KDAJ BI DELAVCI POSKOČILI   .
Pentlje (obrtniškega) 
stanovanjskega 
dinarja
Proslor, točneje orodjarna, v kateri dela že od 1967. leta Stane Berčič v kovinski galanteriji Lampič na Kopr-. ski cesti, je urejen, zračen, svetel in omogoča sproščeno in nemoteno opravljanje ustvarjalnih nalog orodjarja.
V sproščenem, kritičnem in osebno prizadetem pogo-voru Stane rad primerja pogoje za delo pri obrtniku in v delovni organizaciji.
»Obrtnik daje več osebne ustvarjalne svobode, kot jo je mogoče kljub vsem družbenim razglasom ob maksi-malnih naporih uveljaviti v delovnih organizacijah. Orodjar je npr. samostojna oseba in zato mu zadostuje temeljit dogovor o naročilu ter hitro, sprotno reševanje nejasnosti. To drago delo ne prenese dolgotrajnih raz-glabljanj, sestankovanj in papirnatih postopkov.«
Okrog 50 tisoč dinarjev imatc osebnega dohodka me-sečno. Zakaj ob izrečenem zadovoljstvu z delom in pogo-ji za delo obiskujete srednjo tehnično šolo?
»Obrtniške delavnice ne zaposljujejo veliko ljudi. Od vsakega se pričakuje popolno opravljanje določenih na-log. Zato pri obrtnikih na zahtevnih delih težko najdete
Le tretjina delarcev pri obrtnikHi je rključena r zvezo sindikatov. Nekateri obrtniki podpirajo vključenost sro-jih delavcer r sindikat, precejšen del pa ne dovoljuje članom odborov sindikata, da bi se oglasili v njihovi delaraici in se pogovorili z deluvii o vključitti v zvezo sindikatov
starejše, oboiele ljudi. Solam se zato, da bi s primerno izobrazbo in dolgoletnimi izkušnjami po potrebi lahko našel delo tudi v delovni organizaciji«
Kako imate urejen v kovinski galanteriji Lampič druž-beni standard?
Celo bolje kot zahteva sindikat. Poskrbljeno je za topie obroke, za dopust pa smo prejeli po deset tisoč dinarjev regresa.«
Pri vas ste vsi člani sindikata!
»Lastnik razume pomen vk|jučenosti delavcev v sindi-kalno organizacijo in ob obračunu osebnega dohodka tudi poskrbi za odvajanje članarine.
Moram reči, da je le tretjina delavcev pri obrtnikih vključenih v sindikat in, da premalo obrtnikov ravna tako, kot naš delodajalec«
Je sindikalna organizacija delavcev pri obrtnikih de-lavna?«
»Lahko bi bila bolj. Ugotavljam, da še premalo delav-cev pozna določila kolektivne pogodbe, da se dogajajo čudne stvari pri razdeljevanju sredstev za stanovanjske kredite, o katerih pa se nočeta izreči niti mestna, še manj pa občinska stanovanjska Skupnost. Za mlade delavce pri obrtnikih ni solidarnostnih stanovanj. Res pa je tudi, da se delavci notejo družbeno aktivirati in pristopiti k rešitvi teh in drugih problemov. Celo brezplačnih strokovnih izletov se ne udeležujejo.«
Kolik6 delavce v teh gospodarskih pogojih pravzaprav zanima poslovanje obrtne delavnice?
»Ko ima obrtnik težave z nabavo surovin in polizdel-kov, ali pa celo s prodajo, ali zaradi njegove odsotnosti oziroma bolniške, se delavec ne sekira. Ce pa obrtnik ne bi zmogel premagati vseh težav in bi se to poznalo v plačilni kuverti, bi prav gotovo poskočil.
Zato moram priznati, da delavce, tudi pri obrtnikih, še nismo osvestili toliko, da bi vedno znali preceniti položaj in se mu s svojim ravnanjem ustvarjalno prilagoditi«
-st-