Poštnina plačana v goto«M k # " Ste v. 147 V Ljubljani, ponedeljek 1. Julija 1940 P' * o o o l’4boročilo: Zunanji in pravosodni minister Iraka, ki sta prišla v Ankaro, da obiščeta vlado turške republike, sta imela več sestankov s turškim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom. Pri tem sestanku so turški in iraški državniki z zadovoljstvom premotrili solidne medsebojne prijateljske zveze in skupnost interesov med obema državama. Nato je zunanji minister Iraka odpotoval v Bagdad. številni letalski napadi na Anglijo London, 30. junija. AA. Reuter: Zrakoplovno ministrstvo objavlja sledeče poročilo: Sovražna letala so preteklo noč letela nad srednjo in vzhodno Anglijo ter vrgla večje število bomb. Na nobenem kraju se sovražniku ni posrečilo razviti večjo delavnost. V nekem majhnem mestu sredi Anglije je bila poškodovana tamkajšnja bolnišnica. Odbiti so bili tudi napadi na bristolski zaliv. Sovražna letala so izvršila tudi najiad na neko škotsko mesto, kjer so metala eksplozivne bombe, ki pa niso napravile večje škode. V obrambi so bile protiletalske baterije, reflektorji in lovska letala zelo aktivna. Potopljena angleška podmornica London, 30. junija. AA. Reuter: Uradno se poroča, da je treba angleško podmornico »Gren-pus« smatrati za izgubljeno. Podmornica je imela 1520 ton in je razvijala brzino 16 vozlov na uro. Podmornica je bilo spuščena v morje leta 1936 in je stala 400.000 funtov šterlingov. V njej je bila posadka .55 mornarjev. Chamberlain za vojskovanje do končne zmage London, 30. jun. o. United Press poroča: Nocoj ob 20.45 je po radiu govoril bivši predsednik vlade in sedanji podpredsednik Churchillove vlade Neville Chamberlain. V svojem govoru je najprej poudaril, da vsi člani vojnega kabineta složno zastopajo mnenje, da se mora vojna nadaljevati do končne zinage. To, kar širi nemška propaganda o neenotnosti v angleški vladi, so same pravljice. Naša vlada se ne bo nikdar pogajala i nemško narodnosocialistično vlado. Če bo nemška vojska zmogla vdor v Anglijo, tedaj se bomo mi proti njej vojskovali na sleherni cesti, v vsaki vasi in iz vsake hiše. Prav tak pa se bomo z vso silo bojevali naprej proti Nemčiji na morju in v zraku. Redni diplomatski stiki med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo vpostavljeni Ankara, 30. junija. AA. Danes a zato notranje bolj prisrčna in globoka. Potem .pjf se udeleženke podale k počitku. Prenočevale so v betnavskem gradiču, v gospodarskem poslop-iu na slami ter pri nekaterih radvanjskih posest-1(^j}ulv To primitivno prenočišče pa ni nič vpli-,,valo na dobro voljo deklet, ki so bila danes zjutraj že na vse zgodaj na nogah ter so se zbrala na Betnavi. Krasno jutro, ki je nastopilo po sinoč-iji nevihti, je pri vseh dvigalo razpoloženje, ki je re naraščalo, ko so začele prihajati številne skupne novih deklet iz vseh vetrov na Betnavo. 7nanke s prejšnjih betnavskih dekliških priredi-ev so se zopet znašle ter se pozdravljale, vedno Tove skupine so se pojavljale, mnoge so se pri-•eljale na okrašenih tovornih avtomobilih, z avto-usi, s kmečkimi vozovi, kolesi, iz bližnje okolice a so prihajale peš. Ob šestih zjutraj pa so se vsa 'okteta zbrala na prostoru pred gradom in parom ter so tam pričakovale z vso nestrpnostjo lavantinskega vladiko dr. Tomažiča, ki se je točno 'b napovedani uri pripeljal na vozu, ves radosten 1 veselo presenečen, ko je videl toliko mladine krog sebe. Dekleta so škofa živahno in veselo r ozdravile, krasna skupina v narodnih nošah — Celjske novice e Izdelavo načrtov za moderno kanalizacijo Celja je mestna občina odložila, dokler ne bo izgotovljen regulacijski načrt za mesto. c Regulacija Koprivnice v tretjem delu se bo nadaljevala, da se pri njej zaposle brezposelni. c Izdelavo gospodarskega načrta za mestne "ozdove je občina oddala dvema inženirjema za 16.400 din. c Pred gradnjo prizidka QUZD. Suzor namerava vložiti prošnjo za gradbeno dovoljenje pri-idka ob poslopje OUZD v Vodnikovi ulici. Ure-:iie so že tudi formalnosti od strani celjske mest-e občine, ki je pristala, da bodo podaljšali Samo-tansko ulico mimo novega prizidka do Vodnikove ulice. Ulica bo široka 10 m in bo v tem predelu lahko tudi pasaža. c Mestno lovišče je prevzel na privoljenje mestnega sveta celjski trgovec g. Confidenti Fri-erik. Zakupnik lovišča zobotehnik jSchagger je mrl, njegov dedič pa je po pogodbi gdč. Kun-!ova. Na nje?! predlog je mestni svet lovsko pravico decidiral. c Nova grobova. V celjski bolnišnici sta umrla 63 letna žena železniškega zvaničnika Bole Ma-i ja iz Šmartnega ob Paki in 44 letni upokojeni ijsmonoša Mlakar Peter iz Cerovca pri Rogaški jSatini. c Hudi nesreči. V Novem Gradu pri Boštanju padel s kozolca in dobil hude notranje poškodbe 1 letni posestnik Košir Jakob. Naraks Jernej, 52-;tni dninar v Zavrhu pri Veliki Nedelji je padel t. voza in si zlomil desno roko v rami. c Kakšne poklice si izbira srednješolska mla-'ina. Ob zaključku šolskega leta »zaupajo« kan-'idati za višji završni izpit svojim profesorjem, .akšen poklic si bodo izbrali po maturi. To »za-ipanje« sicer ni vedno stoodstotno, ker si mnogi biturijenti čez počitnice premislijo in odločijo za rug poklic, vendar je zanimivo, kakšen poklic so avedli v letošnjih izvest jih celjski abiturijenti. Od 7Q abiturijentov se jih je odločila 16 za študij me-'icine, 14 za tehniko, 8 za vojno akademijo, 6 za rivatno in zasebno službo, 6 za pravo, 5 za ko-lercialno visoko šolo, 4 za abiturijentski tečaj, 1 za mantanistiko 4, za farmacijo, po 3 za agro-omijo in filozofijo, 2 za kemijo, po 1 za glasbo, eterino, teologijo, šumarstvo in telesno vzgojo, 'e jx>gkdanK> izvestja zadnjih let, vidimo, da 'iladiaa vedno bolj opušča študij prava, vedno eč pa se posveti študiju medicine in tehnike; nnogo se jih tudi odloči za vojaško suknjo, zadnji dve leti predvsem za letalstvo. svečinska dekleta v domačih, štajerskih nošah, Mariborčanki Vera Jemčeva v gorenjski, Štefka Drolčeva pa v ziljski narodni noši, pa so mu izročile pisan šopek. Nato so dekleta v sprevodu spremila škofa in njegovo spremstvo čez mostiček v grajski park, kjer je bila pod mogočno bukvijo pripravljena prelepa arena: pod bukvijo na odru oltar, okrog oltarja pa klopi, na Katerih je sedelo nad 1000 deklet. Sv. daritev je opravil škof dr. Tomažič ob asistenci stolnih kanonikov dr. Mirta in dr. Ostrca. Med sv. mašo je imel vladika krasno pridigo. Med mašo je bilo obhaijlo deklet. Na stotine udeleženk je pristopilo k mizi Gospodovi. Krasno zbrano petje je odmevalo po parku, pela so vsa dekleta lepe slovenske narodne mašne pesmi pod vodstvom radvanjskega kaplana g. Duha. Po sv. maši so dobila dekleta za zajtrk čaj in kruh. Ob 9 dopoldne se je začelo slavnostno zborovanje. Med tem so prišle v Betnavo spet nove skupine deklet, ki sinoči in danes zjutraj še niso utegnile, prispeli so častni gostje, med katerimi moramo omeniti okrajnega glavarja Eiletza, predsednika Prosvetne zveze dr. Hohnjeca, ljubljanskega zastopnika prof. dr. Grafenauerja, mariborskega podžupana Žebota, ravnatelja dr. Sušnika, starešino okrajnega sodišča Lavrenčiča, tajnika Prosvetne zveze prof. Klasinca, dalje so bila navzoča častna zastopstva iz Ljubljane in iz Zagreba. Bogoslovni profesor dr. Aleksič je otvoril zborovanje s pozdravom, katerega je naslovil na pre-vzvišenega vladiko dr. Tomažiča, na kanonika dr. Mirt ter ostale častne goste in na zbrana dekleta. Potem je imel govor o temi >Mir. sad pravičnosti in ljubezni«. Za njim je govorila gdč. K. Pipanova o temi >Dekle v delu za pravični mir«, tretji govor pa je imel g. Iv. Žličar o temi »Bogu in domu«. Vsi govorniki so obravnavali najbolj pereče vprašanje današnjosti — vojno ter njene vplive in posledice na naš čas in naš narod. Dekleta so dobila v teh govorih veliko globokih in dragocenih pobud in navodil. Pred začetkom zborovanja so dekleta zapela »betnavsko himno«, s katero se je dopoldanska prireditev tudi za* ključila. Po zborovanju so dekleta večinoma ostala v parku, kjer je bilo za vse zelo zanimivo preskrbljeno. Vodstvo dekliških dnevov je pripravilo številne šotore, v katerih so dobila dekleta poleg telesnega tudi duševno okrepčilo v obliki raznih koristnih knjig in brošur, ki so si jih mnoga nabavila. Prva točka popoldanskega sporeda je bila namenjena razvedrilu, za katerega so poskrbeli posamezni Dekliški krožki. To so bili res veseli in ljubki prizori, ki so se vrstili eden za drugim pod mogočno betnavsko bukvijo, eden krožek je presenečal za drugim. Čudovito, kaj so vse dekleta pripravila in naštudirala. Imela pa so tudi tako hvaležen krog poslušalk in gledalk, kakor še menda nikjer. Ura razvedrila je le prehitro minila ter je nato prišlo slovo. Ob 14.30 se je vršila sklepna akademija z zborno posvetitvijo Mariji in večernice, potem pa so se dekleta začela razhajati na domove. Le nerada so se poslovila od Betnave ter so se zaobljubile, da se bodo prihodnje leto njenemu klicu spet odzvale. Škofja Loka Če je šel človek pred kakšnimi 30 leti na dan, ko je bil v mestu sejem, po trgu, se je komaj preril, toliko ljudi se je nabralo od vseh strani. Če pa si tedaj obiskal še živinsko sejmišče, si videl, da so ljudje prignali na trg ogromno živine vseh vrst, in tudi, da so bile kupčije izreduo živahne. Danes pa človek komaj ve na tak dan, da je v mestu še sejem. Če pa še stopiš na živinski trg, ne boš našel tam živineeta, če ga iščeš z lučjo. Kje je vzrok temu velikemu nazadovanju, ki tako občutno posega v naše gospodarstvo? Zakaj pa so recimo v Kranju sejmi vedno dobro obiskani? Ali bi ne bilo prav, če bi naši gospodarski krogi z oblastmi vred začeli resno misliti na to, da bi kmalu kaj ukrenili v tej smeri, da bi se sejmi vsaj malo poživili. Bilo bi to v veliko korist vsem našim gospodarskim slojem, trgovcem, obrtnikom, gostilničarjem in tudi socialno šibkejšim slojem. Pokalna tekma za »Slovenski pokal« SK Kranj : SK Mars 2 :1 Pred približno 200 gledalci je bila danes na igrišču SK Ljubljane odigrana pokalna tekma za »Slovenski pokal« med SK Kranjem in SK Marsom. Zmagal je z rezultatom 2:1 SK Kranj. Na kako šibki stopnji je dandanašnji slovenski nogomet, je najboljše pokazala današnja pokalna tekma, ki je s svojim rezultatom eliminirala iz nadaljnjega tekmovanja ljubljanski Mars. Čeprav so Kranjčani zmagali, ni njihovo moštvo razen nekaterih zelo lepih potez, ki jih je napravil njihov centerhalf ter nekaj izredno stilno izvedenih intervencij, ki jih je bil podvzel njihov vratar s popolnim uspehom, pokazalo ničesar. Njihov napad je bil neverjetno šibak in tudi nepriseben. Da so v Ljubljani zmagali, je prav za prav zasluga njihovega vratarja in nekaterih neumnih strelov, s katerimi je Marsov napad zapravil šanse za končni uspeh. Mars je zaigral enako šibko. Razen dvajsetih minut v drugem polčasu, ko je ostro pritisnil na kranjska vrata, ni pokazal prav ničesar. Vse njegove linije so bile raztrgane in tudi igra je bila taka. Vsako akcijo, ki so jo poskušali smiselno izvesti nekateri prisebnejši posamezniki, je vedno kdo -»srečno« pokvaril. Sodil je popolnoma v slogu igre g. Ehrlich. Ljubljana čez nedeljo Tudi danes je vreme pošteno nagajalo, kakor je nagajalo včeraj, ko so obhajali svoj veseli god Petri in Pavli. Le da je danes svojo zlobo še podvojilo. Bilo je popolnoma tako, kakršnega smo vajeni sicer aprila meseca. Nekaj časa je bilo lepo, nato se je napravil dež, kratka ploha je presenetila tiste neprevidneže. ki so se preveč pogumno upali zdoma brez dežnika. Presneto hitro so morali stopiti, če niso hoteli biti premočeni. Pusto vreme se je držalo kar ves dan. Popoldne pa je dež postal še vsiljivejši. Vsakih četrt ure se je spustila z neba ploha, ki je potem spet nehala kakor bi odrezalo. Spremljali so jo bliski in 'gromi. Nejevoljni so bili nad tem muhastim vremenom seveda v prvi srsti tisti, ki so se odpravili v dobri veri, da bodo imeli prijetno popoldne, ven, v prosto prirodo. Pa tudi drugim ni bilo preveč všeč, saj so morali nositi dežnike, namesto da bi pohajali okrog s praznimi rokami. Je že tako, da se letos kar ne more narediti pravo vreme. Še zdaj se nismo pošteno preselili iz T>omladi. Že sredi maja se je marsikdo veselil, kako prijetno se bo letos lahko kopal, — zdaj pa vidi, da so mu bili čez njegove račune potegnjeni veliki križi. Še celo za sončenje letos ni nobene prave prilike, ko imamo vsak dan dež, kaj šele za kopanje. Tako pustega in čmernega leta kakor je letošnje, že ne pomnijo pri nas niti najstarejši ljudje. Ne na policiji, ne na reševalni postaji niso zaznamovali posebnih dogodkov Mirna je bila današnja nedelja, prav za prav kar dolgočasna. Ljudje skoraj niso vedeli, kako bi si pokrajšali čas. Dopoldne je bila celo promenada manj živahna kakor druge krati. Precej se pozna, da je šolska mladina že odhitela na počitnice. Danes tisti meščani, ki niso pohiteli ven, skoraj niso vedeli, kaj bi počeli, da bi jini_ popoldne hitrejše minilo. Z gledališči zdaj ni nič, ker sta tudi onidve nastopili svoje velike počitnice. V kino se skoraj ne splača hoditi, kajti vsa tri ljubljanska bioskopska gledališča nimajo trenutno na sporedu filma, ki bi si ga res splačalo ogledati. Pa tudi na počitnice se že napravljajo, kakor se govori, — in zato zdaj, za konec sezone, prav gotovo ne bodo občinstvu dajala del, ki bi utegnila biti privlačna in privabiti kaj več gledalcev. Kdor ni ostal v mestu in se na milo in nemilo predal ubijanju dolgega časa, je krenil, če že ne na izlet, pa vsaj na sprehod v bližnjo mestno okolico. Nekaj podjetnejših Ljubljančanov je krenilo tudi malo dalj iz mesta, na gore. Čudno, da se v teh časih sploh še kdo spomni na to pokrajino, kajne? Gore so bile kljub dokaj slabemu vremenu kar dobro obiskane. Na Gorenjskem in na kamniški plati je bil obisk prav zadovoljiv. Posebno veselo je bilo v Bistrici, kjer so praznovali Petra. Pa tudi drugod so se imeli prijetno ter so si ob slovesu danes zvečer zaželeli, da bi se prihodnjo nedeljo spet videli lepo čili in zdravi in veseli. Danes sta obe. — policijska in reševalna, — kroniki zaznamovali zatišje. Na policiji so samo prignali v zapore nekaj posebno vsiljivih beračev ter postopačev, in aretirali nekega trgovskega potnika ter njegovo ženo, — oba že stara znanca, ki sta zaradi tatvin že večkrat imela kakšne sitnosti in neugodnosti. Na reševalni postaji pa je tudi vladal ves dan ljubi mir. Mirno mesto — kljub burnim časom Kdor je danes kaj hodil okrog po ljubljanskih ulicah, je lahko natihem čestital našemu meščan- stvu. da se mu kljub nemirnim časom, ki zdaj težijo široki svet. prav dobro godi. O vsem mogočem se pri nas lahko še menimo, z rokami v hlačnih žepih se dolgočasimo, potikamo okrog po ulicah in ne vemo. kaj naj bi prav za prav počeli. Drugje pa morajo premišljevati o popolnoma drugačnih rečeh, in niti urice več ne preživijo mirno. Kdor je danes gledal to zaspano Ljubljano, ki je v blaženi lenobi čakala večera, je moral reči, da smo prav za prav za te čase neverjetno srečni, saj ni nikjer opaziti nikakršne skrbi. Pojedel je iglo Reševalna postaja je od Vidovega dne naprej skoraj mirovala. Zaznamovala je le nekaj prevozov bolnikov, nobenih hujših nesreč ni bilo. Uprava jetnišnice je na Petrovo okoli 19.50 obvestila reševalno postajo, da naj pride z reševalnim vozom v jetnišnico, da bo prepeljala nekega mladega are-stanta v bolnišnico na kirurgični oddelek. Komaj 18 letni Drago S. je krojaški vajenec, ki se je v poboljševalni« učil krojaštva. Snoči je pojedel iglo, ki mu je obtičala v grlu. Jetniški zdravnik sam ni mogel izvršiti operacije, zato je odredil njega prevoz v bolnišnico. Tam so mu na kirurgičnem oddelku iglo izvlekli iz grla. Oba dneva drugače ni bilo nikakih nesreč. «♦»♦♦♦»» Zadnja pot vseučiiiškega profesorja dr. Josa Jurkoviča Ljubljana, 30. jun. Dne 29. junija je bil pokopan prerano umrli vseučiliški profesor dr. Joso Jurkovič. Pred hišo žalosti, Cegnarjeva ulica 15, se je od pokojnika poslovil rektor ljubljanske univerze dr. Slavič, ki je poudarjal pokojnikovo neutrudljivo delo in velike zasluge za znanost ter za razvoj naše univerze. Pogreba so se udeležili podban dr. Stanko Majcen, dekani vseh fakultet, profesorski zbor vseučilišča in mnogoštevilni njegovi prejšnji in sedanji slušatelji. Profesor dr. Pitamic je zastopal zagrebško pravno fakulteto po naročilu dekana Franka. Zagrebška pravna fakulteta je jx>klonila namesto venca 300 din za »Podporni sklad revnih akademikov«. Ob odprtem grobu se je poslovil od pokojnika prodekan juridične fakultete dr. Viktor Korošec, ki je poudarjal skromnost in plemenitost pokojnega odličnega učenjaka, ljubeznivega tovariša in izvrstnega predavatelja. Vse njegovo delo kaže izredne njegove sposobnosti, iz česar lahko slutimo in sklepamo, koliko neizpolnjenih načrtov je leglo z njim v prerani grob. Bodi mu Bog plačnik za vso njegovo ljubeznivost in plemenitost. ki so jo bili deležni tako njegovi stanovski tovariši kakor tudi njegovi slušatelji! Blagi pokojnik naj počiva v miru! A ve, anima candida! ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Požar v Levcu pri Celju Celje, 30. junija 1940. Pred dnevi smo poročali o velikem požaru' v Arji vasi, kjer je ogenj uničil velik kozolec veleposestnika Ježovnika m napravil okrog 150.000 din škode. Ogenj je nastal okrog 11 ponoči, ko so hoteli Ježovnikovi k počitku. V petek ponoči je ob isti uri izbruhnil ogenj v velikem kozolcu z 8 predeli pri posestniku Repinšku Jožefu v Levcu. Kozolec je zgorel do tal, z njim vred okrog 100 stotov sena, 3 vozovi, 15 kubičnih metrov rezanega lesa in drugo orodje, tako da znaša škoda okrog 130.000 din. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Levca, Lopate, Celja, Gaberja, Žalca in drugod. Kozolec je bil zavarovan le za 50.000 din. Tekme obveznikov obvezne telesne vzgoje Celje, 28. junija 1940.^ Kot smo v začetku aprila poročali, se je začel izvajati v Celju zakon o obvezni telesni vzgoji. Na včerajšnjih tekmah so fantje pokazali, kaj so v tem kratkem času pridobili, kako so razumeli pomen in namen tega zakona, pokazali so, da znajo ceniti velike žrtve, ki jih je mestna občina doprinesla za čim boljši in lepši uspeh. Tekme so bile v večernih urah na Glaziji. S svojo prisotnostjo so počastili in s tem povzdignili pomen teh tekem predsednik mesta Celja g. dr. Voršič, podpolkovnik g. Stefanovič in šef odseka OTV g. prof. Bitenc. Na igrišču je pričakala obveznike godba 39. pp. pod vodstvom podporočnika g. Fabjanoviča. Obvezniki so strumno prikorakali na igrišče, se razvrstili in takoj se je pričelo tekmovanje. Prva tekmovalna disciplina je bil štafetni tek z medicinko. Obvezniki so pokazali dovolj okretnosti in gibčnosti. Druga točka tekmovanja je bila metanje ročnih granat. Obvezniki so pokazali odlično znanje v primeru s časom, ko so ga imeli za vajo. Pohvaliti je treba najboljšega obveznika Grbavca, ko je vrgel granato 48 m daleč. Tretja in zadnja točka tekmovanja je bila pehotni tek na 1200 ni. Vsi obvezniki so pokazali veliko sposobnost, odločnost in borbenost. Nihče ni hotel popustiti, vsak je hotel pokazati vzdržnost, zalo so bili tudi presledki med patrolanu, ki so prihajale na cilj zelo majhne. Na koncu so bili zmagovalci nagrajeni z na- gradami (telovadni čevlji, zobne ščetke). Da je tekmovanje tako uspelo, je glavna zasluga referenta OTV g. Ferija Pleterška in g. prof. Zupana Slavka ter obveznikov samih, ki so pokazali velik smisel za disciplino. Tehnični rezultati. Štafeta i medicinko: I. mesto: 1. oddelek (Pšeničnik, Cs8rge, Leskošek, Stošir, Strahovnik, Podpečan). II. mesto: 3. oddelek. III. mesto: 5. oddelek. IV. mesto: 2. oddelek. V. mesto: 4. oddelek. Metanje ročnih granat, a) Posamezniki: I. mesto Grbavec (4. oddelek) 48 metrov. II. mesto: Krel (2. odd.) 42 metrov. III. mesto: Zic (2. oddelek) 41 metrov. b) Vrste: I. mesto: 2. odd. (Jezernik, Sodin, Mavrič, Zic, Uršič, Krel). II. mesto: 4. odd. 209 m. III. mesto: 1. odd. 192 m. IV. mesto: 3. odd. 186 m. V. mesto: 3. odd. 181 m. Patrolni tek na 1300 m: I. mesto: 2. oddelek (Kokot, Skok, Krel, Tomažič) 4 min. 29 sekund. II. mesto: 3. odd. (Vedenik, Flerin, Brus, Debevc) 4 min. 46 sek. III. mesto: 1. odd. 4 min. 47 sek. IV. mesto: 5. odd. 4 min. 48 sek. V. mesto: 4. odd. 5 min. 4 sek. 1. oddelek: Kovinarji. 2. oddelek: Trgovski vajenci. 3. oddelek: Mesarji, mizarji, peki, slikarji. 4. oddelek: Mesarji, čevljarji, slikarji, frizerji, peki. 5. oddelek: Kovinarji, krojači, čevljarji. Žensko lahkoatletsko tekmovanje v Mariboru Novi rekordi v skakanju v višino in daljavo Maribor, 80. junija. Na pobudo Slovenskega športnega kluba Maraton je bil danes na stadionu SK Železničarja propagandni atletski miting. Kar veselje je bilo pogledati, da se je ženski svet tako ojunačil. Iz Maribora je bilo 21 atletinj na startu. Zal da Ljubljana ni poslala več kakor tri, Zagreb pa samo eno atletinjo, in to državno prvakinjo Neferovič. Ob 9 so se zbrali zvesti pristaši lahke atletike, da vidijo, kaj zmorejo ženske. Postavljeni so bili tudi danes mariborski rekordi v ženski atletiki. V skoku v viišno so postavile članice SK Železničarja nov mariborski rekord. Iste Članice so postavile tudi rekord v skoku v daljavo, in sicer gdč. Šentjurc, v teku na 800 m gdč. Pabič od SK Železničarja. Za prvi nastop so rezultati teli mladih atletinj kar zadovoljivi. Isto tako so v štafeti 4 X 100 m atletinje SK Železničarja kar izne-nadile. Rezultati so: Tek na 60 m: Pet atletinj na startu. 1. Erika (SK Rapid) 8.3. 2. Ančka (SK Maraton) 8.4. 3. Gre-tel (SK Rapid) 8.8. Tek na 100 m: Sedem atletinj na startu. 1. Erika (R.) 13.4. o. Šentjurc (SK Železničar) 13.6. 3. Ančka (SKZ) 13.9. Skok v daljavo: šest atletinj na startu. 1. šentjurc. (SKZ) 4.66 2. Ančka (SKZ) 4.36. 3. Inge (R.) 3.97. 4. Zofka (Maraton) 3.79. . Skok v višino: Sedem atletinj. 1. Šentjurc (Z) 1.40. 2. Vikica (Planina, Ljubljana) 1.31. 3. p0ida (M) 1.25. 4. NežKa (Z) 1.25. Izven konkurence je startala Erika in skočila 1.35 m. Suvanje krogle: Osem atletinj. 1. Neferovič Vera (Ilašk, Zagreb) 9.79. 2 Polda Lovše (M) 9.45. 3. Černič (Z) 8.51. Met diska: Devet atletinj. 1. Neferovič (H) 30.45. 2. Sernat (Ž) 27.24. 8 Polda (M) 26.53. 4. Černič (Z) 26.12. Met kopja: Sedem atletinj. 1 Neferovič (H) 25.47. 2. Lovše (M) 23.39 3 Vikica (P) 20.49. Tek na S00 m: Štiri atletinje. 1. Babič (Z) 2:38.6. 2. Lote (R) 2:42.9 3 Krečič (M) 56.8. Štafeta 4 X 100 m: 1. SK Železničar 56.7. 2. Rapid I. 56.9. 3. Maraton 57.8. 4. Rapid II. Od tu ist tam Nadaljnje ukrepe glede deflacije naj izda država, so zahtevali na občnem zboru zastopniki Združenja vojvodinskih bank. Iz poročil, ki so bila na tem občnem zboru podana, je razvidno, da je vlada izdala doslej kot očitno deflacijski ukrep občutno povišanje neposrednih in posrednih davkov, poleg tega pa je najela tudi posojilo za narodno obrambo in javna dela. Vzporedno z deflacijsko davčno in kreditno politiko vlade pa je potrebno izdati še druge koristne ukrepe, da bi se izdan denar spet vrnil preko denarnih ustanov Narodni banki. To bi se pa dalo doseči le s povišanjem aktivne in pasivne obrestne mere. Iz podanih poročil se dalje tudi vidi, da je bilo od avgusta do septembra dviganje vlog največje v Bosni in Hercegovini, in sicer so jih ljudje tam dvignili 13.6%, nato pa slede Dalmacija z 11.2%, Vojvodina 9.1%, Srbija in Črna gora 8.5%, Slovenija 8.3%, Hrvaška s Slavonijo pa 4.1%. Radijska postaja v Belgradu bo z današnjim ponedeljkom, t. j. s 1. julijem prešla pod državno upravo. Tako se glasi sporočilo, ki ga je poštni minister te dni poslal tej radijski postaji. V zvezi s tem objavlja belgrajska »Politika« članek, v katerem opozarja, naj se ne bi tudi glede izročitve belgrajske radijske postaje državi zgodile enake nepravilnosti, kakor so se tedaj, ko je država prevzela zagrebško radijsko postajo. Zakonski predpisi namreč določajo, da mora biti prej, preden bi prešla radijska postaja pod državno upravo, izdana posebna uredba o organizaciji državne radiofonije. To pa se ni zgodilo niti v primeru zagrebške radijske postaje, niti zdaj, ko prevzema država belgraj-sko radijsko postajo. V sporočilu, ki ga je poštni minister poslal belgrajski radijski postaji, je omenjeno, da bo to postajo prevzel poseben odbor, ki ga je imenovalo ministrstvo. Iz tega sledi, da tudi zdaj, ko prehaja belgrajska radijska postaja pod državno upravo, ne bo še izdana uredba o organizaciji radiofonije. »Politika« pripominja, da bi bilo treba izdati vsaj uredbo o začasni upravi belgrajske radijske postaje. Izvršena je bila tudi ta formalnost, da je država na račun razlastitve plačala preko sodišča 6,629.414 din. Redno zasedanje Kmetijske zbornice za donavsko banovino v Novem Sadu je bilo na Vidov dan. Pred nedavnim je bila imenovana v tej zbornici tretjina novih svetnikov, ki so na tem zadnjem zasedanju tudi podali svoja poročila. Po njihovih poročilih so na zasedanju razpravljali o raznih vprašanjih, ki so v zvezi z delom Kmetijske zbornice za donavsko banovino. Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor s predsednikom Milanom Badža-kom na čelu. Milan Badžak je bivši narodni poslanec. Z zasedanja so bile poslane tudi vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju, Nj. Vis. knezu namestniku, predsedniku vlade Dragiši Cvetkoviču, kmetijskemu ministru dr. Cubriloviču in banu donavske banovine Kijurini. V Zagrebu je pričela redna letna skupščina Glavne zveze hrvaških gospodarskih društev. Skupščine 6e je udeležilo mnogo delegatov e področja hrvaške banovine. — Skupščino je najprej pozdravil Mijo Maričički, predsednik Glavne zveze hrvaških gospodarskih društev. Naglasil je, da bo zveza v podvzela V6e, da bo pospešila čim hitrejšo koncentracijo zadružništva na ozemlju hrvaške bano-IlllVine. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se poudarja, da lahko samo popolnoma svobodno zadružništvo, ki ga ne vodijo nobena druga gibala kakor samo čisto tovariška, opravi svojo nalogo pošteno in temeljito ter pripomore h gospodarskemu napredku cele države. Zadružniki so nato 6večano protestirali proti temu, da bi hrvaško zadružništvo menjalo 6voj značaj, svojo ideološko obliko in 6vojo organizacijo. Dalje so zahtevali, da mora biti ustanovljena Vrhovna zadružna zveza za hrvaško banovino. Njeni člani bodo revizijske zveze, ki že obstojajo in ki bodo šele nanovo ustanovljene. Nato vlagajo hrvaški zadružniki še novo zahtevo, in sicer, naj se sedanji zakon o gospodarskih zadrugah 6 pomočjo posebne uredbe prilagodi razmeram, ki odgovarjajo posebe politični organizaciji na ozemlju hrvaške banovine. Posebno je bilo poudarjeno, da je popolnoma zgrešena uredba o trošarini na vino, uredba, ki je bila izdana 27. januarja 1940, in 6icer zato, ker ta uredba postopa z vinarskimi zadrugami prav kakor z velikimi vinskimi trgovinami. Zato zadružniki zahtevajo od banovinske oblasti in od pristojnega finančnega ministra, naj obstoječo uredbo izpremeni v toliko, da bodo poslej kmečke proizvajalne vinarske zadruge veljale za skupnost malih kmečkih vinogradnikov ter da jim bo dodeljena v pogledu trošarine ista pravica kakor vsakemu posameznemu majhnemu vinogradniku. Nadalje so zadružniki ugotovili, da uredba o kmečki zaščiti dejansko le mrtvi organizacijo pravega kmečkega kredita. Kmečki kredit da je s to uredbo popolnoma onemogočen ter je uredba malega kmeta celo spravila v položaj, da mora kos za kosom svojega imetja prodajati dmovitejšim kmetom ter na ta način postati še siromašnejši. Naš najstarejši univerzitetni profesor je umrl v Somboru. Mož, ki se jet pisal dr. Edo Margalič, je pred tremi dnevi umrl v starosti 91 let. Rojen je bil v Zagrebu 1. 1849. Gimnazijo in preparandijo je študiral v Baji. Ko je učiteljsko šolo končal, je študiral v Italiji, potem pa v Parizu na glasovitem vseučilišču Sorbonni filozofijo in pedagogijo. Ko jo študije končal, je postal profesor na gimnaziji v Baji, odkoder je bil pozneje premeščen na gimnazijo v Sombor. Leta 1904 je bil dr. Margalaič nato imenovan za profesorja na univerzi v Budimpešti. Tam je bil prvi profesor srbsko-hrvaškega jezika .in književnosti. Njegovo delo predvsem označujejo velike zasluge za madžarsko - jugoslovansko zbli-žanje. Prvi naš doktor hudourništva je postal dr. inž. Čedomir Jankovič, ki je pred kratkim promoviral za doktorja na univerzi v Nancyju na Francoskem. Z odliko je branil svoje delo »Ureditev hudournikov v francoskih Nizkih Alpah«. Hudoumištvo je nova tehnično-gozdarska panoga. Naslov pa je dobil kot prvi tudi pred vsemi Francozi. Mož je še mlad, saj je bil rojen komaj leta 1912. Svoje študije je uspešno dokončal, ker je bil deležen francoske štipendije. Dve kar močno predrzni kraji je zaznamovala zagrebška policija. Neznani zločinci so pokradli skladišče tvrdke »Uzor« in odnesli poštnih ter taksnih znamk, cigaret in cigar ter tudi okrog 300 nalivnih peres v vrednosti 60.000 dinarjev. Neznani lopovi pa so pokradli tudi trgovino Franja Kalina. Qdn€6li eo 300 srajc, 30 metrov evile, 10 “^catov kravat, precej majic in razno drugo blago. Kalinu so napravili škode najmanj za 30.000 dinarjev. Na mestu se je zgrudil mrtev, ker je v treh požirkih «P>1 pol litra žganja berač Bibo Grahovič iz Male Kladuše pri Banja Luki. Bibo je bil jezen, ker mu delavec Ahmed Polič ni privoščil požirka, zato je od omenjenega vzel steklenico, jo izpil v treh požirkih, nato pa se na mestu zgrudil mrtev. Naša obrtna mladina in strokovno nadaljevalno šolstvo v Sloveniji V zadnjih 20 letih je bilo v Sloveniji zaposlenih 80.000 vajencev Posebno poglavje v današnji dobi tvori, vprašanje naše obrtne mladine in nadaljevalnega šolstva ne samo drugod po svetu, pač pa tudi pri nas v Jugoslaviji, kjer nam primanjkuje dobrega kvalificiranega delavstva v industriji in še posebno v raznih obrtnih strokah. Vsa boljša mesta zasedajo še danes razni tujci in jim tudi ni mogoče odrekali sposobnosti v svoji delovni stroki. Bili so k nam poklicani na delo, ker nismo imeli izučenih svojih delavnih moči. Naša sedanja obrtna mladina pa ni imela take priložnosti, kakor pred svetovno vojno izučeni vajenci, ki so šli kot pomočniki v druge države spopolnjevat^ v obrti in so več let delali v tujini ter se vračali kot dobro kvalificirani obrtniki. Marsikdo od njih je je postal samostojen mojster. Med njimi imamo tovarnarje, ki še danes kljubujejo tuji konkurenci na našem gospodarskem trgu in lahko zaposlujejo domačine. Zdaj imamo v Sloveniji nad 20.000 obrtniških družin, tako da od obrti živi v Dravski banovini 80.000 do 100.000 ljudi. Zanimivo pa je pogledati, koliko imamo zdaj vajencev. OUZD je od leta 1929 dalje zdravniško pregledal do letošnjega leta 27.300 vajencev in 9.100 vajenk predno so se ti začeli učiti obrti ali trgovine, t. j. skupaj 36.400 oseb, ki so bile sposobne za učenje obrti, če računamo še one vajence, ki so se od 1918 do 1919 učili razne obrti in trgovine, lahko sklepamo, da smo imeli v Sloveniji v teh 20 letih do danes zaposlenih približ- no 80.000 vajencev in vajenk. Pri Trgovski bolniški blagajni pa ie zavarovanih vsako leto povprečno okrog 1000 vajencev in vajenk. V tem šolskem letu je obiskovalo na 55 šolah in na 23 tečajih 7.380 učencev in učenk. Iz tega se vidi kakšno ogromno število naraščaja je bilo na deželi brez šol. strokovnega pouka v preteklih 20 letih. Letos nismo imeli nobpne šole ali tečajev za vajence v sledečih krajih: Brdo pri Lukovici, Kostanjevica. Kozje, Lož, Mokronog. Ormož. Prevalje, Rogatec, Sv. Lenart v Slov. goricah. Višnja gora, Trebnje, Velike Lašče, Vraflsko Žužemberk, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah. Zadnja dva kraja sta obenem sedež sreza samega. V raznih okrajih je še cela vrsta krajev, ki imajo veliko število zaposlenih vajencev in to v zdravniških okoliših: v Raihenburgu 36 Vransko 35, Voinik 49. Sodražica 37, Vel. Lašče 51, Beltinci 38, Dobrovnik-Turnišče 25, Dravograd 42, Črna 49, Gornji grad 19, Ljubno 47, Lukovica pri Brdu 45, Cerklje 42, Mokronog 109, Stična 69, Grosuplje 44, Apače 34, Križevci 75, Slatina-Radenei 26, Lož 44, Fram 24, Poljčane in Pragersko 68, Sv. Lovrenc na Pohorju 45. Sv. Lenart v Slov. goricah 59, Št. Ilj v Slov. goricah 26, Gornja Lendava 29, Štrigova 31, Toplice pri Novem mestu 43, Trebnje 69, Žužemberk 47, Ormož 101. Velenje 43, Loče-Oplotnica-Vitanje 59, Žiri 57, Šmarje pri Jelšah 44, Rogatec 30, V posameznih okrajih imamo po eno šolo ali tečaje. Dol. Lendava, Gornji grad. Novo mesto, Slov. Konjice. Po dve šoli ali tečaji pa Kočevje, Črnomelj, Ljutomer, Maribor desni breg. Murska Sobota, Slovenji gradeč, Šmarje pri Jelšah. Po tri šole ali tečaje Brežice, Kranj, Celje mesto. Krško, Laško, Litija. Logatec, Maribor mesto, Škofja Loka. Po štiri Celje srez, Dravograd, Kamnik, Ljubljana okolica in Radovljica. Ljubljana mesto 8 šol. Vso to šolstvo je na trhlih tleh, to pa vsled tega, ker je prepuščeno stoterim činiteljem brez pravih obveznosti glede podpiranja tega šolstva. Župani so žalibog obenem tudi predsedniki tega šol. odbora. Veliko občin bi moralo imeti skupno šolo in bi se s tem omogočilo neštetim vajencem obiskovati šolo za časa učne dobe in tako ne bi ostali brez vsakega šolskega pouka. Obrtni zakon § 295—1 ukazuje: »strokovno nadaljevalno šolo morajo obiskovati vsi učenci.« Banski šolski odbor strokovno nadaljevalnih šol je pa edino pristojen, da bi lahko malo bolj določno nastopil proti občinam samim, obrtnim združenjem in ostalim n. pr. trgovski obrtni industrijski zbornici in delavski zbornici glede gotovih prispevkov in podpor. In tudi vsa ostala industrija, denarni zavodi, velika kapitalistična podjetja bi morala v veliko večjih prispevkih to stvar podpirati, ker bi njim samim to največ koristilo, imeli bi vedno več izučenega dobrega delavstva. To pa nudijo le te vrste šole, če se izpopolnjujejo sedanjemu času primerno. V drugih državah so vajeniške šole zvezane tudi z učilnicami. Teh žalibog niti Ljubljana nima, kljub temu da so že obstojale učilnice za čevljarje, krojače in krojač-nice. V tem oziru bodo morali v bodoče na pristojnih mestih posvetiti veliko večjo pozornost, če nas čas že ni prehitel in bo vsled tega naša obrt in industrija propadla zaradi slabih lastnih delavnih moči. Veselje in žalost ob koncu šolskega leta Kakšno je bilo veselje ob koncu šolskega leta? Lepo je bilo, ko so delili dijakom in dijakinjam, učencem in učenkam letna spričevala. Mnogi so dirjali iz šol vsi razigrani in veseli, saj bodo sedaj dobra dva meseca vživali zlato svobodo, se bodo veselili v prirodi in si krepčali zdravje. Mnogo jih bo odšlo na počitnice. Revni otroki bodo deležni počitniškega veselja na ta način, da bodo odhajali na oddih in na okrepitev zdravja z raznimi počitniškimi kolonijami. Vsi se pripravljajo, da zapuste mestni prah in odjadrajo na deželo. Kako matere »krbe za svoje otročičke, si marsikdo ne zna predstavljati. Marsikatera delavska mati, ko pošilja svojega otroka na deželo, ima vse polno skrbi. Zbira stvari za popotnico. Hoče dati otroku vse, da bo preskrbljen in lepo opravljen. Jutri, v ponedeljek, že odpotujejo gotove počitniške kolonije na Dolenjsko, druge na Gorenjsko, tretje na morje. Ob koncu šolskega leta na Vidov dan pa je bilo tudi mnogo žalosti in jeze. Ubogi profesorji! Kaj vse so jim izrekle dijakinje, ki so prinašale domov slaba spričevala. Reporter, kot neviden duh, je imel na Vidov dan priliko poslušati razgovor treh brhkih mladenk, gimnazijk. Tako jeznih mladih obrazov človek že kmalu ni videl. Vitka Sonja, lepo nakuštrana Mery in koketna Karolina so odhajale iz gimnazije sila poparjene. Skoraj trgale so letna šolska sporočila. Vse so prinašale domov »fajfe«. In zbor teh treh dražestnih punčk je bil soglasen, da so jim profesorji napravili velikansko krivico. Kaj takega človek že Kmalu ni čul. Sonja je po ulicah kričala in vpila: »Po nedolžnem me je vrgel te profesač« »Kaj to,< je pripomnila Mery,< meni je dal kar tri cveke. To je v nebo vpijoč greh. Ali sem to zaslužila? Mirno in lepo naj bi me vprašal, pa bi mu na vsa vprašanja odgovorila. Sama pro-tekcija je na svetu! Kaj pa ona Franca? Imela je dosti cvekov med šolskim letom, pa je vendarle na koncu zlezla naprej! Škandal!« Koketna Karolina, ki je bila med letom vedno videti na promenadi in ki pozna vsi kino-zvezd-nike, pa je zarjovela: »Ta hudič! Pritisnil mi je cvek! Zakaj? Zato, ker ga nisem nekoč na ulici pozdravila. Ali morem za to? Moški morajo ženske naprej pozdravljati.« Reporter je pozneje izvedel, da so te tri nadebudne dijakinje takoj odpotovale na deželo in se bodo tam navžile dobrega zraka. Ko se vrnejo v Ljubljano, bodo pa vodile v razredu boj proti dotičnemu profesorju na prav rafiniran način. Tako vidite, gg. profesorji, da nikdar ne morete prav ustreči takim nadebudnim deklinam, ko smo mi stari beli veseli in vas nismo nikdar preklinjali. Saj smo bili • taki, da smo prirejali vesele razhodnice in napivali profesorjem, tudi oni, ki so imeli smolo, da so prinesli domov »fajfe«. Zahtevajte povsod naš list! Naznanjamo žalostno vest, da je danes umrl naš dobri in blagi šef, gospod Franc Batjel lastnik tvrdke »Tribuna«, veletrgovec in hišni posestnik po dolgotrajni bolezni. — Nepozabnega pokojnika bomo ohranili v trajnem in častnem spominu. V Ljubljani, dne 29. junija 1940. Uradništvo tvrdke »Tribuna« F. Batjel, Ljubljana. Svojemu Članstvu, prijateljem društva in kolesarskim društvom sporočamo žalostno vest, da je naš velezaslužni in častni ter poslovodeči predsednik, gospod Franc Batjel danes umrl po težki in mukepolni bolezni. Na poslednji poti ga bomo spremili v ponedeljek, dne 1. julija 1940, ob štirih popoldne izpred mrliške veže sanatorija Leonišče, šlajmerjeva ulica št. 2. V L j u b 1 j a n i, dne 29. junija 1940. Kolesarsko in motociklistično društvo »Sava« v Ljubljani. Radio Program radio Ljubljana Ponedeljek, 1. julija: 7.00 Jutranji po- zdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12.00 Razigrani zvoki (plošče) — 12.50 Poročila, objave — 15.00 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14.00 Poročila — 19.00 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 20.10 Mesečni slovstveni pregled (g prof. Fr. Vodnik) — 20.30 »Od zore do mraka« — Domač glasbeni spored. — Sodeluje: Radij ski komorni zbor in Radijski orkester. Diri gent D. M. šijanec — 2200 Napovedi, poro čila — 22.15 Operni odlomki (plošče). Koledar Danes, ponedeljek, 1. julija: Oton, Teobald. Torek, 2. julija: Marijino obiskovanje. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Komotar, Vič 48. Umrla je ga. Katarina Rozman iz Ljubljane. Dosegla je visoko starost 98 let. Zadnje čase je bila v hiralnici sv. Jožefa. Pogreb bo 1. julija ob 17 iz mrtvaške veže v hiralnici sv. Jožefa. Naj počiva v miru! Smrt vzgledne žene Sv. Trojica v Slov. gor, 30. jun. Danes je umrla vrla in verna žena in gospodinja ga. Nežika Pen roj. Landergott, sestra g. župnika franč. župnije Matere milosti v Mariboru. Za vzorno ženo žalujejo mož, trije nepreskrbljeni otroci, dva brata-duhovnika in vsa trojiška župnija. Pogreb blage pokojnice bo v torek ob 9 dopoldne izpred hiše žalosti na farno pokopališče. Naj pokojnici Bog plača vsa njena dobra dela! Sorodnikom naše iskreno sožalje 1 Maribor čez praznike Maribor, 30 junija. + Anton Gradišnik. V mariborski bolnišnici je nocoj umrl nadučitelj v p. g. Anton Gradišnik. Smrt ga je pokosila v visoki starosti 78 let. Pokojnik, ki je oče kaznilniškega učitelja g. Stanka Gradišnika, je bil dolgo vrsto let nadučitelj v Polju ob Sotli. Bil je eden tistih dobrih slovenskih učiteljev in vzgojiteljev, ki žive in trpe s svojitn narodom, ki mu vzgajajo njegovo mladino z, vso požrtvovalnostjo ter potem z interesom spremljajo sad svojega dela skozi številne generacije, veseleč se ruspehov svojih učencev, ki jih dosegajo v življenju. Po upokojitvi se je naselil v Maribor, kjer je stanoval s svojo blago soprogo Ob železnici 6. K večnemu počitku ga bodo položili v torek popoldne ob 4 na pobreškem pokopališču. Naj mu sveti tečna luči Preostalim naše globoko sožalje! Izletniki so bili prikrajšani. Marsikateri Mariborčan se je veselil obeh praznikov ter jih ho tel izrabiti za izlete. Žal je vreme tem močno ponagajalo. Soboto je bila ves dan mračna, oblačna in deževna, zvečer pa je celo nad Maribor privihrala huda nevihta z močnim treskarijfcrn. Grmenja je bilo mnogo, škode pa hvala Bogu nobene. Preko noči na nedeljo se je vreme izboljšalo in nedelja je bila zopet lepa. Zato pa so izletniki današnji lepi dan toliko bolj izrabili za izletnike, k' jih je vsa okolica in zlasti Pohorje blo prepolno. Posledice stalnih družinskih prepirov. Studenški orožniki so državnemu pravdništvu poslali prijavo o pravcatem boju med družinskimi člani ki se je pred nekaj dnevi odigral v Studencih. Prijava pravi, da so v družini Haasovl bili družinski prepiri na dnevnem redu. Ko sta se pred dnevi dva sinova šele pozno zvečer vrnila domov, jo nanju navalil tretji brat ter ju začel pretepati. Oče se je za svoja sinova zavzel. To je Haasovo ženo in dva njegova sinova tako razburilo, da so skočili nanj ter ga začeli pretepavati. Po Haasovi izjavi mu je eden od sinov izbil tri zobe in ga tudi drugače poškodoval na spodnji Čeljusti. Napadalci se izgovarjajo, da so na očeta navalili zato, ker je zgrabil na nož. Zanikajo tudi, da bi mu bili izbili zobe, ker da jih že prej ni imel. Pojasnjen vlom. Pred časom je bilo vlomljeno v stanovanje studenškega mojstra Jožefa Ornika iz Studencev. Vlomilci so mu odnesli preeej obleke, perila in raznih drugih reči ter mu povzročili blizu 4000 din škode. Ornik je vloma osumil neke osebe, katere so orožniki zaslišali, vendar se jim je v prvem trenutku posrečilo dokazati alibi. Studenški orožniki vkljub temu niso mirovali in so prosili za pomoč orožnike pri Sv. Barbari v Slov. goricah, odkoder je doma nek A. R., ki je bil med osumljenimi. Orožnikom pri Sv. Barbari se je s poizvedovanjem in hišno preiskavo pri Rojku posrečilo dokazati, da je Rojko vlom v Studencih v resnici izvršil. Orožniki so Rojka aretirali, preiskava pa se bo nadaljevala, ker se je ugotovilo, da ima Rojko na vesti še več drugih tatvin. Razkrinkana tatinska tolpa. Orožniki pri Sv. Barbari so v zvezi z vlomom v Studenci razkrili pravcato tatinsko toljro 6 oseb, ki imajo na vesti celo vrsto raznih tatvin in vlomov, ki so jih izvršili pri raznih posestnikih. Poleg Fr. Rojka so aretirali Pavla Dvoržaka iz Ciglenc, Karla Ži-žeka iz Rogoznice, Dvoršak Marijo iz Ciglenc in njeno hčerko Marijo, pa so prijavili oblastem Oškodovali so 10 posestnikov. ♦♦♦♦♦♦♦♦» šah Šahovski turnir v Colju lo bo Zdi se, da je končno rešen spor, ali naj bo prirejen letos v Celju jugoslovanski šahovski turnir za amaterje iz vse države ali ne. Prvotno se je namreč pojavljala struja, ki je zahtevala, naj bi bil v Celju letos turnir le za slovenske šahovske amaterje, drugi pa naj bi nanj ne imeli do stopa, kakor ne bi mogli sodelovati Slovenci no amaterskem turnirju, ki bo prirejen v Borovu za člane hrvatške šahovske zveze. Zdaj se vidi, da je v Sloveniji prevladala misel jugoslov. šahovske skupnosti, ki zahteva da je treba prirediti v Celju turnir, ki bi se ga udeležili lahko amaterji iz vse države. Letošnji amaterski turnir v Celju bo meseca avgusta, in sicer bi se začel 11. in bo trajal okoli 20 dni. čas trajanja bo pač odvisen od tega, koliko igralcev se bo priglasilo k udeležbi. Obenem s tem turnirjem bo v Celju tudi jugoslovanski šahovski kongres. mm ■% Vv’- Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: Jože Kramarlfc, — Izdajale!]: Ini Joie Sodja. — Uredniki Mirko Javornik. — Rokopisov ne vrafama »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12, Mesečna naročnina 12 din, u Inozemstvo 29 din. Uredniitvoi Kopitarjeva ulica 6-111. lelelon ftt «001 do 4005. Uprava; Kopitarjeva ulica 6. Slabo sta se odrezala jugoslovanska zastopnika RAPID (Bukarešta) : GRADJANSKI O : O Zagreb, 30. junija. Današnja tekma med Grad-’anskim in Rapidom, ki jo je sodil sodnik Kis in iteri je prisostvovalo okrog 8000 gledalcev, je bila končana z neodločnim rezultatom 0 :0. FERENCVAROš : BSK 1 :0 Belgrad, 30. junija. Pred 13.000 gledalci je bila danes odigrana tekma med BSK-om in Ferenc-varošom. Zmagal je Ferenzvaroš z 1:0 (1:0). Še nismo dobili slovenskega nogometnega prvaka fSSK Maribor : SK Železničar 2:1 (1:1) Maribor, 30. junija. Današnja važna finalna tekma za prvenstvo 'lovenije med imenovanima nasprotnikoma je bila /cares pravi derb>. Tekma je privabila na igrišče SK Železničarja okrog 1200 gledalcev, ki so bili 3 športom tokrat povsem zadovoljni. Oba kluba •;ta s svojo igro pokazala, da sta trenutno zares najboljša v Sloveniji ter da se opravičeno borita ta ponovni naslov prvaka Slovenije. Igra je nudila obilo lepih trenutkov, igrana je bila v prvem delu v mejah farneisse, kar je nedvomno zasluga odličnega sodnika g Mpccoratija iz Ljubljane. Dorini je moštvo Železničarja v prvem delu igre imelo precejšnjo nadmoč, in sicer iz razloga, ker -ta mariborska stranska krilca zelo slabo pokrivala nasprotna krila, in je Železničar lahko izvedel celo vrsto nevarnih napadov, je Maribor vendarle s silno požrtvovalnostjo paraliziral tehnično nadmoč nasprotnikov in držal igro povsem odprto. Redna igra je končala z rezultatom 2:1 za Maribor ter je končni rezultat obeh finalnih tekem na ta način 3:3. Sodnik je odredil, da se igra podaljša za dvakrat po 15 minut. Tu je Maribor obsolutno nadvladal, vendar mu navzlic vsemu trudu ni uspelo odločiti tekme v svojo korist. Iz tega razloga bo po obstoječih predpisih odigrana med nasprotnikoma v teku enega meseca nova tekma, ki bo dala končno prvaka Slovenije. Potek igre je bil v kratkem takle: V 14. minuti prvega polčasa je Vodeb izenačil stanje z lepim golom 1:0 za Maribor. Pri veliki zmedi pred vrat: Maribora je branilec Korent po nerodnosti zabil la?tn; gol — 1:1. V drugem polčasu je iz prostega strela proti Železničarju M. Ogrizek v silnem naletu povišal rezultat na 2:1 za Maribor in izenačil končni rezultat obeh tekem na 3:3. Predtekmo je odigralo Železničarjevo drugo moštvo proti SK Koprivnici. Tekma je bila zelo lepa in so gostje zasluženo zmagali s 4:2. Sodil je g. Orel. Čez 40 mušketirjev se je udarilo za drž. prvenstvo Ljubljana, 30. junija. Človek danes res ne ve, nad kom bi se jezil: li nad zmešanimi časi ali nad praznim žepom ali nad tem obupnim vremenom. No pa nas je Ilirija, • saj nekaj, rešila teh skrbi in je priredila v Trgovskem domu sabljaško tekmovanje za drž. prvenstvo v floretu, meču in sablji. SK Ilirija je stala pred težko nalogo, ker se je za prvenstvo znašla premalo pripravljena Večina i;enih članov je vihtela sabljo v službi domovine i zaradi tega v začetku sploh ni mislila nastopiti, ‘rvenstvo bi moralo biti že o binkoštih, toda bilo e zaradi izrednih časov preloženo na danes. Kljub tsmu pa se je Ilirija odločila in dosegla nepričakovan uspeh. Zlasti odlično so se pokazale junior-ce. Prepričani smo, da bodo še uspešno zastopale barve svojega kluba. Vsega skupaj je nastopilo 43 tekmovalcev. Iz Vojvodine jih je prišlo malo in bodo vzrok najbrž izredne okoliščine. Tekmovalci so nastopali za sle-'eče klube: Ilirijo, Zamah, Makabi (oba Zagreb), ilakoah in somborski SK. oba iz Sombora. Stvar zase so bili sodniki in mnenja smo, da bo za prihodnje državno prvenstvo treba na to malo bolj gledati. Ne mislimo, da bi bili potrebni ravno inozemski sodniki, saj jih imamo doma tudi dovolj takih, ki bi bili tej nalogi v zadovoljivi meri kos. Juniorji floret: 1. Kahan (Makabi), Zagreb; 2. Vrečko (Ilirija); 3. Hirsch (Makabi); 4. Kraus, Samborski SK, a)fc,Juuiorji sablje; 1. Kraus,. Sorottotaki S&i 2.. Weiss, Makabi; 3. Benja, Somborski SK; 4. Win-ter, Makabi. Dame floret (naraščaj): 1. Kahan, Makabi; 2. Hirsch, Makabi. Juniorji floret: 1. Kukec, Ilirija (bila daleč najboljša); 2. De Paulis, Ilirija; 3. Messaretz, II.; 4. Kresnik, Ilirija. Juniorji meč: 1. Verčko, Ilirija; 2. Koršič M., Ilirija; 3. Radovič, Zamak. Seniorji meč: 1. Tretinjak Krešo, Zamak (Z.); 2. Tretinjak Branko, Zamak (Zagreb); 3. inž. Arnstein, Makabi, Zagreb; 4. dr. Pintarič, Zamak. Seniorji floret: 1. Tretinjak B., Zamak; 2. inž. Marion, Ilirija; 3. dr. Koršič, Ilirija; 4. Pengov, II. Ilirija. Seniorji sablja: 1. Ladanij, Hakoah, Som- bor; 2. Tretinjak B., Zamak; 3. dr. Pinterič, Zamak; 4. Pal, Hakoah, Sombor. Po končanem tekmovanju se je g. Cvetko R., ppolkovnik v p. in načelnik sabljaške sekcije Ilirije zahvalil vsem, ki so pri prireditvi sodelovali. Zahvalil se je tekmovalcem in gledalcem, zlasti pa banu dr. Natlačenu, pod čigar pokroviteljstvom so bile tekme, mestnemu županu dr. Adlešiču in poveljniku dravske divizijske oblasti, divizijskemu generalu Dragomirju Stefanoviču. Posebej se je še zahvalil predsedniku »Mačevačkega saveza« gosp. dr. Mudriniču in tajniku dr. Ložiču. Nato so bile tekmovalcem razdeljene plakete Doseženi so bili sledeči rezultati: V dvoboju med Ilirijo in Planino so zmagali llirijani Atletski dvoboj SK Planine in SK Ilirije je nudil prav takšno sliko kakor vse podobne atletske prireditve. Sodnikov je bilo seveda premalo, oziroma po pravici povedano jih sploh m bilo, občinstva tudi ne preveč, toda oni redki — predvsem mladina — ki so zasledovali potek dvoboja, so z velikim zanimanjem sledili borbam in občudovali spretnost posameznih mladih tekmovalcev. Nekatere panoge so prav zares nudile lepe športne borbe. Skoda je le, da je reden potek tekmovanja oviral neizogibni dež, ki je od časa do časa prav pošteno močil atlete in gledalce, Kljub vsem tem neprilikam pa je prireditelj dvoboj izvedel do konca in v redu brez pritožb. Dvoboj so z majhno razliko v točkah odločili v svojo korist atleti SK Ilirije zato, ker so bili neprimerno bolj disciplinirani kakor pa atleti SK Planine. Slednjih je namreč precej manjkalo. Spominjamo se, da lan’ ni bilo juniorskega atletskega dvoboja, ki ga Planina ne bi dobila. Imela je veliko število talentiranih atletov. Letos pa so se fantje polenili pri treningu, postali pa so tudi bolj nedisciplinirani. Čudimo se, da ravno nekateri najboljši atleti SK Planine niso nastopili. Taka nedisciplina proti klubu je vredna graje in obsojanja. Treba bo pa tudi malo bolj trenirati, če bodo atleti Planine hoteli obdržati ono lepo mesto v slovenski atletiki, ki so ga doslej imeli. Lenoba in nedelavnost se kaj hitro maščuje. To naj si predvsem zapomni Potočnik, atlet, ki ga v njegovi disciplini v teku na 1000 m zlepa ni mogel kdo prehiteti. Včerajšnji tek je Potočnik izgubil proti telesno mnogo šibkejšemu Megušarju, ki ga je v zadnjih 100 m po ostri in lepi borbi pustil za širino prs za seboj. Megušar je zmagal zasluženo in je ves čas tekel stilno prav lepo. Ta atlet je od spomladi precej napredoval. Treba si je pač zapomniti, da je šport neprestana borba, in da oni, ki malo popusti, kaj hitro izgine iz prvih vrst. Že ga nadomestijo drugi, ki so bili pridnejši in vestnejši. To velja za posameznike in za klub. Zdelo bi se nam škoda, da bi se tudi Planina, ki je imela res lepe uspehe, zanemarila in propadla tako, kakor so propadli drugi atletski klubi. Ilirija je v dvoboju zasluženo zmagala. V svojih vrstah ima nekaj prav dobrih tekmovalcev. Opažamo pa naslednje: Svoj čas se mladi atleti nikakor niso zanimali za tehnične športne discipline. Veliko naraščaja je bilo vedno le v takih, dočim za discipline metov in skokov ni bilo mnogo tekmovalcev. Zdi se, da se je začela vsa stvar sedaj obračati. V disciplinah metov smo videli na startu več atletov kakor pri tekih; pa tudi doseženi rezultati v metih so zelo dobri. Začuda pa je pri nas malo atletov, ki bi pokazali kaj več pri skoku v daljavo. Kar zlepa se ne morejo premakniti iz daljave 5 in pol metra. Tehnični rezultati dvoboja so bili: Tek na 100 m: 1. Kolenc (Ilirija) 11.8. 2. Burja (Planina) 12.1. 3. Demšar (Planina) 12.3. 4. Tavzes (Ilirija) 13.3. Točke: Ilirija 6, Planina 5. Met kopja: 1. Urbančič (Planina) 44.39 m. 2. Trček (Ilirija) 38.45 m. 3, Milanovič II. (Ilirija) 37.45 m. 4. Doganoc (Planina). Točke: Ilirija 5, Planina 6. Met krogle: 1. Nečemar (Ilirija) 13.22 m. 2. Milanovič II. (Ilirija) 12.26 m. 3. Urbančič (Planina) 11.84 m. 4. Furman (Planina) 11.36 m. Točke: Ilirija 8, Planina 3, Skok v daljavo: 1. Strupi (Planina) 5.95 m 2. Milanovič I (Ilirija) 5.79 m. 3. Urbančič (Pia nina) 5.73 m 4. Kolenc (Ilirija) 5.61 m. Točke; Ilirija 4, Planina 7. Skok v viiino: 1. Milanovič II. (Ilirija) 165 cm 2. Strupi (Planina) 160 cm 3. Mihelčič (Planina) 160 cm. 4. Milanovič I. (Ilirija) 155 cm. Točke: Iliirja 6, Planina 5. Tek na 1000 m: 1. Magušar (Ilirija) 2:52.2. 2. Potočnik (Planina) 2:52.3. 3. Žele (Planina) 2:57.5. 4. Mencinger (Ilirija) 3:11. Točke: Ilirija 6, Planina 5. Met diska: 1. Vehar (Ilirija) 37.30 m. 2. Urbančič (Planina) 36.67 m. 3. Nečemar (Ilirija) 35.37 m. 4. Rus (Planina) 34.59 m. Točke: Ilirija 7, Planina 4. Tek na 300 m: 1 Gole (Planina) 40.3. 2. Pleničar (Ilirija) 40.7. 3. Demšar (Planina) 40.8. 4. Burja (Planina) 41. Točke: Ilirija 4, Planina 7. Triskok: 1. Vidic (Planina) 12.29 m. 2. Merala (Planina) 11.85 m. 3. Milanovič I. (Ilirija) 11.45 m 4. Milanovič II. (Ilirija) 11.17 m. Točke: Ilirija 3. Planina 8. Stareta 4 X 100 m: 1. Ilirija 49.2. 2. Planina 50. Točke: Ilirija 10, Planina 6. Končni izid atletskega juniorskega dvoboja Iliirje in Planine je 59:56 v korist Ilirije. Važen športni sestanek v Zagrela Zagreb, 30. junija. Danes dopoldne je bil od pol 11 do pol 1 sestanek predstavnikov vseh športnih zvez iz Jugoslavije. Slovence so zastopali dr. Pavlin, Lapajne in Betetto; Hrvate dr. Kraljevič, Schuster, Dobrin, dr. Honig, dr. Čop in Frantič; Srbe Tadi, Maksimovič, Todorovič, Božin, Petrič, Jovanovič, Milič in Vučkovič. S tega sestanka je bilo izdano tole poročilo: Dne 30. junija 1940 so se sestali v Zagrebu delegati Srbske športne zveze, Hrvatske športno sloge in Slovenske športne zveze ter izmenjali in proučili stališče vrhovnih športnih organizacij glede nove organizacije športa ter ugotovili, da je v interesu športa neizogibno potrebno najti rešitev, ki bo najbolj odgovarjala nemotenemu delu in razvoju športa Uvidevajoč to potrebo, se bo sestavil poseben odbor šestih članov, ki jih bodo imenovale posamezne vrhovne nacionalne športne organizacije ki bo kar najhitreje proučil vse probleme in zahteve rešitve ter nazadnje predložil svoje poročilo plenumu vrhovnih narodnih športnih organizacij v odobritev. Dne 13. julija se bo sestal ta odbor šestorice v Zagrebu ter bo skušal spraviti v soglasje vsa sporna vprašanja. Strašna nevihta v Dravski dolini Maribor, 30. junija. Danes popoldne ob petih je divjala strašna nevihta nad Limbušem, Bistrico, Rušami in tam okrog. Toča je potolkla vse žito, hmelj, krompir, sadje in grozdje. Koder je padala toča, so vsi pri-delki popolnoma uničeni. Toča je padla 5 cm na debelo. Skoda se zaenkrat ne more niti približno oceniti. Naročajte Slovenski dom! Brez posebnega obvestila- Globoko potrti naznanjamo žalostno vest, da se je od nas za vedno poslovil naš skrbni soprog, dobri oče, stari očka, tast in stric, gospod FRANC BATJEL posestnik, trgovec in obrtnik Globoko žalujoči: Marija, soproga; Fani por, Bergant, Jelka por. Lazar, hčerki; Bergant Stane, Lazar Ferdo, zeta; Marinkica, vnukinja; Franek in Dušan, vnuka — ter ostalo sorodstvo. dne 29. junija 1940, po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne I. julija 1940 ob 4 popoldne izpred mrliške veže Šlajmerjeva ulica št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo za tiho sožalje. Ljubljana, Maribor, Vipava, dne 29. junija 1940.