Mtnlu pla&ui« v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cen« posamezni itevllkl Db> l‘M. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt, Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za '/* leta 90 Din, za lU leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon St.'30-69. Uto XVI. V Ljubljani, v četrtek, dne 2. februarja 1933. štev. 14. Mineva Kakor pozabijo ljudje ob požaru, povodnji ali drugi le zri elementarni nezgodi na \ se spore, na vsa nasprotja in mislijo samo na to, kaiio bi z združenimi močmi in složnim delom mogli nesrečo obvladati, tako bi moralo biti tudi v času sedanje splu-sue gospodarske stiske, kajti tudi ta svetovna gospodarska stiska je že nekakšna elementarna nezgoda, samo da je še mnogo bolj splošna in da je zadela prav vse ljudi. V resnici se je že tudi dostikrat slišalo z olicijalne ko neoficijalne strani, da treba sedaj s složnim delom in združenimi močmi omiliti ostrost krize, ali v glavnem je ostalo le pni besedah. 'Joda pri besedah ne sme ostati, temveč mora beseda postati dejanje. Kajti čim dalj ostane le pni besedi, tem dalj bo tudi trajala kriza v vsej svoji ostrosti in vim pozneje pride do složnega dela, tem Pozneje pride tudi do rešitve. Vse to je tako jasno dn gotovo, kakor je izven vsake debate naštevanka. Bilo je tudi že dosti Prilik, da pride do tega združenega in slož-,lega dela, ali skoraj vse te prilike so bile ledno zamujene. O tem bi zlasti mnogo mogli povedati gospodarski krogi. V času sedanje gospodarske krize so priredili gospodarski krogi že nešteto anket, zborovanj in konferenc, ki so vse imele le en cilj, kako dvigniti gospodarstvo, kako omiliti krizo in kako pomagati sploš-nosti. Na teh anketah, konferencah in zborovanjih je bil podan ogromen materija!, ki je bil vseskozi podprt s točnimi in zanesljivimi podatki in ki je bil zato kar navodilo, kaj treba storiti, da se pride iz krize. Pa ker vsa ta zborovanja, vse te ankete in konference niso našle pravega odmeva, so nato skušali gospodarski krogi z osebnimi intervencijami, s spomenicami in predlogi vzbuditi ono zanimanje, ki je bilo potrebno za rešitev vseh teh vprašanj. Pa tudi vse te njih intervencije niso našle pravega odmeva. Posledica tega je, da ne pride in ne pride do združitve -sil in do složnega dela, ki je za nas vse danes res že elementarna potreba. Pred kratkim sta se vršili v Zbornici dve nad vse važni konferenai, ki sta naravnost odločilnega pomena za vse slovensko gospodarstvo in s tem tudi za vse jugoslovansko. To sta konferenci o krizi slovenskih premogovnikov in konferenca o nazadovanju lesnega izvoza. Na obeh konferencah je bil podan materijal, ki je bil tako izčrpen, da sploh ni mogoče povedali kaj več, na obeh konferencah so bili podani Predlogi, ki so bili. tako konkretni, a ob-enem tako podkrepljeni, da so že nad vsako kritiko. Jasno pa se je na obeh konferencah pokazalo tudi to, da gre tu za vpra-sanja, od katerih je odvisno vse slovensko gospodarstvo, saj gre za izpadek letnega dohodka skoraj četrt milijarde Din. Po vsej pravici so gospodarski krogi pričakovali, da bosta tako skrbno pripravljeni konferenci, vrhu tega še tako važni konferenci takoj doživeli najboljši odmev - se bo že v kratkem času pokazal Pra tičen uspeh obeti konferenc. A tega o meva še danes ni in že vstaja med go-P° arskr.mi krogi strah, da tudi ti dve konferenci n® bosta doživeli pravega odmeva. med tem rastejo posledice krize naše premogovne in lesne industrije in v i ovljah je tudi že bilo napovedano novo °krajšanje delovne dobe. P o vsem tem se mora človek vprašati, Ji ^)0s^a 1U(1' 11 dve konferenci brez ? Ineva’ kaj naj napravijo gospodarski uogi potem? Kajti, če ne bo odmeva, po-^m pomeni to, da se ne bo nič storilo ne omiljenje premogovne krize in ne za , ažitev lesne. Alti naj mar gospodarski °?1 skličejo še eno konferenco, ko pa ni-aJ° prav nobenega upanja, da bi nova as a boljši odmev ko prejšnja? Ali ne astane nevarnost, da bi se potem oprijelo malodušje celo gospodarskih krogov, ki ocejo biti vedno in vselej le pozitivni delavci. Elementarna potreba in nujnost, ki je kategorična, zahtevata, da pride do združenja sil in do složnega dela. Toda to je mogoče le, če najdejo inicijativni predlogi odmev, če se daje možnost dela onim, ki hočejo delati. Naj bi zato gospodarski krogi nikdar ne imeli več vzroka, da bi morali konstatirati, da njih predlogi ne naj- dejo pravega odmeva! Upamo in trdno pričakujemo, da bo vsaj po obeh omenjenih konferencah dovolj krepkega in ustvarjajočega odziva. Interes vsega našega narodnega gospodarstva pač zaideva to odločno in zato upamo, da bo ozir na ta interes tudi zmagal. Vlekaf a ZcutoU ;ld kanu Btogtadu. Pri nas je nekaj ljudi, ki se z velikanskim navdušenjem zavzemajo za Zanatsko komoro v Beogradu in jo stavljajo naravnost za vzgled obrtniške zavednosti. Ti slavospevi so se precej zmanjšali, ko se je zvedelo, kakšne takse morajo plačevati obrtniki pri samostojni obrtniški zbornici v Beogradu in kakšne pri skupni zbornici v Ljubljani. Še bolj pa bodo utihnili ti slavospevi, če bi ti navdušeni pristaši Zanat-ske komore v Beogradu čitali spomenico, ki jo je poslala Zbornica v Podgorici trgovinskemu ministrstvu. Z novo razmejitvijo področij zbornic je bilo namreč treba tudi razdeliti premoženje zbornic, kajti to premoženje so ustvarili trgovci, obrtniki in industrijaloi iz vsega, preje enotnega področja. In tako je delil premoženje plenum Zauatske zbornice za Srbijo in Južno Srbijo premoženje Zbornice in sicer na ta-le način, kakor pravi spomenica Podgoriške zbornice: 1. Novoustanovljeni obrtniški zbornici za Južno Srbijo v Skoplju je dodelil od premoženja stare Zanatske komore v Beogradu 5(ML000 Din. 2. Novoustanovljena obrtniška zbornica za Drinsko banovino v Sarajevu je dobila 96.028 Din. 3. Podgoriška trgovska, industrijska in obrtniška zbornica pa je bila po računu plenuma obrtniške zbornice v Beogradu še pasivna za 7.152 Din in zato ne dobi nič, pač pa se ji njena pasiva odpišejo. Prvo, kar pada v oči, je velika dodelitev ravno obrtniški zbornici v Skoplju, še primerna dodelitev zopet obrtniški zbornici v Sarajevu in popolnoma odklonitev Podgo-riški .zbornici, ki je skupna. Pri najboljši volji se človek ne more otresti ulisa, da se je iPcdgoriška zbornica tako slabo odrezala, ker je skupna. Toda naj bo stokrat skupna, so vendar združeni v Podgoriški zbornici vsi obrtniki iz področja zbornice. Kaj vsled tega, ker so pri skupni zbornici, nimajo iste pravice ko obrtniki iz drugih zbornic? Po besedah zagovornikov ločenih zbornic bi obrtniki v skupnih zbornicah potrebovali še večje uvaževanje, saj so vendar dosledno trdili, v kakšni veliki škodi so obrniki, če so organizirani v skupni zbornici. Saj so vendar govorili, kako da se jih v skupnih zbornicah samo izkorišča, a vse dobrote uži\ajo le trgovci in industrijalci. Prica-Kuvati b; zalo bilo, oa bo ločena Obrtniška zoormca oprtnikom v Podgoriški skupni zbornici še posebej naklonjena in oaia obrtnikom raje več kakor jim gre, ne pa da jim sploh nič ne da. Tako bi zahtevala obrtniška solidarnost. Mesto tega pa vidimo, da Obrtniška zbornica v Beogradu nima za obrtnike, ki >ječe< v skupni zbornici, nobenega smisla. Kaj neki pravijo naši navdušenci o tej stanovski zavednosti, o tej stanovski solidarnosti, ki jo je pokazala samostojna Obrtniška zbornica v Beogradu. l)a pa bo vsa stvar še jasnejša, moramo omeniti, da je ta pasivnost Podgoriške zbornice sploh zelo čudna. Kajti jasno je, da so pridobitne razmere obrtnika v skopski, sarajevski in podgoriški zbornici tako povsod do pičice enake, da je čisto nepojmljivo, kako bi bilo eno področje tako visoko aktivno, drugo pa kar pasivno. Vrhu tega pa je ta pasivnost absolutno nedokazljiva in zato pravi Podgoriška zbornica v svoji spomenici po vsej pravici, da bi bilo mnogo lepše, če bi Obrtniška zbornica v Beogradu kar naravnost povedala, da nič ne da, kakor pa da sc posluži takšnega trika, kakor je oni o pasivnosti. Značilno je tudi to, da se razdelitev premoženja stare zbornice ni izvršila po sporazumu predsedništev prizadetih zbornic, kakor to zahteva zakon, temveč je Obrtniška zbornica v Beogradu kar naravnost dekretirala, ne da bi vobče stavila kakšen predlog. Razumljivo je vsled tega, da je zato tudi protest Podg< riške zbornice tem ostrejši in odločnejši. Pri vsej tej zadevi sicer nismo direktno prizadeti in niti najmanj se nas ne tiče, kako si razdele zbornice v drugih banovinah svoja premoženja. Vendar pa smo smatrali le za potrebno, da tako za vsak slučaj tudi mi to zadevo zapišemo, da bo v spominu ljudi, če bi spet kdo hotel s slavospevi proslavljati samostojne zbornice. Da te morebitne tirade že danes spravimo na pravo mero, zato omenjamo spor med podgoriško skupno in beograjsko ločeno obrtniško zbornico in mislimo, da je ta spor dovolj poučen za vse, ki mislijo samostojno. Hvala Bogu pa je taksnih med slovenskimi obrtniki zadosti. Hapcedek iodcansUepa uMova V času splošne gospodarske stiske, ko prihajajo od vseh strani samo statistike z negativnim rezultatom, je dvakrat bolj razveseljiva statistika, ki kaže napredek. In takšno razveseljivo statistiko je objavilo te dni ravnateljstvo pomorskega prometa v Splitu. Statistika je zelo skrbno izdelana in navaja uspeh jadranskega ribolova za vsa pristanišča posebej, nato skupno za pristanišča posameznih pristaniških kape-tanr.j ter končno celoten rezultat letnega ribolova (za mesece april do september) v letu 1932 in 1931. V statistiki pa je naveden tudi rezultat ribolova z ozirom na posamezne ribe. Tako nudi statistika res pregledno sliko o našem jadranskem ribolovu. Žal nam primanjkuje prostora, da bi objavili statistiko v celoti, ker je ta zelo obširna in zato omenjamo le končni rezultat. Vseh rib je bilo vlo vi jenih v letu 1932 3,371.275 kg. Največ jih je bilo ujetih v področju splitske kapetanije (2,056.440 kg), najmanj v področju kotorske pristaniške oblasti, namreč le 41.380 kg. V drugih področjih pristaniških kapeta-nij (sušački, šibeniški in dubrovniški) je bil ribolov precej enak in se je gibal med 388.248 in 462.398 kg. Od ulovljenih nib je bilo prodanih 1 mil. 725.277 kg, konserviranili pa v soli, olju ali na kak drug način 1,645.998 kg. Tudi v tem oziru je splitski okraj na višku in vidi se, da se tu lepo razvija industrija konser-viranja rib. Dočim je bilo v splitskem okolišu 1. 1931 konserviranih le 858.806 kg rib, jih je bilo lani že 1,165.794 kg. V sušačkem okolišu pa je konserviranje rib nazadova- lo, zato pa je lepo napredovala prodaja rib v svežem stanju, kar je posledica vedno živahnejše kupčije z morskimi ribami v Zagrebu, Ljubljani in v drugih naših mestih. V primeri z letom 1931 kaže statistika ta lepi napfedek: Vseh rib je bilo vjetih v letu 1931 2,593.303 kg, v letu 1932 pa 3,371.275 kg. V svežem stanju je bilo prodanih v letu 1931 1,401.122 kg rib, konserviranih pa je bilo 1,192.181. V letu 1932 pa je bilo svežih rib prodano 1,725.277 kg, konserviiranih pa je bilo 1,645.998 kg. Torej napredek na vsej črti. Na podlagi tega napredka smerno upati, da bo jadranski ribolov v našem gospodarstvu zavzel v doglednem času pomembno mesto. Našim ribičem na Jadranu k napredku le čestitamo. lu&iiei I/iUca Ulthda v Hlaci&oui To dni poteče 25 let, kar je g. Vilko Weixl otvoril svojo lastno trgovino v Mariboru, tem v narodnostnem oziru tako razburkanem mestu. Takrat so bili narodnostno čuteči trgovci v Mariboru še bele vrane, sešteti bi jih mogli skoro na prste ene roke. G. Weixl kot mariborski domačin se ni ustrašil pred terorjem, ki se je izvajal nad slovenskimi trgovci, ne nahujskane mase, ki mu je večkrat pomazala napise in razbila okna. Vztrajal je v svojem delu, krepko podpiran od takratnega slovenskega dijaštva si je zasigural eksistenco. Bil pa je tudi priden kot mravlja. Kaj kmalu si je pridobil krog zvestih odjemalcev tudi na deželi in pričel prodajati tudi na debelo. V tem prizadevanju ga je prav lepo podpiralo podeželsko trgovstvo. Vojna mu je prizadela težke skrbi. Sam je bil na vojni do malega celo vojno dobo. V tem času je prevzela skrb za trgovino njegova, danes že pokojna soproga, kateri se je posrečilo obdržati temelje za delo in razvoj v povojni dobi, ko je priključil svoji trgovini tudi industrijo papirnih izdelkov, opremljeno z najmodernejšimi stroji. Težave, nastale v povojni dobi, so mu sicer nekoliko zaustavile razmah, niso ga pa mogle zlomiti. Z veliko energijo in vztrajnostjo v zvezi s skrajno pridnostjo mu je uspelo, da je prebredel ovire, ki šo mu jih povzročile občutne izgube, nastale iz konkurzov in insolvenc. Posrečilo se mu je postaviti svoja podjetja zopet na trdo bazo, ki daje vse pogoje za uspešno delo. Svoja podjetja trajno izpopolnjuje in jih zna prilagoditi potrebam časa. V trgovini ima okusne izložbe, ki so po svoji opremi pestre, v papirni industriji pa izdeluje v novejšem času lampijončke, razne fotografske albume, od najpriproatejše do naj-linejše luksuzne izvedbe tako, da vzbujajo upravičeno zanimanje. Poleg tega izdeluje še razne druge predmete, n. pr. senčnike za električne luči iz celuloida itd. Ob strani mu stojita oba sina, eden v trgovini, drugi v industriji, ki sta mu v veliko oporo. G. Weixl je postal iz skromnih početkov v I. 1908 po svojih trgovskih zmožnostih vsestransko poznan in upoštevan trgovec in industrijalec. Navzlic obilnemu delu v lastnih podjetjih pa je našel še vedno dovolj časa, da je sodeloval s srcem in. ljubeznijo tudi v stanovskih korporacijah in organizacijah. Na čelu mariborskega združenja trgovcev je že od osvoboditve in vzgled no vodi poverjene mu posle. Ustvaril je tekom let iz male pisarne ugleden urad in si znal izbrati sodelavce, ki znajo po njegovih intencijah pridobivati uradu potreben ugjed in veljavo. Več let je sodeloval tudi v zborničnem trgovskem odseku in se tudi tu odlikoval po praktičnih predlogih in nasvetih za izboljšanje naše trgovine. Zaupanje slovenskih trgovcev ga je postavilo tudi na čelo Zveze trgovskih združenj v Dravski banovini, katero je več let uspešno vodil. Ko ob lepem jubileju, važnem mejniku svojih prizadevanj gleda nazaj, ga sme s ponosom navdajati zavest, da je v polni meri izpolnil svojo dolžnost, dolžnost, ki jo je imel kot slovenski trgovec in kot javni delavec v narodnih, gospodarskih in stanovskih organizacijah. Kot svojemu dobremu prijatelju in svoj čas zvestemu sotrud-niku mu ob tem jubileju častita tudi naš list z iskreno željo, da mu dodeli vsemogočna Previdnost za bodočnost v njegovem udejstvovanju čim največ uspehov. OLAJŠAVE PRI PREVOZU STROJEV Vsled sklepa prometnega ministrstva so vnešene v lokalno tarifo nove olajšave za prevoz strojev in strojnih delov, železnih konstrukcij ter njih delov od postaj Jesenice drž. meja in Št. Ilj drž. njeja do Cari-broda, drž. meja. JUčtoa Utdudciia žetezniške tatife JUfuat tajnika Zvvze, induM{cw 9. Danita Qociupa na Uoh-(eUHci ibotHuc It Itnralcl« aail domatl pralivodli praick sa padlra, MmmOtm - atadkor' _ rumenilo In pndin* praski mamke »ADRIA- TRGOVCI, forsirajte naše domače proizvode, mi jamčimo za najboljšo kakovost istih. KONFERENCA ZASTOPNIKOV TEKSTILNE INDUSTRIJE Po beograjskih vesteh namerava trgovinsko ministrstvo sklicati v najkrajšeift času širšo konferenco zastopnikov tekstilne industrije iz vse države. Na tej konferenci bi se predvsem razpravljalo o možnosti, da bi se tekstilna industrija zalagala v prvi vrsti s sirovinanii domačega izvora. Nadalje bi se razpravljalo o prodajni organizaciji za tekstilno blago ter o izvozu in uvozu tekstilnih izdelkov. Ta konferenca je zelo važna, ker je naša tekstilna industrija danes odvisna od uvoza tujih sirovin. Pa tudi za našo trgovinsko bilanco je tekstilna industrija največje važnosti. Zato naj bi konferenca našla pota in načine, da bi se mogla naša tekstilna industrija čim bolj osamosvojiti. Obiiiile auiomaiicni buletf D 4 1 - D A M ŠVEDSKA NOVO TRŽIŠČE ZA NAŠE SADJE IN ZELENJAVO Lansko leto so imeli naši (izvozniki sadja in zelenjave precej uspehov pri pridobivanju novih tržišč. Tako so se precej utrdili na švedskem trgu in so vobče trgovinske zveze s Švedsko vedno boljše. &4vetu John Ualsvvorthj-, nosilec Noblove nagrade za literaturo, predsednik PEN-kluba in etlen največjih angleških pisateljev je umrl v starosti 66 let. Koroški hajmverovci zahtevajo, da vlada razpusti vse slovenske koroške kulturne, gospodarske in politične organizacije in da zapleni njih premoženje. Končno naj bi vlada ustavila še »Koroškega Slovenca«. Novo francosko vlado je sestavil Dala-dier. Med drugimi so v njegovi vladi Bon-uet_ (finance), Chautemps (notranje min.), Boncour (vojska), Eynac (pošta), De Mon-zie (prosveta) in drugi. Socijalisti so kljub pozitivnemu sklepu svojega parlamentarnega kluba odklonili vstop v vlado. Do sestave Hitler-Hugenbergove vlade je baje prišlo samo vsled tega, ker se je z vednostjo Schleicherja pripravljal v Potsdamu vojaški državni udar in je hotela vojska korakati na Berlin in izklicati monarhijo. Vsled imenovanja Hitlerjeve vlade se vrše med voditelji socijalnih demokratov in komunistov pogajanja za ustanovitev skupne rdeče fronte. Prva posledica nove Hitlerjeve vlade v Parizu je bila, da so obveznice Youngove-ga posojila padle za 18 točk. V Berlinu je ponovno prišlo do krvavih pobojev med komunisti in narodnimi socijalisti. Streljalo se je z obeh strani in je bilo več ljudi ubitih. Japonska namerava znano Monroevo doktrino uporabiti za Azijo. V Španiji so znova izbruhnili nemiri, ki ,iih povzročajo deloma monarhisti, deloma pa komunisti. Velik železničarski štrajk je izbruhnil v severni Irski, v Španiji pa grozi s štraj-kom 30.000 rudarjev. Velika delavsko-kmetska vstaja je izbruhnila po časopisnih vesteh v irkutski guberniji v Sibiriji. Baje je morala proti upornikom biti poslana armada znanega generala Blucherja. Velike protijaponske demonstracije so bile v Chicagu. Predlog za nevtralizacijo Estonske, Ldtve in Latiške bo predložen razorožitveni konferenci. Ameriški delavski sindikat se je izjavil proti priznanju sovjetske Rusije. Delovni odbor ameriške poslanske zbornice je sklenil, da se uvede šesturili delavnik in petdnevni delovni teden. Ta sklep postane zakon, ko ga potrdita še poslanska zbornica in senat. 14. mednarodni zadružni kongres se bo vrši to leto v Londonu in sicer v avgustu. Dohodki francoskih železnic so se zmanjšali v letu 1932 za 2-084 milijonov frankov ali 14-89 %> napram letu 1931. Švicarske železnice so zaključile poslovno ‘leto 1932 l deficitom v višini 45 mi**-jonov frankov. Alzaško lotarinške železnice so sklenile s konzorcijem holandskih bank posojilo v višini 39 milijonov švicarskih frankov, posojilo bo 4-5 »/o in njegov emisijski tečaj je določen na 92-5 °/o. Dohodki nemških železnic so znašali leta 1932 okoli 2890 milijonov mark, to je za 25% manj ko leta 1931 in za 46% manj ko leta 1929. Poljska je izvozila v letu 1932 jajc za 56-6 milijonov zlotov, v letu 1931 pa za 97-8. Vsled tega velikega padca zahtevajo poljski izvozniki, da se izvede koncentracija jajčne izvozne trgovine. Fordove fabrike so začele dne 31. januarja zopet delati. Britanski fabrikanti tekstilnega blaga so sklenili, da bodo vsled krize zaprli večje število predilnic. V obratu ostanejo samo one, ki morejo biti brez posebnih investicij aktivne. Strahovit vihar je divjal na atlantski obali Kanade in razbil več ladij. Vsled ostre zime je zmrznilo na Poljskem 300 ljudi. UPSKI POMLADANSKI VELESEJEM 1933 AA Začetek dne 5. marca AA Vse informacije daje IIPSKI S E)M S K I URAD ali častni zastopnik ING. G. TOINIES, Ljubljana, Dvorakova ul. 3/11 Telefon 2762 „Sltevijct 99 Jugoslovanska zavarovalna banka v Hjubijani__________________________ H Gosposka ulica 12, telefon štev. 2176, 2276. Podružnice: Beograd, £agreb, Sarajevo, Csifck, 5Vovi odstotka nižja ko Nemške banke. Cisti dobiček češkoslovaške Narodne banke za leto 1932 znaša 52-2 (1. 1931 33-7) milijonov Kč. Banka bo izplačala 7-1 odstotno dividendo, dočim je lani izplačala le 6-96%. Poljska Narodna banka bo spremenila svoja pravila v tem smislu, da smejo biti kriti bankovci le z zlatom, ne pa tudi z devizami. Schweizerische Kreditanstalt je imela lani 14-4 (1. 1931 13'8) milijonov švicarskih frankov čistega dobička. Izplačala bo 8 odstotno dividendo. Zlata podloga nemške Reichsbanke se v zadnjem tednu povečala za 5'4 na 806 milijonov mark, dočim so padle devize, ki spadajo v podlogo, za 5'2 na 114*6 milijonov mark. Njujorska Zvezna reserv. banka izkazuje za 1. 1932 čisti dobiček v višini 10*4 milijonov dolarjev, dočim je znašal njen čisti dobiček v letu 1931 samo 1-53 milijona dolarjev. Ati stnefo zadmgt pcodaiaii neUanotn O tem piše »Trgovački Glasnik< to-le: Smejo, če jim to dovoljujejo njihova pravila in če so se prilagodile obrtnemu zakonu. Če jim pravila tega ne dopuščajo, a vseeno prodajajo blago tudi nečlanom, potem se pravi to, da delajo v nasprotju s svojimi pravili in v tem primeru jih je treba naznaniti nadzorstveni oblasti vsled kršitve pravil in jih poleg tega še naznaniti pristojni upravni oblasti prve stopnje, da v smislu §§ 1 (3) in 398 točke 1. trgujejo brez pravice. Ce pa zadrugam dovoljujejo njih pravila, da prodajajo svoje blago tudi uezadru-garjem in nečlanom, a se niso prilagodile obrtnemu zakonu, potem jih je treba naznaniti samo pristojni upravni oblasti prve stopnje, da v smislu §§ 1 (3) t. 1. obrtnega zakona brez pravice trgujejo. Kaj pa pomeni, da so se prilagodile obrtnemu zakonu? To pomeni: če so dobile od pristojne upravne oblasti potrebno dovoljenje za vršitev trgovine, kakor vsaka druga trgovina. To dovoljenje more dobiti naravno samo ona zadruga, ki po svojih pravilih sme prodajati tudi nečlanom. A tudi če zadruga dobi potrebno dovoljenje, mora imenovati poslovodjo, ki mora izpolniti vse pogoje, ki jih predpisuje obrtni zakon z.a vodstvo dotične trgovine. Naš dostavek. K lemu pa bi mi dostavili to-le: Uradniške nabavljalne zadruge sedaj po vrsti spreminjajo pravila, da smejo izjemoma prodajati tudi nečlanom blago, kakor to že dovoljuje zakon o uradniških nabavljalnih zadrugah. Določba, da se sme blago prodajati »le izjemoma« in po posebnem sklepu načelstva, se seveda v praksi pojmuje tako, da je »izjemoma« toliko ko redoma. Sklep načelstva pa se seveda uporablja le po potrebi, če bi pač bilo treba dokazati, da se je vse vršilo »strogo« po pravilih. Povdarili smo že enkrat, da je določba o dovoljenem izjemnem prodajanju brez navedbe, kdaj so te izjeme dopustne, juri-dičen unikum, ki na široko odpira vrata vsaki zlorabi. Zlasti v zadružnem življenju pa bi se morala na vsak način preprečiti ludi vsaka možnost zlorabe, ker krepka zadružna morala je pogoj vsakega zdra- vega zadružnega življenja. V življenju se je to že neštetokrat dokazalo in večina vseh zadružnih polomov je nastala vsled pomanjkanja zadružne morale. In če ne bodo vse zadruge brez izjeme gledale na to, da se zadružna morala čim bolj dvigne, potem ne bo naše zadružništvo nikdar zmoglo onih nalog, ki bi jih v interesu vsega gospodarstva že davno moralo pričeti izvajati. Zato 'ni znak dobre zadružne morale, če se od zadružne strani nič ne ukrene, da se z jasnim zakonom iu jasnimi navedbami o dovoljenih izjemah onemogoči prav vsaka možnost zlorabe. Pa brez ozira na to, je tudi hipotetična pravica, da smejo zadruge prodajati tudi nečlanom, iz osnove napačna. Kajti v pojmu zadruga je neločljivo združena zahteva, da se prodaja le članom. Zato je baš nastala zadruga, da se z združenjem vseh, ki imajo isti 'interes, doseže nekaj, česar posameznik ne more doseči. Osnovno načelo zadruge je: eden za vse, vsi za enega. Ce se pa prodaja nečlanom, je ta osnovni princip kršen. Je pa tudi nemoralno, če se prodaja tudi nečlanom. Člani vendar nekaj za zadrugo žrtvujejo in te njih žrtve so ona pravica, da dobe pri zadrugi blago ceneje. Ce pa dobi cenejše blago pri zadrugi vsak, tudi tisti, ki ni njen član, ali ne postanejo smešni tisti, ki žrtvujejo za zadrugo, ko pa bi mogli tudi kot nečlani uživati vse prednosti, ki jim jih more dati zadruga? Že v lastnem interesu bi morale zato zadruge brezobzirno nastopiti proti t;'inu, da se prodaja tudi nečlanom, ker takšna prodaja mora znižati število članov zadrug iu polagoma ubiti njeno eksistenčno možnost. Zato pravimo, da slabo pojmujejo zadružno misel one zadruge, ki prodajajo tudi nečlanom. Zato pa lem zadrugam tudi ne gre v nobenem oziru pravica, da bi uživali razne privilegije, ki so namenjeni samo pravim zadrugam. Če kljub temu nekatere zadruge polagajo tako veliko važnost na to, da smejo prodajati tudi nečlanom in če v ta namen spreminjajo celo svoja pravila, potem je v tem dokaz, da igra tu odločilno vlogo še drug razlog, ki pa je v prvi in edini vrsti špekulativnega in prav nič zadružnega značaja. Na vse zadnje pa bi bilo tudi zelo koristno, če bi se vendar enkrat prav vestno pregledalo, če so razne zadružne trgovine in gostilne zadostile obrtnim in zakonskim predpisom. 1tožna UotofeceHca fycojlstw Sredi januarja se je vršila važna seja grosistov kratkega, pletenega in galanterijskega blaga iz vse države, ki je bila zelo dobro obiskana in ki je sprejela več zelo važnih sklepov. Mnogo grosistov, ki se konference niso mogli udeležiti, pa je poslalo izjavo, da se strinjajo z vsemi sklepi konference,, a tudi razne svoje predloge. Take je predlagal Pavel Kunstek iz Maribora, da se dovoli največ 30-dnevni plačilni rok. Isti predlog je stavil tudi R. Stermecki iz Celja in obenem apeliral na grosiste, da se zje-dinijo tudi glede cen, ker more dostojno živeti in pošteno plačati samo oni trgovec, ki nekaj zasluži, ker tisti, ki dajo svoje blago za vsako ceno, škodujejo sebi in svojini tovarišem. Konferenco je otvoril Ivan Samec iz Ljubljane kot najstarejši grosist. Na njegov predlog je bil nato izvoljen za predsednika konference Hugo Kolar, solastnik tvrdke Springer & Petru v Osijeku, za tajnika Milan Rogič in Hugo Wollner. V svojem pozdravnem govoru je predsednik Kolar omenil vse današnje težave, ki tarejo vse trgovstvo iin zlasti grosiste, nato pa je nadaljeval: Vsled takšnega stanja moramo mi gospodarstveniki prenehati z dosedanjo prakso in prilagoditi svoje duhu časa. Če bomo k vsem tezkočam še postopali drug proti drugemu nekolegijalno, potem si bomo izpodkopali korenine lastnega obstanka. Konec je že tistih časov, ko se ni oziral poslovni človek ne na levo in ne na desno, temveč ee bri- gal le za svoj lasten posel. Današnji čas zahteva solidaren nastop vseh, ker samo na ta način je mogoče zaščititi lastne interese in obvarovati obstoj svojega podjetja. Mi kot grosisti moramo v teni prednjačiti in zlasti še zato, ker so naši interesi prav posebno ogroženi. Zato treba prenehati s tradicijo in složno iskati pot, da ublažimo sedanje zlo in sedanje težko stanje. Naj se ne zanašajo nekateri na to, da jim zaenkrat še gre dobro, ker se vse to more prav hitro spremeniti in potem bo že prepozno, da bi se prilagodili. Nato se je razpravljalo na konferenci o stališču grosistov do producentov. Dr. Weiss je priporočal, da sodelujejo jugoslovanski grosisti z dunajskim Grossistenverbandom in da se udeleže sestanka, ki bo dne 12. marca na Dunaju in katerega se bodo udeležili veletrgovci iz raznih držav. Po daljši debati so bili sprejeti v tem vprašanju ti sklepi: Fabrikante se bo pozvalo, da zaščitijo grosiste z najmanj 15 do 20%, da še skupni davek in davek na luksuz vračuni v ceno blaga in da se v sporazumu s fabri-kanti sestavi spisek krajev, ki jih smejo obiskovati tudi potniki fabrik. Glede enotnih kondicij je bilo sklenjeno: Sukanec, volna, D. M. C. predmeti in podobno se bodo prodajali le za gotovino, drugo blago pa proti največ 60-dnevnemu plačilnemu roku. Ta plačilni rok pa se računa po prejemu blaga. Vsi grosisti se obvežejo, da se bodo po tem sklepu ravnali. Nadalje se predlaga, da se 5% skonto dovoli največ v času dveh tednov po prejemu blaga, 3% v roku 30 dni, plačilo v teku 60 dni pa se računa netto bim vsakega odbitka. O kalkulaciji posebno markantnih predmetov je poročal g. Wollner, ki je zlasti i požarjal na škodo, ki jo trpe trgovci, ker prodajajo nekateri svoje blago prepoceni, tako se prodaja v Zagrebu neki precej markanten predmet po b3 Din s 5% skon-ta, dočim znaša fabrična cena v najbolj ugodnem primeru 58 Din. Dobiček torej znaša 3%, kar je za veletrgovca, ki plaču* je drago najemnino, davke, ki vzdržuje številno osebje, rodbino, mnogo premalo. Cenili, ki ga je izdelal g. Wollner za D. M. C. predmete, je preprečil, da bi trgovci te predmete prodajali v zgubo. Vsled povišanja agia pa je potreben nov cenik in g. Wollner je prevzel nalogo, da izdela nov tak cenik ne samo za D. M. C. predmete, temveč za vse markantne predmete. Končno je bilo sklenjeno, da se ustanovi združenje grosistov za vso državo in bo izdelal potrebna pravila g. Wollner. Nato je predsednik Kolar zaključil uspelo konferenco. 2e v 24 urah barv*, pleilra la ke-uiitno (uti ebleke, klobuke itd. Škrab) iu uvetlolika srajce, ovratnike ln maatote. ('ere. nafti, munga ln lika deuiaie parile tovarna JOS. REICH Poljantfki n&iip 4—6. — Selenburffova iL L Tele ton it »-71 .1 ....................................... Vse domače! Kavnokar je razposlala in plakatirala velepražarna kave in tovarna branil »Pro-ja«, d. z o. z. v Ljubljani, Aškerčeva ulica št. 6, krasen plakat v svrho propagande za Dr. Pirčevo sladno kavo. Ta način reklame je pri nas v Jugoslaviji še malo razširjen, drugod po svetu pa zelo, ker lep barvasti plakat privlačuje gledalca in rtiu najbolj učinkovito priporoča tozadevni predmet. Pri nas so doslej zelo prodajali sladnol kavo, ker je bila uvožena iz inozemstva. Sedaj imamo tu izvrsten domač izdelek. Osnutke za takšne učinkovite plakate so doslej izdelovali tuji umetniki. Krasni plakat »Proje« je napravil domači umetnik in litograf, gospod Janez Trpin. iNatisnila pa je plakat eksaktno in res lepo tudi domača tvrdka, stara Univerzitetna tiskarna J. Blasnika nasled. v Ljubljani. Torej vso domače! Tako bi .moralo biti v vseh gospodarskih panogah pri nas. In brez dvoma to sčasoma tako tudi bo! IZVOZ NAŠEGA VINA V ŠVICO Trgovsko-industrijska zbornica v Zagrebu sporoča, da obstoji možnost za izvoz naših vin v Švico. V poštev pridejo bela in rdeča vina. Interesenti naj se obrnejo naravnost na švicarske tvrdke. Podrobnejše informacije pri zbornici v Zagrebu. »TRGOVSKI TOVARIŠ« Izšla je I. številka letošnjega leta te naše ugledne gospodarske revije. S to številko pričenja »Trgovski tovariš« svoj 30. letnik in stopa tako v jubilejno leto. S ponosom lahko gleda nazaj na svoje delo; kajti vseh 30 let je z uspehom zastopal interese slo- • venskega gospodarstva, a obenem vršil dobro in zanesljivo informativno službo. Naj bi v svojem 30. letu »Trgovski tovariš« še povečal krog svojih sotrudnikov in naročnikov. I. ševilka »Trgovskega tovariša« ima to vsebino: V. Š.: Letna bilanca svetovnih blagovnih trgov. — Peter Šileč: »Ljudje zahtevajo preveč.« — D. P.: Naše gospodarstvo t začetku leta 1983. — To in ono — Stečaji in pri- ; silne poravnave v mesecu decembru 1032 — Gospodarstvo samouprav v letu 1931 W Naše trgovinske pogodbe in sporazumi, sklenjeni 1932 — Nekaj statističnih podatkov iz naše države — Obseg svetovne Spe-kulaoije — O vpeljavi novca »Europa«. Društvene vesti — II. redna odborova seja Trgovskega društva Merkur za Slovenija v Ljubljani — Darilo. Kako odpraviti finančno krizo V članku o Prvi hrvatski šedionici razpravlja inž. Srečko Madjarevič o vzrokih, ki so privedli, da je moral ta največji zavod-zaprositi za zaščito. Pravi, da je glav--ni vzrok v svetovni gospodarski krizi, ki . je vse kratkoročne kredite spremenila v dolgoročne in zato banke niso mogle zadostiti. svojim obveznostim. Nato staVl ja tri predloge, kako bi se bilo mogoče rešiti iz sedanje finančne stiske. Vsi denarni zavodi in večja podjetja hi morala ustanoviti posebne urade za proučavanje konjunkture. Šele na ta način bi dobila uredba o zaščiti vlagateljev svoj smisel, ker bi bilo mogoče dobo moratorija temeljito izkoristiti in pripraviti v9e za končno sanacijo den. zavodov. Nadalje bi bilo treba rešiti vprašanji' tujih dolgov. Ve/liki dolgovi, ki so nastali v konjunkturni dobi, se danes ne morejo plačati. Predlagani urad bi moral rešiti tudi to vprašanje. Končno bi bilo potrebno, da tudi banke same krenejo z mrtve točke. Vse svoje nepremičnine, rezerve in dolgoročne kredite bi morale prodajati izključno za svoje hranilne knjižice. Na ta način bi zmanj šale svoje pasi ve, zadovoljile bi svoje upnike in pri tem še napravile dobro kupčijo. Tudi bi si znova pridobile klientelo. Konkurzi in prisilne poravnave Razglašeni so konkurzi o imovinah: posestnika in mizarskega mojstra Goljar-ja Franca v Mlinem pri Bledu. Konkurzn; sodnik dr. Štular, upravnik mase odvetnik Krištof Vladimir. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Radovljici dne 4. februarja t. 1. ob 9. Oglasitveni rok do 25. februarja, ugotovitveni narok dne 8. marca t. 1. ob 9. Hočevarja Jerneja, trgovca in posestnika v Vel. Laščah. Konkurzni sodnik Groznik Ivan, upravnik mase notar Hanžič Ivan. Prvi zbor upnikov pri sodišču v Vel. Laščah dne 9. februarja t. 1. ob 10., oglasitveni .rok do 9. marca, ugotovitveni narok dne 28. marca t 1. ob 10. Kresal Ivanke, trgovke z mešanim bla- gom v Ljubljani. Konkurzni sodnik Avsec, upravnik mas© dr. Tuma. Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču v Ljubljani, soba št. 140, dne 4. februarja 1.1. ob 9. Oglasitveni rok do 28. februarja t. 1., ugotovitveni narok dne 11. marca ob 9. Uvedeno je poravnalno postopanje o imo-vimi: Pimait Makse, trgovke v Ljubljani. Poravnalni sodnik Avsec, poravnalni upravnik dr. Pegan. Narok za sklepanje poravnave dne 11. marca t. 1. ob pol desetih. Rok za oglasitev do 5. marca t. 1. Potočnika Joška, čevljarskega mojstra v Radovljici. Poravnalni sodnik dr. Štular, poravnalni upravnik odvetnik Kobler. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Radovljici dne 9. marca t. 1. ob 9. Rok za uglasitev do 2. marca t. 1. VBSssst^ssma Prodaja. Dne 11. februarja t. 1. se bo vršila pri Primorskem žaodarmerijskem polku v Splitu licitacija glede prodaje odpadkov od starih ponošenih oblek in posteljnega perila. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem polku.) Dne 22. februarja t. 1. se bo vršila pri Direkciji pomorskega prometa v Splitu ofertna licitacija glede dobave jambora. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Oddaja buffeta na postaji Bistrik se bo vršila potom ofertne licitacije dne 6. marca 1933 pri direkciji drž. železnic v Sarajevu. »SLUŽBENI UST« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 1. februarja objavlja: uredbi o izpitih za graditelje visokih in nizkih stavb in o izpitih za elektrotehnike. Pobiranje takse glede na zakon o zemljiškem katastru in nekaterih členov zakona o neposrednih davkih. Odredbo o znižanju potne povprečnine banovinskih zdravnikov in sester pomočnic. Razne objave bana in oblasti, razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. Sijiu jioročila ljubljanski trg Zadnji živinski sejem v sredo, dne 1. februarja, je bil dobro obiskan, tudi živine je bilo mnogo, kupčija pa je bila slaba. Volov je bilo prignanih na trg okoli 150 in so se najboljši prodajali po 3 Din za kg žive teže. Kmetje so sicer skušali doseči višje cene, pa brez uspeha. Po precej isti cen/i so se prodajale tudi krave. Lepa krava s teletom je bila prodana za 1800 Din. Konj je bilo na trgu precej, a kupčija je bila slaba. Boljšo ceno imajo primeroma svinje. Pitane svinje so se prodajale po 7 do 8 Din za kg žive teže. Zelenjadni trg je bil bolj živahen, ko pred dnevi in tudi kupčija je bila boljša. Zelja in druge zelenjave je dosti, le endivije primanjkuje. Motovilec se še vedno plačuje po 2 Din merica. Kolerabe je mnogo in se dosti kupuje. Krompir ima na drobno staro ceno en dinar za kilogram. Na perutninarskem trgu je bilo bolj živahno ko ponavadi. Kure so se prodajale po 25—30 Din, a tudi ceneje. rludi jabolk je bilo primeroma še precej na trgu in so se prodajala po 4—5 Din za kilogram. •S IIRVATSKIH SETMOV Tedenski sejem v Križevcih je bil do-ber. Od 700 na trg postavljenih svinj je bilo prodanih med drugimi 35 v Avstrijo in 28 v Italijo. Cene pa so nekoliko padle in so se prodajale tolste svinje po 7—7-50, srednje pa po 6—6-50 Din za kg žive leže. — Na sejmu v Koprivnici so se prodajale svinje po 6—8 Din za kg žive teže. Pšenica se je podražila od 190 na 210—220, koruza je bila po 75, koruzna moka po 100, seno po 50, detelja po 70, slama pa po 30 Din. — Na sejmu v Vinkovoili je bilo kupljenih več konj tudi za Slovenijo; goveja živina pa večinoma za Bačko. Cene so se nekoliko utrdile in so bili vprežni konji po 1000 do 8000 Din, goveja živina od 2—3, teleta 4 do 6, poljske svinje na pol gojene po 4 do 6 Din za kg žive teže. Poljskih pridelkov ni bilo mnogo na trgu. Pšenica se je podražila na 224, koruza pa na 74 Din. MARIBORSKI SVINJSKI TRG Na svinjski sejem dne 27. januarja 1933 je bilo pripeljanih 50 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 7 do 9 tednov stari 130—160, 3 do 4 mesece stari 350—380, 5 do 7 mesecev stari 420—450, 8 do 10 mesecev stari 500—550, 1 leto stari 800—1000; 1 kg žive teže 6-50—7, mrtve teže 9-50 do 10-50. Prodanih je bilo 31 svinj. DUNAJSKI ŽIVINSKI TRG Na ponedeljkov sejem 30. januarja je bilo prignanih 3097 glav goveje živine od teh 183 iz Jugoslavije. Cene so bile te: najboljši voli 1‘60, voli I. vrste po 1-30—1-40, II. vrste po MO do 1-20, III. vrste po 0-65 do 0-70, krave I. vrste po 0-90 do 1-10, II. vrste 0-80 do 0‘85, biki po 0-85 do Mo, klavna živina po 0"55 do 0-79 šilingov za kg žive teže. Cene so padle živini za povprečno 12—15 grošev pri kg. BENCIN SE NEKOLIKO PODRAŽIL V zadnjem tednu so veljale na beograjskem trgu te cene: bencin iz cistern po 7, beno:n iz sodov po 7-20, petrolej iz cistern po 6, iz sodov po 6-20, nafta iz cistern po 2-30, iz sodov po 2-40 Din. Cene so se nekoliko dvignile vsled deviznih predpisov v Rumuniji, ker se mora sedaj plačevati blago le v dolarjih. V zvezi z novim pravilnikom o mešanju bencina z alkoholom se bo bencin podražil za 40 par. Narodno gledališče v Ljubljani DRAMA Začetek ob 20. Petek, dne 3. februarja: Zaprto. Sobota, dne 4. februarja: Zadoščenje. Gospa Cathleena. Premiera. Izven. OPERA Začetek ob 20. Petek, dne 3. februarja: Zaprto. Nedelja, dne 5. februarja: Morana, premiera. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, dne 3. februarja: Koncert vijolin-skega virtuoza Mirana Viherja iz Celja. Znižane operne cene. **»• 0v o«.' •O00 ni D*, TISKOVINE vseh vrslUrgovske, uradne,wklam--ne,časopise, knjige, večban hilvc in pitani! ■ TISKARNA MERKUR LlUBUANA.GRIGORClCEVASlll cJel-'2 5-Sl telegram ‘Tiskarna Vlir kur. VELETRGOVINA A. ŠARABON LJUBLJANI priporoča špecerijsko moko ter deželne pridelke, kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo Lastna pr asa r na za kavo in mlini za dišave z električnim obratom Telefon . it e v. 2 666 Ceniki na razpolago t KLIŠEJE v$g/i vrst- por Joiog rafij a/u edi risbah. /ivr & uje najsoiid ne/če ki iit €9 f«ia ST*DEU HUB LIANA DALMATINOVA 13 Higienske instalacije 55555B5 kleparstvo, krovstvo, strelovodi Jakob Fligl dediči Telef on~33- 53 Ljubljana Rimska cesta 2 Gregorčičeva ulica 5 KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE reg. z. z o. z. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH: SALDA-KONTE, STRACE, JOURNALE SOLSKE ZVEZKE, MAPE, ODJEMAL-NE KNJIŽICE, RISALNE BLOKE ITD. I SOL5 I NE V J. HLEB S, LJUBLJANA DRUŽBA Z O. Z. CANKARJEVO! N. 21 - MESTNI TRG 19 Sobo-črkoslikarstoo in pleskarstvo Vsa dela izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo. Telefon 30-70. Naročajte »Trgovski li$t“! UreJ» ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgorako-induatrijsko d. d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiakarja: OS MJCHALEK, Ljubljana.