TRADICIONALNI PUSTNI LIKI S
PTUJSKEGA PODROČJA
ANDREJ BRENCE
Na območju Ptujskega in Dravskega polja,
Haloz in na obronkih Slovenskih goric, torej
na ozemlju, ki ga s svojo dejavnostjo pokriva
Pokrajinski muzej Ptuj, najdemo mnoge še ži-
ve pustne like. Največ jih srečamo na Ptuj-
skem polju, ki ga lahko imenujemo kar klasič-
no šemsko ozemlje Slovenije.
Najbolj poznan lik je korant ali kurent. Ko-
rant ga imenujejo ljudje na podeželju, iz kate-
rega ta lik izhaja. V literaturi, časopisih in
drugih informativnih medijih pa se je uvelja-
vil izraz kurent. Tako je ime korant skoraj za-
tonilo v pozabo. V zadnjih letih pa se ponov-
no vse bolj uporablja.
Korant je demonski lik, ki je po verovanju
ljudi preganjal zimo in vabil v deželo pomlad.
Danes je izgubil svojo magično moč in funkci-
jo. Kljub temu pa ni čisto navadna pustna
maska, saj s svojo mogočno pojavo vzbuja
grozo in strah.
Za začetek si oglejmo podobo današnjega
koranta. Na glavi ima kapo, ki je izdelana iz
poldruge ovčje kože. Naličje je usnjeno z do-
lgim rilčastim nosom. Pobarvano je z rdečo,
rumeno ali katero drugo barvo. V naličje so
vrezane odprtine za oči in usta. Oči so obro- :
bljene belo ali črno. Pod nosom so brki iz sir-
ka in zobje, ki so iz belega fižola, nanizanega
na vrvico. Iz ust mu visi dolg rdeč jezik iz bla-
ga ali usnja. Ušesa so narejena iz peruti pura-
nov ali gosi. Na vrhu kape je pritrjeno dvoje
paličic, ovitih v usnje, ki predstavljajo rogove.
Rogovi so okrašeni z raznobarvnimi papirna-
timi trakovi in rožami.
Oblečen je v ovčji kožuh. V čislih so kožuhi ;
z dolgo dlako. Prepasan je z verigo, na kateri \
je obešenih pet kravjih zvoncev. Za pas si pri-
veze žepne robce. Včasih so mu jih podarila
dekleta ali pa si jih je prisvojil s silo. Danes si
jih kar kupi v trgovini ali vzame iz domačega
predala. Obut je v volnene nogavice rdeče ali
zelene barve in visoke čevlje. V rokah vihti je-
ževko, ki je na spodnjem koncu odebeljena in
obita z ježevo kožo.
Korantijo, tako se imenuje celotna oprava,
danes izdelajo za trg posebni mojstri. Opremo
je moč naročiti pri Klincu v Spuhlji in Rogoz-
nici ter Zeleniku v Markovcih. Najdejo pa se
tudi posamezniki, ki si jo izdelajo zase ali
znance. Kožo nabavljajo v južnih republikah
Medved, koranti, picek. Markovci 1961, foto Jože Vrabl
181
sedaj že bivše Jugoslavije. Vojne razmere v za-
dnjem času pa so njihovo nabavo zelo otežko-
čile. Zvonci so uvoz iz Avstrije, izdelujejo pa
jih tudi že doma.
Pred desetletji je korant izgledal nekoliko
drugače. Matija Slekovec piše konec 19. stole-
tja v Kroniki župnije sv. Marka niže Ptuja
(danes Markovci), da ima na glavi kapo, ki je
zadaj kosmata. Obrazni del je iz starega usnja
s prišitim nosom, izrezanimi odprtinami za
oči in usta ter dolgim rdečim jezikom. Vse na-
ličje je pobarvano z belo barvo. Zgoraj ima
kapa rogove iz usnja ali klobučevine, na kon-
cu rogov pa še gosje pero. Oblečen je v narobe
oblečen ovčji kožuh. Na hrbtu ima privezan
kravji zvonec, s katerim že od daleč opozarja
nase. V rokah drži ježevko, ki mu služi za
obrambo. Svoj grozoviti izgled podkrepi še s
tem, da izgleda, kakor da bi pobegnil iz pekla
in se pobratil s samim Luciferjem.
Do tridesetih let našega stoletja so imeli ko-
ranti na kapah usnjena ušesa. Nato so jih za-
menjale peruti purana ali gosi.
Nekoč so si fantje sami napravili korantijo.
Izdelovanja so se naučili od starejših bratov
ali fantov. Kapo so šivali naskrivaj. Osnovo za
masko so naredili iz zgornjega dela starih us-
njenih škornjev. Namesto ovčje kože so včasih
uporabili tudi zajčjo. Puranova peresa je bilo
težko dobiti. Zbirali so jih vso leto. Izdelano
kapo so skrili v hlevu ali v katerem drugem
gospodarskem poslopju.
Koranti. Markovci 1961, foto Jože Vrabl
Kožuhe so dobili od starejših žensk. Te so
imele zimske plašče podložene z ovčjim krz-
nom. Z leti so se ti plašči strgali in so iz njih
sešili kape. Izposoja kožuha pa ni bila zastonj.
Fantje so to odslužili z delom na polju ali
travniku.
Zvonce so dobivali od Pohorcev, ti so jih
pa za potrebe planinskega pašništva kupovali
na Gorenjskem. Nogavice so jim spletle sta-
rejše ženske. Čez poletje so ulovili ježa in
kožo posušili na soncu.
Koranti opravijo s\joj obredni obhod posa-
mič kot plužaiji pri oračih ali pa v skupinah.
Včasih se je lahko našemil samo neporočeni
fant. Sedaj je to drugače. Fantom so se pridru-
žili poročeni moški, otroci in ženske. Obhod
korantov je nekoč trajal od pustne nedelje do
pepelnične srede. Ob večerih med svečnico in
pustno nedeljo pa so fantje zvonili z zvonci in
tako napovedovali prihod našemljencev. Za-
dnja leta pa koranti hodijo naokoli že od sveč-
nice dalje. Pred desetletji so hodili po doma-
čih in sosednjih vaseh, v mesto pa niso zaha-
jali. S časom se je tudi to spremenilo in danes
jih srečamo največ na ptujskih ulicah. Najbolj
znane so skupine iz Markovec, Stojnc, Spuh-
Ije, Lancove vasi in Ptuja. Korante pa še sre-
čamo v mnogih vaseh na Ptujskem in Drav-
skem polju, obronkih Slovenskih goric in Ha-
loz. Za svoje obhode se zbirajo v domačih va-
seh ali pa v mestu. To so skupine iz okoliških
vasi in mesta. Radi zahajajo tudi v druge kraje
182
Slovenije in zamejstva. Modna pa so postala
nastopanja izven pustnega časa, zlasti na raz-
nih športnih tekmovanjih in drugih priredi-
tvah. V čim bolj oddaljenem kraju, državi ali
kontinentu je prireditev, tembolj je vabljiva za
»korante«. Takšni nastopi so povezani z
gmotnim položajem in iznajdljivostjo posa-
meznikov ali skupin. Ob tem se lahko vpraša-
mo, ali je upravičeno izrabljati pustni lik ko-
ranta, del naše dediščine, v takšne namene.
Kot je že omenjeno, so koranti pred drugo
svetovno vojno hodili po domačih in okoli-
ških vaseh. Pri tem je večkrat prišlo do spopa-
dov med posameznimi skupinami. Fantje so
pod masko najlaže poravnali medsebojne spo-
re, ponavadi zaradi deklet. Napeto vzdušje v
času pusta nam lepo prikaže kratka novica v
Marburger Zeitung iz leta 1924 z naslovom:
Nobenega fašenka v okolici. V njej prebere-
mo, da je okrajno glavarstvo prepovedalo obi-
čajno pustovanje v okraju Ptuj z namenom,
preprečiti ponavljajoče se vsakoletne pretepe
in štihanje z noži. Nadalje navaja, da lahko ta
ukrep samo pozdravimo, kajti dejstvo je, da ni
minilo skoraj nobeno leto, ki ne bi prineslo
krvavi fašenk.
V časopisih med obema vojnama lahko red-
no zasledimo poročila o krvavih dogodkih v
času Pusta. Priložnost za spopad so izrabili na
vaški poti, večerni veselici v gostilni ali na za-
bavi po posameznih domačijah.
Po drugi svetovni vojni so takšni krvavi
spopadi prenehali. Danes svoje spore, zlasti
tiste, ki se tičejo različnih gostovanj in poto-
vanj, rešujejo na sestankih folklornega dru-
štva, v katerega so včlanjene posamezne sku-
pine korantov. Te skupine so iz Markovec,
Rogoznice, Spuhlje, Lancove vasi, Stojnc,
Ptuj 1, Ptuj 2, Ptuj 3 in Srednješolski center.
Korant s Ptujskega polja je danes zagotovo
najbolj znan in množičen tradicionalni pustni
lik v Sloveniji. Na to je vsekakor vplivalo vsa-
koletno ptujsko kurentovanje, ki poteka že od
začetka šestdesetih let. Prvo kurentovanje je
bilo na pustno soboto 27. februarja 1960. Or-
ganiziralo ga je Zgodovinsko društvo s Ptuja.
Predstavila se je folklorna skupina iz Marko-
vec. Nastopili so kopjaši, koranti, rusa, med-
ved, piceki in vile. Leta 1961 seje folklorne-
mu priključil še karnevalski del. V njem na-
stopajo sodobne maske in skupine, ki na šaljiv
način prikazujejo dogodke iz vsakdanjega ži-
vljenja, politike, gospodarsta in podobno. De-
litev kurentovanja na dva dela se je ohranila
do danes. Število šemskih skupin v tako ime-
novanem folklornem delu se je vsako leto ve-
čalo, domačim so se pridružile skupine iz
ostale Slovenije, Hrvaške, Makedonije, Bolga-
rije, Avstrije, Italije, Madžarske in tako dalje.
Leta 1969 je prvič organiziralo kurentovanje
Folklorno društvo. Od 1972 dalje pa je orga-
nizacija v rokah Folklornega in Turističnega
društva Ptuj.
Na našem področju pa so še številni drugi
liki, orači, picek, rusa, vile, kokot, medved,
hudič itd. Za razliko od koranta nastopajo ve-
činoma samo v pustnem času, od pustne ne-
delje do pepelnične srede.
V hudiča se našemi fant. Izdela si kapo iz
usnja ali blaga. Na njej so rogovi, rilčast nos in
dolg rdeč jezik. Kapa je rdeče ali črne barve,
jopič in hlače prav tako. Preko ledij ima vržen
sak, mrežo za lovljenje duš, v rokah pa drži
vile ali trizob. Hudič se pridruži skupini ko-
rantov.
Pustno oranje je star običaj, s katerim so ča-
rali rodovitnost in dobro letino na polju. Sku-
pino oračev sestavlja šest konjičev, ki vlečejo
lesen plugec, okrašen s smrečico in pisanimi
trakovi. Za plužarja je korant. Zraven sta še
pobirač in pokač. Pobirač ima v roki grablje
in košaro, v katero spravlja darove. V njej nosi
tudi pleve, ki predstavljajo seme. Pokač s po-
kanjem z bičem naznani prihod oračev, ki na
kmečkem dvorišču zaorjejo simbolično braz-
do. Vanjo pobirač ali plužar poseje seme z že-
ljo, da bi zrasla debela repa.
Najbolj so znane skupine oračev iz Marko-
vec, Lancove vasi in Podlehnika, ki delujejo v
okviru folklornih skupin iz omenjenih vasi.
Vse opravljajo enak obred, razlikujejo se le po
zunanjem videzu. Markovški konjiči, to so
fantje, ki vlečejo plug, so oblečeni v bele sraj-
ce, žametne telovnike, črne hlače in škornje.
Preko ramen imajo privezani zidani ruti. Na
glavi imajo črn klobuk, preko katerega je po-
veznjena ruta, ki jim zakriva obraz. Enako je
napravljen pokač. Pobirač se našemi v stara
oblačila.
Konjiči iz Lancove vasi si nadenejo bele
platnene hlače in srajce. Ledja si prav tako
prepašejo s pisanimi rutami. Na glavi nosijo
polkrožna pokrivala, ki so okrašena s povoš-
čenimi papirantimi rožami in raznobarvnimi
trakovi. Prav tako sta zraven še pokač in pobi-
rač, ki je našemljen v žensko s poudarjenim
oprsjem. Plužar je korant. Skupino spremlja
še dvoje ali troje korantov. Kape korantov iz
Lancove vasi so nekoliko drugačne. Namesto
umetnih imajo prave goveje rogove.
Skupina iz Podlehnika je enako imenitna.
Pokrivalo konjičev je okrašeno z umetnimi
rožami, zimzelenom in pisanimi trakovi.
Oblečejo belo srajco in črne hlače. Okoli vra-
tu imajo ruto. Pripašejo si predpasnik in obu-
jejo škornje. Za plugom stopa korant. Tudi
njegova kapa ima prave goveje rogove. Zraven
sta še pobirač in pokač.
Rusa je živalska maska. Predstavljala naj bi
konja. Njen namen je bil želeti plodnost in
zdravje pri konjih in drugih živalih. Leseno
ogrodje, ki je podobno krušnjaku, pokrijejo s
ponjavo. Spredaj je na drogu lesena glava,
obita s kožo. Spodnja čeljust je gibljiva. Pre-
mika se s potezanjem vrvice. Zadaj je rep. Ob
njem sta privezana napihnjena svinjska me-
183
hurja, ki predstavljata prašnike. V rušo se
spravita dva fanta, vodita pa jo pobirač in go-
njač, oblečena v stara oblačila. Obraz imata
zakrit z masko ali namazan z barvo. Vodita jo
od hiše do hiše in prodajata domačim. Pri tem
rusa zganja razne norčije, skače, hlasta po lju-
deh in se meče po tleh, gonjač pa jo kroti z bi-
čem.
Od hiše do hiše vodijo tudi medveda. Ima iz
žaklovine sešito obleko, za katero so včasih
zatlačili slamo. Kapa je iz blaga ali usnja. Da-
nes lahko že srečamo medvede, katerih opra-
va je vsa iz ovčjega kožuha. Medveda vodi na
vrvi ali verigi gonjač, ki je maskiran v cigana.
Na dvorišču mora medved zaplesati. Zganja
tudi norčije, tako da ga mora gonjač krotiti.
Poleg odraslih maskirancev poznamo še
otroške like, kot so piceki in kokot iz Marko-
vec ter vile iz Zabpvec. Picek je ptičje - kurja
maska. Vanj se napravi fantič. Na glavi ima
stožčasto kapo iz papirja, ki je oblepljena s pi-
sanimi barvnimi trakovi. Obraz si zakrije s
papirnatim naličjem. Okoli vratu in pasu si
nadene dvoje platnenih kril. Picek zajaše pali-
co. Na sprednjem delu je izrezljana kurja gla-
va, na zadnjem pa je prilepljeno perje. Spre-
mlja ga fantič, ki je oblečen v stara oblačila in
ima obraz zakrit z masko iz papirja. V roki
nosi grablje in košaro. V košari je pleve-seme,
vanjo spravlja tudi darove. Na dvorišču zple-
šeta in zapojeta:
Mati, mati, dajte se spoznati,
e mati, dajte se spoznati.
Malo posejati, malo pograbljati,
da ne bodo ptiči pozobali.
O mati dajte malega piceka
darovati...
^ Posejeta pleve in ga zagrebeta z grabljami.
Želita dobro rast na vrtu in nesnost pri koko-
ših.
Kokot je prav tako ptičje - kurja maska.
Narejen je iz kartona, obljepljenega s perjem.
Fantič si obleče bele hlače in povezne nase
masko. Tudi kokot želi obilo jajc pri hiši.
Skupina vil šteje sedem deklet. Ena izmed
njih je kraljica. Dekleta si razpustijo lase. Iz
lepenke si naredijo krono, ki jo pobarvajo z
zlato ali srebrno barvo. Oblečene so v bele
obleke. Vile plešejo okoli kraljice in pri tem
pojejo pesmi, ki so napisane prav v ta namen.
Ena izmed njih se glasi:
Me deklice smo prav vse vile,
me namenle smo se k vam,
vi mladi in pa stari vsi
bodite pozdravljeni.
Če bi radi vi to vedeli,
kje je naš preljubi dom,
vam povemo me takoj,
da nam ne zamerite.
Tam kjer šumlja zdaj reka Drava,
tam kjer težka ladja plava,
kjer prebiva Mark patron,
tam je vse veseli dom.
Z nami tudi je kraljica,
ki je lepa kakor ptica,
a na glavi krono ima,
smeh ji gre prav iz srca.
Opisane like lahko vidimo v pustnem času
na vsakoletnem ptujskem kurentovanju in v
okoliških vaseh. Pred leti so našemljenci za-
puščali vasi in raje nastopali v mestu. V za-
dnjem času dveh ali treh let, pa so vedno bolj
aktivni v svojem avtohtonem okolju. Njihovo
število je v letih, odkar obstaja kurentovanje,
kar konstantno. Edino korantov, kot smo že
omenili, je vsako leto več. Po vojni so ti obi-
čaji že pričeli prehajati v pozabo, vendar se
lahko zahvalimo folklorizmu, da so ponovno
oživeli in dosegli današnji obseg.
LITERATURA
Nike Kuret, Praznično leto Slovencev 1, Družina,
Ljubljana 1989 — Niko Kuret, Maske slovenskih
pokrajin, Ljubljana 1984 — Boris Orel, Slovenski
ljudski običaji. Narodopisje Slovencev 1, Ljubljana
1944
184