa ZTELAXD 24 d-c. C*e.jiura MANCHURIA 23 nov, — Hamburg RYNDAKi 24 r«e. — Bouloene PAAIft 25 nov. — CherDourg ORBITA 24 de~. — Hamburg ARGENTINA 26 nov. — Tr^t PANHANDLE S. 27 dec. — Boulogne KROONLANO 26 nov. --Havre ADRIATIC 28 de«. Cherbourg 3ROPESA 26 nov. — Hamburg CARMANIA 31 dec. — Cherbourg PANHANDLE S. 26 nov. — Boulogne P3:CMAC •_1 dec. — Breir.en N. AMSTERDAM M nov. — Boulijn« LA LORRAINE 31 der. - Havre AMERICA 29 nov. — B-vmen OLYMPIC S1 dec. — Cherbourg ADriATIC 30 nov. — Cheroot .-g AMERICA 3 ian. Bremen MONGOLIA 1 dec. — Hamuborg N. AMTTERDAM 4 Jan. — Boulogne LAPLAWD 3 dec. — Cherbourg LA TOURAINE 7 jan. Havre CARMANIA 3 dee. — Cherbourg OROPESA 7 Jan. — H am burg ORES. WILSON a wee — Tret ARGENTINA 1* jan. — Trea LA LORRAINE 3 dec. — Havre PARIS 13 Jan. — Mavre HUDSON 3 dec. — Bremen G.WASHINGTON 17 Jan. Bremen lOORDAM 3 dec. — Boulogns ORDUNA 21 jan. — Hamburg CRETIC 4 dec, — Genoa SAXONIA 21 Jan. — Hamburg ARABIC 6 dec — Genoa NOORDAM 21 Jan. Boulogne S. WASH-TON 8 dec. — Bremen PRES. WILSON 24 Jan. — Trst SAXONIA 8 dec. — Hamburg i LA LORRAINE 28 jan. — Havre Pf.NLAND 10 dec. — Cherbourg 'PRES. WILSON 18 marca — Trst PR. MATOIKA 10 die. — Bremen Glede cen a vozne l'Mk« In ?re* drngv pojasnila, obrnite se na tvrdke; FRANK SAKSER STATE BANrf. 82 Cortland* S*. New Yorfc — i ■■ —--T-—-—---- človek trenutnega razpoloženja iiogami. Bil je kaotičen, nezado- J pripravljen tako za dobro kakor voljen sam s seboj in je zato is-i Ho. Poštenost je bila pri njem re-kal soglasja v zunanjih dogodkih. I lati ven pojm. Kratko: Kvaternik Nadnaravnost mu .ie bila bližja ADVERTISEMENTS. Potem ko je stari j.»rof Commarin sedel v svoj voz pred justič-no palačo, ga je hotel Noel Gerdy zapustiti. Ozrl sc je z eno roko na napol odprta vrata kočij", se spoštljivo priklonil ter rekel- — Kedaj naj ima ji čast izraziti vam svoj rešpekt, gospod! — Pojdite sedaj z menoj, — je rekel stan mož. Odvetnik, ki se je še vedno sklanjal naprej, je zamrmral nekaj izgovorov. Rekel je, da ima važne posle, da se mora pozitivno vrniti takoj v svoje sobe. — Pojdite, — je rekel grof z glasom, ki ni trpel nobenega ugovora. Noel se je pokoril. — Vi ste našli svi jega očeta — je rekel fctari grof pritajeno, - vendar pa vas moram posvariti, da ste ob istem času izgubili svojo neodvisnost. Kočija se je odpe'iala. Šele tedaj pa je.grcf prvikrat zapazil, da je Noel ta vzel ponižno sedež ni nasprotni strani. To ponižno obnašanje mu je zelo tiga alo Sedite sem na mojo stran, — je rekel. -- Ali niste moj sin* Odvetnik brez odgovora zavzel sedež poleg starega moža, a tako daleč pro«"* od njega kot le m.»goče. V navzočnosti Dabjrona je doživel straše:; udarec. Nič več ni l>il drzen kot ponavadi in izginila je ona hladnokrvnost, za katero •e znal tako dobro skrivati rvoja resnična čustva. Vožnja pa mu je dala na srečo časa da se je oddahnil in da je prišel nekoliko k sebi. Na celi poti od justične pa';"'-e pa do dema sta oče in sin molčala. Ko p* sc je koči j a ustavila pred velikimi stopn jicami ter je r I" zel stari grof s ix>močjo Noela iz kočije, je zavladala med služabniki velika razburjenost. V resnici jih je bilo le malo v veži. a takoj, ko sta grof in odvetnik izginila. •><> lull vsi zbrani Prišli so z vrta. iz hlevov, iz ku-iiin.i" iu iz kleti. Skoro vsi s> nosil' znamenja svojega poklica. Mlad koniski hlapec je 1-ta! naokrog v svojih cokljah. nabasan i h s slamo in njegovi koraki s-» čudno odmevali od mramornatih tal. Eden teh ljudi je spozna! Noela od njegovega obiska na prejšnjo nede-;jo. To jc zadostovale, da se je razvnel pogovor med ljudmi, hre-•»enečimi jk> škandalu. Od onega jutra naprej so i:\anredni dogodki v hiši grofa Commarina vzbudili tudi velik krrval v družbi. Krožilo je na ti->» č storij. malicijoznih. ab.-urdnih in včasih tudi bedastih. Ljudje, ki so l ili plemeniti in ponosni, da bi ne poslali svojih, ljudi v hišo i omiuarina. da izvedo od služabn;štva nekaj pozitivnega. V resnici ni nikdo ničesar vedel, a vsakdo je bil v polni meri informiran. Naj mi pojasni kdo, če more, 4a popolnoma enostavni problem: izvršen je bil zločin Prišla je pravija. zavita v skrivnost. Policija sama ne ve ničesar, a kljub temu krožijo po cestah najbolj pozitivne govoriec. — Ah. — je rekel kuhar, — ta veliki fant s enimi brki je resnični sin grofa. — Prav imaš. — je reiiel ed**n služabnike 7, ki so spremljali •^rofa. — Oni drugi je prav take malo njegov sin kot tale Jean s eokljami. — Kako pa je prišlo vse to? — Vidiš, nekega Ine pred dolgim časom, ko se je sedaj mrtva grofica izprehajala s svojim šest mesecev starim sinom, so dete ukradli cigani. 1'hoga ženska je bila strašno žalostna. Predvsem pa se je bala svojega moža, ki ni bil prav nič prijazen z njo. Kaj naj r.tor*. ? Kupila je ol^cka od neke stare žensk, ki je šla ravno mino Ker se ni nikdar zmenil za svojega otroka, gro2 tudi ni po-. nal razlike. — Kaj pa umori — To je zelo enostavno. Ko je videla ženska dc*e v tako gor-kem gnezdu, ga je pričela izsesavati do skrajnosti. Sklenil je napraviti konec vsemu temu ter obračunal z njo. — In ta rjavi dečko? Kaj gl»»de njega? Pogovor bi šel še naprej, če bi se ne prikazal Lubir, ki je prišel iz palače v spreirstvu tnledegr Jožefa . Med tem časom pa je sede! grof de Commarin v istem stolu, po katerem jc tolkel s take silo. ko je poslušal Alberta. Od trenutka naprej, ko je stopil iz svoje Jioeije, je postal stari gospod zopet visok in ošaben kot je bil ponavadi. Postal je še bolj nroganten v svojih nuuiirafc, prav kot da mu jf žal svojega nasto-]»a pred sodnikom. Bil bi raiše mrtev kot pa pokazal tako slabost. Vpraševal se je kako se je mogel vdati trenutemu impulzu, kako ga je mogla njeirova žaUst tako globoko ponižati. Kot Albert prejšni več.-r, jc stal tudi Noel pred njim pokonci, blltladen kot mramor polr. spoštovanja, a nič več ponižen. (Dalje prihodnjič.) IT ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA* w: rsop ffcQVs»«K{ ramus y h>* rFIRANKI SAKSER STATE BANK 82 CorUandt Street, New York generalno zastopstvo JADRANSKE BANKE in vseh njenih podružnic. JUGOSLAVIJA ' Beograd. Celje. Dubrovnik, Kot or, Kranj. LJiblJana, Maribor, MetkovIC, Sarajevo, Split. Šlbenlk, Zagreb. ITALIJA NEMŠKA AVSTRIJA Trst. Opatija, Zadar. Dunaj. IZVRŠUJEMO hitra h poceni denarna Izplattla t Jugoslaviji. iMiji, in Nemški Avstriji. IZDAJAMO ieke v kronah, lirah In dolarjih, plačljive aa vpogled pri Jadranski banki tu vseli njcauh podružnicah. PRODA/AMO parobrodoe m frleznišk«* voano linte na vso kraje In' za vse trte. IZSTAVLJAMO tudi četo. pMIjto« v efektivnem zlatu pri Jadranski banki in njenih podružnicah » pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali angleških šterKngih. sJto ni na razpolago emeriHiili dolarjev • zlata. SPREJEMAMO DENARNE VLOGE v dolarjih ter plačamo začasno 4% obresti. Oddelek vlog som vstanovili nanovo na idjo mnogih rojakov šireai Amerike, ki se poslužujejo naše banke. Po sprejemu prvega denarja izdamo vloino knjižico v dolarjih In jo pošljemo vlagatelju. Za prepis nadaljnih vlog ali za dvig denarja je potrebno, da ae nam pošlje v registriranem pkonu vedno tudi vložno knjižico. Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Or.ler ali pa po New York Bank Draft. KADAR STE NA POTU v staro domovino in se nahajate v Kew Yorku. se Vam bo izplačalo, ako se zglasite glede vreditve Vaših denarnih zadev pri ravnateljstva na.V> banke v prvem nadstropju brez ozira ni to, ako kupite parobrodni listek pri naa ali ste ga mogoče že kupili drugje. Zajanrrnčeni so nam pri Jadranski banki izvanredno ugodni pogrji. ki bodo velike koristi ta vse one, ki se že ali se bodo posluževali naše banke. Slovenci, prijatelji in poznavalci naše banke so vljudno na-prošeni, da opozorijo na ta naš oglas svoje znance iz Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške, Srbije, Bosne, Hercegovine --in Crnegore. - Frank Sakser State Bank Naznanilo. GROZDJE! Letošnje GROZDJE! RAVNOKAR PRISPELO! Grško srednje Jagode, aelo čiste, cena ........ $7.— boksa. Californijsto Barbers, velike jagode .......... $11.— bokea. Malaga, velike jagode ........................*........$7.59 Fige (rešte) letošnje, zelo deore po 15 centov funt boksa 100 funtov ....................$14.— Češplje, po 25 funtov v boksi ...............-.. CX50 boksa, Brinje, 10 funtov ...............................$LN Turški duhan, 1 funt $2. Za poskus pošljem % funta bekao za $L Z naro£"oui pofljlte $2.00 ara za vsako bokso grozdja. ADRIATIC IMPORTING CO., «06 — 11 Avenus, New York. N. V. DOCTOR LORENZ EDINI SJ.OVKNSKO OOVOKEČI ZQRAVNIK ftPECIJALiaV MCftKIH SOLEZNI. 644 Penn Ave phtsburgh, fa. Hoja stroka Ja adn7ljen> akntailh la kroniaCh bolenJ. Ju nun ie zdravim nad 3S let ter team dubje v vzeta bolerndb In ker slovensko, rato vaa moram popotnrma mamil In spoanatl vaSo bolezen, da vaa ozdravim Ia vvneaz moč te adravje. B%od 23 let a« pridobi posebno skntejo i«l oadravljente molkih boteradL Zato m morete popoiamna zanesti na mens, moja sferb pa Je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlaiajta, ampak pridite čimpreje. Jaz ozdravim zastrupljsno kri. masulje In I las *o trinu. bolezni v sHu. Iz-padanje las, bolečino v kosteh, staro rano. tlvtno bolezni, oslabslost. bil—I v mehurju, ledlcah. lotrah In tsloxsa. wales, rosmattoam. katar, slats tils, naduha KI. Uradno uro ss: V psadzljlu. arodsn la notna od t. zjutraj ds B. V arkM. SstrtkHi m ssbetsa od 0. ure zjutraj de 0. •Jak sa do P. uro so poldne- NI POZABITI 1MB IN PO POiTI NE ZDRAVI M« PRIDITE^OSEBNO. Dr. LORENZ PITTSBURGH, PA. jc bil bolj umetnik, kakor pa državnik. Bil je nemiren in nesrečen če je moral sedeti s prekrižanimi rokami. Nemir ga je vlekel na daljna potovanja. Žel je v Rusijo, Francijo in Italijo, da se podaja s Cavourjem, Napoleonom ITI., in ruskim carjem, da jih prepriča o izvedljivosti svojih nerao-groeih načrtov. Pripravljal se je na prevrat brez vojske in denarja. Doživeti nekaj novega, potem i>;» magari umreti: to je bila misel, ki ga je neprestano zapeljevala. Upal je. da fja bo v zadnjem irenotku rešila kaka nadnaravna r.ila. f'akal j" na odrešenika. na Čudeže, in jo raco s takim samoza-npanjem hitel v neizogibno .smrt. Včasih je bilo njegovo samozau-panje tako veliko, da je smatral samesra sebe sa novorojenega Napoleona. Mislil je. da zanj ni nobenih zaprek. Bil je entuziast, lahkoveren. kahor pravi umetnik. Njegov duh je bil močen, toda telesne mn?i so bile slabe. Kljub temu je pustil vidne sledove v našem narodu. Njegova želja je bila, da postane Hrvatska svobodna preko no«*-i. Tako* je nekega dne zbral n»»kaj svojih pristašev, ki so zanetili vstajo pri Rakoviei >n se proglasil kot Evjren za kralj,- hrvatskega. Mislil je: ali vse ali nič! Par dni pozneje je bila "staja zadušena. Izaali so ga tovariši in izirinil je s par zvestimi s pozorišča. — Padel je dne 10. oktobra 1*71 "kralj" in ž njim njegovi "ministri'7. 10. oktobra je bilo 50 let od te vstaje pri Rakoviei. Vsa jugoslovanska zgodovina je samo vrsta uporov. Uprl "se je ZrinjsTci. uprl Frankopan. uprl Karajrjorgje, dokler ni prišel — kralj vseh upornikov: Prineip. Tpornost jo rešila Jugoslovane, si bi jih bili drugače že davno u-ničili ostali narodi. (B. Lovrič v "Slov. Narodu".) Raznoterosti Hči ruskega carja, velika knegi-nja Anastazijevna živa? V Parizu je izšla interesantna knj iga pod naslovom 'Preživela*. Knjigo je napisala edina še živa članica ruske carske rodovine, — carjeva hči, velika kneginja Ana-5tazijevna, ki pripoveduje, da je na morišču simulirala smrt, na-. Kur jo je neki delavec težko ranjeno odnesel v svojo hišo. Doma ji je ozdravil rane in jo potem spremil (kozi Sibirijo do Vla-divostoka, če« Japonsko v Zedi-njene države. Službeni boljševi ski dokumenti pričajo, da se je truplo ene žrtve po umoru carske rodbine brez sledu izgubilo. Tako b: mogla pisateljica te knjige res biti najmlajša carjeva hči. •- t Iz življenja bivšega cesarja Viljema. V Berlinu je izšla knjiga — : 4 Cesar v pregnanstvu' \ ki jo je spisala neka ženska. Viljem živi v Doortiu zelo udobno. I z Nemči-je je dobil dragoceno pohištvo. Dnevno opravlja svoje verske dolžnosti, ob nedeljah pridiguj*, bere dnevno_.osem čaJE opisov, pred-\ sem "Kreutzzeitung", se sprehaja in vozi v avtomobilu. Najboljše opravilo mu je sekanje in Jugoslovanski generalni kon zulat v New Yorku obvešča vse prizadete, da je postava o taksali z dne 27. junija tega leta stopila v veljavo 1. tega meseca. Izza prvega oktobra so take oziroma pristojbine sledeče; za prošnje 40 centov; za priloge, tikajoče se prašen j. vsaka 10 centov; na izdajanja, podaljšanje ali obnovitev potnega lista; za šest mesecev 2 dolarja j za eno leto 4 dolarje-7» potno knjižico 1 dolar. O V O M B A. Pri izdajanju ali obnavljašjn potnik listov je t'.-eba plaž&fci pristojbino tudi zf> čas, ko ni bil potili list obnovljen ali ker ni pravočasno vzet. Vsled tega morajo; držav!.««sii prejšnje kraljevine Srbije plačati za vsakih šest mesecev izza prihoda v Ameriko du dane« po dvi lolarja in dva dolarja za bodečih lest mesec~y. Državljan. Jrž^« Srbijo plačajo takso kot Srbi'mci, toda ta taVsa se jim račnru od 1. januarja 1913. Osebe iz vseh drugih pokrajin, fcatrce danec tvorijo sestavni del kraljevine Slovencev. Srbov in H.-vatoT imrjo >l»e«iti od 1. janu^rja 1919 pa do danes zn vsakih Seat me3ecev po dva do larja in dva dolarja za prihodnjih sest loeseeev. Cue or^be ki imajo ootne liate prejšnje kraljevine Srbije tli kraljov;ue Slovencev, Srbov in Hrvatov, pa jim je rok potekal, morajo plačati ob priliki obnovitve ali predložitve potnih listov, od dneva, ko je potni liad izgubil veljavo, pa do danes, za vsakih šest po dvn dolarja in dva dolarja za prihodnjih Sest meseeev. Proptovo'joem se takr.a računa od dneva vrnitve v Aro°riko. Pri iskanja potnega lista mora vaak plačcii razen tskre t% iida-vanje ali obnavljanje še takso za prošnjo, vizum in knjLiico. "Vsi oui državljani današnje kraljevine, ki niao bili podaniki prejšnje kraljevine Srbije, morajo plačati za potni list: takso za potni libt 1? dolarjev, tak»o za prolnio 40-centov, takso za vi/un 60 etatov in takso za knjižico en dolar. Vsega skupej torej štirlnHjst dolsijev. Tak potni list bi bil v veljavi do konca tega leta. Če kdo £eli imeti polni list ter ne misli takoj odpotovati, mu ni potreba pošiljati vizum 60 centov. FRENCH LINE? ■ C0WA6III? GenČMU TtAHjATLA* .KJUt K Expreu Port.' icmcc MB Direktna služba v - Jugoslavijo preko Havre z velikimi parnlki nr» 2 ln 3 vijake PARIS..................nov ROCHAMBEAL* ........ 9. nor. LAFAYETTE .......... 12. pot. SAVOIE .............. 19. nov. Za družino nudimo U borne usodnosti tretjega razreda — kabine z dvema. Štirimi, iestlml in osmimi posteljami. Val taki potniki ^odc deletnl la>4 lzborne službe In hya-ne. Tiled katere je znana FranooM« Črta. Za nadalje Informacije Tprsftejte pri lokalnih *sentlh FRENCH LINK. COSULICH ČRTA Direktno potov^nj^ y Dubrovnik (CravDsa) in Trrt. BELVEDERE .. ARGENTINA .. PRES. WILSON ...... V. nov. ..... 2fi, i.ov. ...___ S. dec. Cene za Trat In Reko ao: Pre«. Wilson »115 In |S davka. Argentina In Belvedere »103 In «5 davka. Potom listkov Izdanih za ret kraje V JufoelavlJi In SrotJL Razkr>£ne ugodnosti prvega, drugega ln tretjega razreda. Potniki tretjega razreda, dobivajo bresplaono vino. PHELPS BR0THE2S £ Co, Passenger Department 2 West Street New York je sedaj čas poslati svojcem v staro domovino ali jugoslo-- = vanske krone, dinarje, ita- Ijanske lire ali čeke v ameriških dolarjih. Vse te dobite po nizkih cenah in hitro postrežbo pri: Frank Sakser State Bank 82 CorUandt Street, New York cigarete in pije dobro vino. — V političnem oziru ni spremenil svojih nazorov Ako sliši ime — Ilardenove "Zukunft", se trese in zavpije: — Pfui • — Posebno sovraži jirostozidarje. Viljem nikakor ne more in noče razumeti, zakaj ga jc nemški narod v novembru 1918 pregnal v tujino, ki vedno trdi, da je deloval vse življenje za blagor Nemčije in da more opravičiti nesrečno vojno pred ljudstvom. Vedno sanja o boljši bodočnosti, toda nikdar ne izda nobene svoje namere. O bodočnosti Hohcnzollerncev pa sploh molči. Viljem-- sprejema pogosto obiske svojega brata Henrika in llindcnburga ter je zelo ogorčen žnganje drv. Med tem delom kadi ker ga ne obišče noben nekdanjih njegovih zvestih dostojanstvenikov. Odnošaji med Češkoslovaško in Poljsko. Neki češki list doznava da je povodom trgovinskih pogajanj med Poljsko in Češkoslovaško zahtevala Po;jska nekatere popravke meje. List nartopa proti loj zahtevi, I:er bi s tem pripadli Poljaki dve tvornici papirja aajglavnejše bi bile to. da bi se meja približala na deset kilometrov železniški progi Košice - Bo-humi, kar bi bilo zlasti neugodno z ozirom na atrategieno stališče. kV^ ! 1 I