poSfnfna plačana v gotovini.
teto X. Št 95 a
Llubliana sreda 24 aprila 1929
Cena 2 Den
Haroimn* uuia mestetav 25 Ittn. M
Smuetrtjrvo 40 D,n ^— ^—
Urednlitvo:
Ljubljana, Knafltcva jfoca 5 Telefon lt«».
4122. 5123. JI24. 3125 in 3126 Maribor: Aleksandrova cesta 13. Teletoa
št
Celjs: Kocenova al. 2. Teletoo Stev 190 Rokopisi M o« vračajo. > OzJasi po ttrUu
&
Ljubljana, 23. aprila.
2e tretji teden vlada avstrijska vladna kriza in še ji ni videti konca. Bilo je dokaj upanja, da se z designacijo vor-arlberškega deželnega glavarja dr. En-derja ustvari primarna rešitev. Naenkrat je dr. Ender zaradi bolezni svoje soproge, a najbrž tudi iz političnih razlogov odpovedal svojo kandidaturo za zveznega kancelarja. Iskati bo treba zopet novo osebo ki bo zmožna zadostiti zahtevam vseh treh večinskih strank, ki pa bo istočasno sprejemljiva tudi za socialdemokratsko opozicijo Kandidatov se navaja dovolj vendar jih je malo med njimi, ki bi imeli vse za-željene pogoje.
Z odstopom zveznega kancelarja dr. Seipla 3. aprila se je v Avstriji otvorila morda najgloblja politična kriza, kar jih je naša severna soseda preživela po vojni. Dr Seipel je stal pet let na čelu državne politike in priznati •■•e mu mora. da io je vodil v marsičem iako spretno in tudi uspešno, vsaj kar zadeva učvrščenje avstrijske pozicije v svetu in ureditve gospodarstva. Dr Seiplu se je posrečilo ustvariti zaupanje velikih sil in si pridobiti njihovo naklonjenost. Z njihovo pomočjo in s pomoč'o Društva narodov ie rešil avstrijske finance in gospodarstvo tako. da ie danes naša soseda v ugodnejšem položaju — navzlic ponovnemu zanikanju — nego mno^e zmagovite države.
Odrekel pa je dr Seipel. ko se je lotil reševania snecijalnih notranjih, socialnih. kulturnih in strankarsko - političnih vprašanj. Tu se 'e izkaza! kot preveč enostransko usmerien konservativec Padel je. ker je njegova klerikalna prosvetna politika omajala temelje koalicije z Landbundom in zlasti z velenem-ci. Umakniti se ie moral ker ie začelo naraščati v mlajših vrs+ah lastne stranke nezadovoljstvo z njegovo socijalno-konservativno politiko, ki je izzvala ostro reakcijo v delavskih slojih, izra-žajočo se med drugim tudi z vedno pogostejšimi izstopi iz katolške cerkve Nobena tainost ni. čeprav se ie to ofi-cij=lno tajilo, da so visoki cerkveni krogi pripisovali ta pojav dr. Seiplovi zgrešeni taktiki. Končno pa je bivši zvezni kancler moral iti. da se ublaži napetost med vladnimi strankami in mogočno socijalistično opozicijo, napetost, ki se je očitovala ne-le v parlamentu, kjer je postajalo vsako uspešno delo nemogoče, marveč često tudi na ulici, kjer je prihajalo do krvavih spopadov med fašistično usmerjenimi bo-jevnimi organizacijami in socialističnimi obrambnimi četami. Državna avtoriteta je pri tem trpela občutno škodo. Avstriji je groziia anarhija, ako se ne bi vzpostavila moč javne oblasti in se izvedla razorožitev ulice.
Tem nalogam dr. Seipel ni bil kos. zato se je moral umakniti. Preden se ie moglo misliti na izbiro naslednika, pa se je moral poiskati modus vivendi s socijalnimi demokrati, brez katerih je bilo nemogoče sleherno normalno ~>ar-lamentarno delo. Na politiko »krepke roke« v sosednji državi ni misliti, ker zanjo niso podani niti subjektivni pogoji in tudi ni organizirane moči. ki bi jo mogla izvajati. Začela so se torej pogajanja med meščanskimi strankami in socijalisti. Po raznih peripetijah se je posrečilo najti kompromis v glavnih spornih točkah, zlasti glede vprašanja zaščite staovanjskih najemnikov, ki je za državo z milijonsko prestolico še daleko važnejše nego pri nas. Na ta način je popustila napetost med vladno stranjo in opozicijo ter se utrdilo upanje. da bo mogel parlament vsaj nekai časa delovati.
Tudi vprašanje, kdo nai postane novi zvezni kancelar. se ie že bližalo zadovoljivi rešitvi. Landbund je zahteval, da mora biti zanesljiv federalist in prijatelj kmetijstva. Velenemci pa so insi-stirali na tem. da mora biti uvidevneiši v kulturnih vprašanjih, nego je bil dr. Seipel. Zdelo se je. da so našli v vor-arlberškem deželnem glavarju primerno osebo. V zadnjem trenutku pa so napravili v lastnem krščansko - soci-jalnem taboru s prehudim forsiranjem njegove kadidature in s tem. da so hoteli postaviti Landbund in velenemce pred izvršen čin. taktično napako, ki je izzvala veliko razburienie in ostre proteste. Landbund in velenemci zahtevajo, da se morajo v°čmske stranke prej ze-diniti glede vladnega programa. preden se designira zvezni kancelar.
Z umaknitvijo Fndeneve kad'dature je sicer odstranjen vzrok te n°ievolje. zato oa se celo vprašanie razmerja med vladnimi strankami pojavlja zooet v celoti. Vpndar 'e upravičeno »nanje, da se bo našla rešitev, že zatn. ker ie dosegel komrtronrs z optično za delo-zm-ožnnst parlamenta vi-^n? st-anVe se b^o rroralp n^bntafi če se ho*eio
j7«r»r,i+i	fA^tva*" To mO-^jl") jfO-
I« cnr-i^ln! Jr m "trne?'?	^ 1V
haS t® n-» «b:inskih volitvah dovolj jasno pokazalo.
l/PT\/r>VDlN /E-ZAVAROVAN VSAH.1UTROV V v NABMNM ZAPR1HEB 5«MHE N&7G006
(Jpravnlštvei Ljufa!;^«. Pieiernova m 54 Telefon št <122. JI23. i124. 1125. 3126 Inseratni oddelek: Ljubljana Prešernov
ulica 4 l e le f" n to Mu2 Podružnici Maribor: Aleksandrova cest
št 13 Te let. t št 4.S.S Podružnica Celje: K/io-n<»v» u!:c» it S
Teletoti tt IVO Računi pri £»>.<« tek lav.id h Ljubljana Jt II.K42, Praha 6Uk> 7S ISO; Wie» Nr 105 241
BS
Ponovna demarša v Sofiji
Na prvo protestno noto, ki jo je včeraj izročil naš poslanik v Sofiji, je dala bolgarska vlada nezadovoljiv odgovor - Zato je bila izvršena ponovna demarša - Pave-ličvo akcijo financirajo makedonstvujušči in komunisti
Beograd. 23. aprila p. Z uradnega mesta so bile dane novinarjem naslednje informacije:
V smislu nstrukcij. ki jih je naša vlada v smislu včerajšnjih sklepov že sinoči odposlala našemu poslaniku v ^of;i< ie pnsl Npš č tekom darašni<»gq dopoldneva zahteval sprejem pri bolgarskem ministru zunanjih del. da mu izroči energičen protest naše vlade zaradi protijugoslovenskih demonstracij v Sofiji povodom sprejema dr Paveliča. Bolgarski minister zunaniih del Burov ie takoi ugodil zahtevi našega poslanika in ga ie spreiel dopoldne ob II.
Naš poslanik g. Ljuba Nešič ie Izro. čil bolgarskemu zunanjemu ministru g. Burovu noto, v kateri vlada kraljevine SHS enrgično protestira proti temu. da so bile sploh dopuščene demonstracije protf naši državi, čeprav se Je že vnaprej vedelo, da pomenijo manifestacije v prilog renegata dr. Paveliča neprija-teljski nastop proti sosedni državi Zatem izraža naša vlada začudenje, zakaj se bolgarska vlada še ni Javno zavarovala pred demonstraciiami proti naši državi. Končno Je naš poslanik zahteval obvestilo, kakšne ukrepe namerava bolgarska vlada podvzeti. da se v prihodnje take demonstracije proti naši državi več ne ponove.
Vaš poročevalec Je izvedel na merodajnem mestu, da ie bolgarski minister zunanjih del že danes popoldne izročil našemu poslaniku odgovor bolgarske vlade. Poslanik g. Nešič Je odgovor bolgarske vlade takoj sporočil v Beograd. Ker pa odgovor bolgarske vlade ne zadovoljuje, Je naša vlada poslala našemu poslaniku v SoiijJ nove instrukci-je, na podlagi katerih Je gosp. Ljuba Ne. šič danes popoldne izvršil ponovno de-maršo.
Sofija, 23. aprila, p. Danes popoldne ob 3.45 Je minister zunanjih del Burov ponovno sprejel Jugosiovenskega poslanika Ljubo Nešiia. Pri tej priliki ie Jugoslovenski poslanik ponovit svojo dopoldansko demaršo in naglašal energičen protest jugoslovenske vlade zastran protijugoslovenskih demonstracij poslednjih dni. Hkrati Je Jugoslovenski poslanik zahteval od ministra zunanjih del Burova strikten odgovor bolgarske vlade, kaj namerava ukreniti, da se v prihodnje take manifestacije sovražnega značaja proti jugoslovenski državi več ne ponove.
Beograd, 23. aprila, p. Po vesteh iz Sofije ie dr. Pavelič prispel v Sofijo po predhodnem sporazumu ki ie bil sklenjen med njim ter boHševi.škimi agenti in predstavniki makednnstvu<uščih na Dunaju Finančna sredstva so dr Pa-veliču stavili na razpolago boliševiški emisarji na Dunaju, njegovo bivanie na Bolgarskem pa finansirajo makedon-
stvujušči.
Glede na proteste jugoslovenske vlade se bolgarski vladni krogi izgovarjajo s tem. da je Bolgarska sprejela emigranta, kakor je Jugoslavija zaščitila svoi čas veliko število bolgarskih emigrantov. V ostalem pa bolgarska vlada odklanja vsako udeležbo pri manifestacijah proti Jugoslaviji.
Vsi sofijski listi posvečajo akciji dr. Paveliča ogromno pažnio in pomen ter podčrtujeio zlasti dr. Paveličeve izjave o bolgarsko - hrvatskem bratstvu ter naglašajo. da se Hrvati in Bolgari še nikoli niso vojskovali drug proti drugemu.
Beograd, 23. aprila, p. Namestnik ministra zunanjih del dr. Kumanudi In minister dvora Boško Jeftič sta danes spreiela ves diplomatski kor in ga obvestila o demarši naše vlade v Sofiji.
Beograd, 23. aprila p. V inozemskem tisku so razširjene vesti, da Je razpisana na glavo dr. Paveliča nagrada v znesku 1 milijon dinarjev. Z merodaj-nega mesta se te vesti najodočneješe demantirajo kot docela tendenciozne !n nros*o izmišljene.
Kaj je govoril dr. Pavelič v Sofiji
Beograjska »Politika« poroča o sprejemu dr. Paveliča v Sofiji:
»Dr. Ante Pavelič je prispel sinoči v spremstvu svojega tajnika Perčeca v Sofi» jo, kjer je bil najsvečaneje sprejet. Več tis soč ljudi, moških in žensk so mu priredili manifestacije, klicali so »Živela Hrvatska!« tn prepevali hrvatsko narodno himno in marseljezo. Na pozdrave Makedonskega komiteta je odgovoril dt. Pavelič na postaji in z balkona hotela. Med drugim je dejal:
Tiranija, pod katero trpe enako Hrvati kakor Makedonci, je strašnejša nego sto. letne robstvo m turški jarem. Pozivam vse ljudi, ki ljubijo svobodo, osebno kakor na« cijonalno, da se spomnijo narodnih vodi« teljev kot so bili Stjepan Radič in tovariši, ki so padli za svobodo Hrvatske in Make* donije in da njihov spomin ohranijo za vedno v pijeteti. Desetletni napori in bor« ba proti beograjskemu režimu podjarmlje« nja in teptanja so dokazali, da nima smi« sla boriti se zanaprej z legalnimi sredstvi in da ostaja po dosedanjih izkustvih samo še ilegalna borba z Beogradom. (Tu so go« vernika prekinili s klici: Borba z orožjem!)
Na koncu svojega govora je dr. Pavelič izjavil, da morejo na hrvatskem in make« donskem ozemlju vladati le Hrvati in Ma« kedonci in da hrvatski narod v borbi za svobodo ne bo klonil navzlic vsem pret« nja"m in izvajanju vojaških ukrepov, in da bo nadaljeval borbo proti Beogradu.
Z balkona svojega hotela je dr. Pavelič izjavil:
»Mi Hrvati smo skušali na vse legalne načine izvojevati svobodo Izčrpali smo vsa legalna sredstva za hrvatski narod Se« daj so zaprta vsa legalna pota. Jaz vzkli« kam: Živela svobodna Makedonija in svo« bodna Hrvatska! Bog na nebu in Hrvat na Hrvatskem!«
Poravnava carinskega konflikta z Avstrijo
V kratkem se bo sestala mešana komisija, ki bo razpravljala o likvidaciji snora zaradi izvoza mesa v Nemčijo
Beograd, 23. aprila, p. Danes se ie sestala v zunanjem ministrstvu komisija, ki ima nalogo proučiti in izravnati spor. ki je nastal med našo državo in Avstrijo zaradi izvoza svežega mesa in zaklane živine. Kakor znano, je Avstrija nedavno uveljavila nove veterinarske predpise, ki docela onemogočajo izvoz naših mesnih izdelkov v Avstrijo in predstavljajo v stvari grobo izigravanje trgovinske pogodbe. Zaradi tega postopanja avstrijskih oblasti je nastalo veliko razburjenje med našimi izvozniki. ki so že poovno intervenirali pri vladi ter zahtevali protiukrepov. Vlada je poslala na Dunaj načelnika mi-
nistrstva za trgovino g. Lazareviča. ki je na licu mesta proučil to zadevo ter je sedaj prispel s konkretnimi predlogi, kaj bi bilo ukreniti, da se ta neljubi spor čim prej poravna. Komisija, ki ji predseduje generalni direktor carin dr. Konrad Šmid. člana pa sta načelnik Lazarevič in univerzitetni prof. Todo-rovič. ekspert za trgovinska pogajanja, se je zedinila za to, da se v kratkem sestanejo naši in avstrijski delegati k skupni konferenci, na kateri bodo razpravljali o likvidaciji tega spora. Konferenca se bo najbrže vršila v Beogradu.
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine
Včeraj je Vrhovni zakonodajni svet odobril od ministrstva za trgovino predloženi načrt zakona
Beograd, 23. aprila p. Danes popoldne se je vršila se:a Vrhovnega zakonodajnega sveta. 0 seji je bil izdan nas^dnii komun'ke:
»Danes popoldne ie imel Vrhovni zakonodajni svet od 3. do 6. sejo. Razpravljal je o zakonskem načrtu glede us+anovitve zavoda za pospeševanje zunanže trgovine. Sej: je prisostvoval v imenu ministrstva za trgovino in in-^us<trro načeln:k tega ministrstva g. Rudolf Ste'TMre'2. Pazprava o tem T^edn-etu ie bila zakliučona. Prihodnja ceja ie skPcara za jutri ob 3. popoldne. Na dr"»vrem redu je razprava o cestrem žakon.u.«
Zakonski načrt o ustanovitvi zavoda za pospeševanje zunanje trgovine
ie bil siprejet od Vrhovnega zakonodajnega sveta z malimi izpremenubami tako. kakor je bil predložen od ministrstva za trgovino in industrijo. Vrhovni zakonodajni svet je proučil pred vsem ukrepe, k; so bili predloženi za pospešite-v naše zunanje trgovine. Ti ukrepi so sestavni del samega zakona. Vrhu tega je Vrhovni zakonodaini svet ugotovil, da je treba urad za pospeševanje zunarne trgovine postaviti na č:m svobodnejšo podlago in da se :e treba izogniti vsaki birokratizaciji, kar je mogoče doseči s primerno ko-merciializacijo tega zavoda in pa na ta način, da sodelujejo čim širši krogi našega gospodarstva.
Nemška vlada odobrava nastop dr Sckachta
Strokovnjaki so razpravljali o poročilu o seji, na kateri je došlo do preloma pogajanj - Poseben pododbor sestavlja zapisnik o zahtevah strokovnjakov
Berlin, 23. aprila, a. Nemški državni kanceiar dr. Mtiller je danes izjavil v nemškem državne-n zboru, da so nemški strokovnjaki :ia reparacijski Uonte-renci pri svojih odlokih povsem neodvisni ter izrazil zaupanie dr Schaclitu za njegov odlečen nastop. Pariška pogajanja se bodo nadaljevala ako ravno način njihovega razpravljanja ne odgovarja stvarnim željam nemške vlade. Poleg tega pa je računati še s tem, da se bodo zavoljo reparacijskega vprašanja poleg strokovnjakov prei ali slej sestali tudi politiki. Izvajanja kancelarja dr. Miillerja je celokupna zbornica ponovno prekinjevala z živahnim odobravanjem.
Pariz, 23. aprila, s. 0 današnji dopoldanski plenarni seji strokovnjaškega odbora, kateri se je pripisovala velika važnost za nadaljni potek konference, je bil izdan naslednji uradni komunike:
Komiteju je bilo predloženo poročilo pododbora s poročilom da se o plačilih ni mogel doseči sporazum. To poročilo se bo priložilo spisom konference. Nato je odbor soglasno sklenil ustanovitev pododbora, ki bo imel nalogo določiti glavne smernice za poročilo. Ta pododbor bodo tvorili prvi dele?ati vseh skupin. Pričakuje se, da si bodo med razpravo o vprašanjih, o katerih se je že dosegel sporazum, posamezne skupine prizadevale doseči sporazum tudi o ostalih točkah.
Pariz, 23. aprila, s. Redakcijski odbor je danes pričel t delom za določitev končnih zahtev strokovnjakov ter bo zlasti ugotovil one točke, v katerih so bili strokovnjaki v prvih tednih razprave sporazumni, zlasti glede razdelitve nemških plači! v gotovini na dva dela in glede mednarodne banke Nato se bo pododbor bavil z vprašanjem številk. Voditelji delegacii bodo tem potom prišli do tega. da se bodo zed;n:!i ali glede enotnega poročila, ali pa kar je bolj verjetno, o večinskem poročilu, kateremu se bo dodalo manjšinsko poročilo. Rezultati konference strokovma-kov. ki ne bodo nadaljevali svojega dela prej kot 15 maia se bodo nato predložili medzavezniškim vladam.
N?"lednik lorda Revelstokea
Pariz, 23. aprila d Na mesto umrlega angleškega delegata lorda Revelstokea je 'menovan sir Charles Addis. ravnatelj Angleške banke n angieški delegat v generalnem svetu Nemške državne banke.
Italijanski glas o Schachtovi spomenici
Rim, 23. aprila, e. »Imoero« se čudi, zakaj Nemci niso naveli. koliko so plačali ;m-tanti z izgubo svojih kolonij. Mandati so vendarle preveč prozorna maska. Ako Nemčija vzame te kolonije v račun, se ho pokazalo, da ne dolguje več mnoero, raz^n Italiji, ki je, dasi zmagovita, dobila le dve krpi ozemlja ob Jubi.
Nadvojvoda Friderik toži rumunsko državo zavoljo zaplembe posestev
Obe stranki se sklicujeta na določbe trianonske pogodbe — Rumunijo zastopa znani francoski pravnik Paul - Boncour
Pariz, 23. aprila, d. Danes ee je pričela pred mešanim rumunsko - madžarskim razsodiščem obravnava v procesu bivšega habsburškega nadvojvode Friderika proti Rumuniji. ki je zaplenila njegova na Sed-mograškem se nahajajoč* posestva. Na dvoj-vojvoda Friderik izpodbija veljavnost teh zaplemb, sklicujoč se pri tem na 250 člen trianonske mirovne pogodbe. Ta člen namreč določa, da je po podpisu pogodbe ukiniti vse prisilne mere nad imetjem madžarskih državljanov, ki se nahaja na ozemlju Rumunije. Rumunska vlada pa se nasprotno sklicuje, sklicujoč se na člen 191. iste mirovne pogodbe, ki pooblašča nasledstve-ne države za zaplembo in prosto razpolago z vsem bivšim imetjem ter s privatnimi posestvi članov bivše vladajoče dinastije
Habsburžanov. V procesu zastona rumunsko vlado znani francoski politik in °den njaboljših poznavalcev mednarodnega prava Paul ■ Boncour. Nadvojvodo Friderika pa zastopa madžarski odvetnik Aurel Esrrv.
Za potek razprav vlada v diplomatskih krogih največje zanimanje, ker bo s tem ustvarjen tudi precedenčni slučaj za izid slične pravde, ki jo vodi nadvoivoda Friderik proti Jugoslaviji zaradi zaplembe ve-leposestva Belje.
Pariz. 23. aorila s. Mešano rumunsko-ma-džarsko razsodišče ie v svoii Drvi seii od-gcdilo na nedoločen čas oroces. ki ea ie naneri! bivši habsburški nadvoivoda Friderik oroti rumunski državi zaradi zanlembs svojih posestev na Sedmograškem.
Svet DN najbrž ne bo zboroval v Madridu
Ženeva, 23. aprila d. V ženevskih diolo-ma:skih krogih resno razmišliaio. da-Ii ne bi bilo umestno odpovedati zasedanie sveta Društva narodov, ki bi se imelo vršiti iuniia meseca v Madridu. Bati se ie namreč, da bi to Driliko izrabili revolucionarni šDan-ski diiaki ter priredili vseobče demonstracije Droti Primo de Riveri. Po!ee teea obstoji nevarnost, da bi ooskušala stroga španska cenzura vplivati na pisanie inozemskih novinariev. ki bi prišli ob tei priliki v Madrid.
Potovanje romunskega zunanjega ministra
Bukarešta. 23. aprila p. Minister zunanjih del Minorescu. ki je več tednov bival v Parizu in Londonu, se je vrnil v Bukarešto. Novinarjem je po povratku izjavil, •Ia ie imel v Londonu sestanek s Cham-berlainoni, ki da je odobraval način, kako hoče Rumunija rešiti spor o optantih. Zatem je izjavil novinarjem, da odpotuje 18. maja v Beograd, kjer se udeleži konference Male antante. O programu te konference se je razgovarjal z dr. Benešem po telefonu iz Pariza, pri čemer je bil dosežen popoln sporazum.
Venizelos o senatnih volitvah
Atene, 23. aprila g. Po definitivnih vo. Kinih rezultatih bo grški senat sestavljen iz 72 venizelistov. 11 rojalistov tn 9 samo« stalnih opozicijonalcev. Venizelos je od« klonil obširne izjave o senatn;h volitvah in je samo izrazil svoje popolno zadovolj« stvo in zadoščenje nad rezultati. Pri tem je podčrtal dejstvo, da so volitve prinesle nov dokaz, da narod odobrava politiko se« danje vlade Čeprav je Venizelos odklonil zahtevo beguncev glede izplačila odškod* nine 20 milijonov drahem in čeprav je opo» ziciia to porabila za propagando proti nie« mu. so vsi begunci glasovali za ministrske* ga predsednika. Tudi ostalo prebivalstvo je pri volitvah izrazilo, da si želi nadaljevanje izvajanja procr<*ma, ki ga ie postavil Ve« nizelos. Tudi delavstvo stoii za njim Ko« munisti so dobili koma i nekaj to glasov.
Volitve v zbornico na Danskem
Kodanl. 23. aprila h. Jutri 24. t. m. se vršiio po vsej kraljevini Danski zakonodajne volitve, razen na FarSrskih otokih, kjer bodo volili poslanca šele 29. maja.
Odpoved dr. Enderja bo zavlekla rešitev vladne krize
Dunaj, 23 aprila, s Deželni glavar dr. Ender, ki so ga krščanski socijalci določili kol kandidata za zveznega kancelarja, se je danes končnoveljavno odrekel svoji kandidaturi. S tem se bo sestava nove vlade zopet zakasnila. Kot novi kandidat za mesto državnega kancelarja se v krščansko-socijalnih krogih imenuie predarelški deželni finančni referent Mittelberger, ki je po poklicu srednješolski profesor.
Razorožitvene seje so tajne
Ženeva, 23. aprila s. Tudi na današnii dopoldanski seii pripravljalnega odbora za razorožitveno konferenco ni padla odloči ev v vprašaniu prepovedi kemičnih in bakte-riclogičnih boinih sredstev. Grof Bernstorff ie naglašal nripravlienost nemške vlade, iti v vprašaniu te prepovedi tako daleč, kakor je le mogoče. PriDravI alni odbor ie proti dosedanii šegi zasedal tudi včerai popoldne v tajni seii in ie bila iavnost izkPučena. Udruženie novinariev ori Društvu narodov ie pismeno protestiralo oroti temu. Prihodnja seia iutri dopoldne bo zooet iavna
Velika pomorska nesreča na Japonskem
Tokio, 23. aprila, s. Parnik »Tovokuni« maru« se je včeraj v bližini rta Erino juž« no Hokkaida potopil Po dosedanjih vesteh je utonilo več kot sto oseb Parnik je mo« gel oddati le en s:gna! na pomf*5 Dva dru» ga parnika sta vzela na krov 97 potnikov, od 209, kol'kor jih ie bilo na ponesrečenem pamiku. Iskanje po ostalih se nadaljuje, vendar je utemeljena hoiazen da so uto« nili pogrešani. Med potniki je bilo 176 ri» bičev, ki so potovali v Kamčatko Menijo, da je parnik ponesrečil zaradi močn:h snež» nih viharjev, ki divjajo sedaj ob obali pri Hokkaidu.
Črnogorec oproščen nred francosko noroto
Pariz, 23 aprila, p »Havas« poroča, da ie porotno sodišče oprostilo b;všega faini« ka črnogorskega ministrskega sveta Gnt» jiča. ki j* bil I. 1927. in contum<it:arT> ob» sojen na 10 let težke ječe zaradi tatvine nak x
Konferenca o kemični vojni
Rim, 23. aprila a	Danes le b:!a sloves«-
otvorjena mednarodna	strokovnfcSka konferenca
za obrambo civilnega	prebivalstva pred posledicami kemične vojne.
Proračun ljubljanske občine v načelu sprejet
Ponesrečen poskus sabotaže v ljubljanskem občinskem svetu
Eksodus podžupana Serneca, Ivana Hribarja in še nekaterih občinskih svetnikov -Razkritja župana dr. Puca o pravih vzrokih te taktike - Energičen županov obračun z opozicijsko demagogijo. - Protest magistralnih uslužbencev proti Ivanu Hribarju
L]ubl]ana, 23. aorila. Danes se ie nadalievala generalna razprava o proračunu za leto 1929. Kmalu oo 5 ur: te župan dr. Puc otvoril seio. ki ie skoro oolnoštevilnc obiskana.
Obč. sv. Rupnik proti denun-cijatoričnim namigavanjem
Pred prehodom na dnevni red se ie oglasi; obč. svet. Rupnik v osebni stvari k besedi: »Slovenec« ie prinesel o niegovem medklicu v včerašnii se ti poročilo, ki ie tako prikrojeno, kakor, da bi hotel govornik s tem medklicem žaliti armado. Res ie. nanaša govornik, da sem napravil medklic »oficirji pa stanuieio v mestnih hišah!« S tem sem hotel povedati le deistvo. da mestna občina vzlic neplačani naiemnini za vojašnice gre oficiriem oovsodi na roko in iim daje tudi stanovanja v mestnih hišah. Tako mislim so razumeli tudi vsi drugi občinski svetniki in župan sam. kaiti sicer bi me bi' poklical na red. »Slovenec« me ne bo uči! patriotizma.
Župan dr Puc iziavlia. da ie razumel medklic v tem smislu, kakor ie ooiasnil govornik. zato ni ime! Dovoda nastopiti proti njemu.
O potrebi reorganizacije mestne uprave
Nato je podelil k nadalievaniu razprave o proračunu besedo obč. svet. dr. Rožiču, ki naglasa, da se mu zdi ororačun nerealen. Govornik se bavi v orvi vrsti z osebnimi izdatki za uradništvo. Graia. da dobiva sedem višjih uradnikov stanarino, da oa istočasno imajo naturalno stanovanie v mestnih hišah Zopet drugi uradniki so. ki olačaio v mest nih hišah manjšo naiemnino nego znaša nii-hova s:anarina. Govornik ugotavlia. da znašajo plače mestnega uradništva od SUOO do 2000 Din mesečno, od teh ima 16 uradnikov od 5 do 8000 Din. tako. da se ne more reči. da bi bilo mestno uradništvo slabo plačano. Govornik obsežno razoravlia o dosedanien. delu reoreanizaciiskega odseka, čegar načelnik ie Preiel ie od načelnikov vseh ura. dov mestnih oodietii vsega skuoa> 24 referatov o vprašanju reorganizacij posameznih oddelkov. Odsek se bo in se ie že tudi do možnosti oziral na izražene želie ter ie stavil v tem oziru že več predlogov finančnemu odseku katere predloge ie govornik tudi orečital. Prof. Rožič ie proti dokladam gradbenim uradnikom za komisiie med službenim časom. Od uradništva in od delavstva zahteva strumno in točno delo. obenem pa zanie dobre plače. Je Droti naduram, ker smatra to za izkoriščanje. V dališih iz-vaianiih razlaga govornik svoie nazore o reorganizaciji mestnih referatov. V mestni upravi vlada nekak kaos. kriva ie temu vojna, a slabo ie tudi. da smo v zadniih desetih Ittih imeli do zadniem stalnem županu nebroi komisariev. gerentov in posamezne župane ie za kratek čas. V desetih letih toliko gosDodariev! Na ta način mora priti vsaka kmetijska hiša na kant! (Splošno odobravanje.) Proračun ie tako krhel. da se boiim. da bo oni. ki ga bo v Beogradu Prouči!. našel mnogo lukeni v niem. K sklepu apelira govornik nai bodo občinski svetniki v svoiem poslovaniu odkriti in nai varuieio čast in ugled kolegov in občinskega sveta.
Drugi govornik ie obč svet. U r a t n i k. ki naiprej naglaša. da ni bilo v finančnem odseku nikake skleniene večine. Večina se je ustvarjala od vprašania do vprašania. Govornik polemizira, obširneie z včerai-šniimi izvaianii obč. svet. Hribaria in zavrača niegovo žalivko o »sociialistični demagogiji.« Vsa sklepanja nekaterih včeraišniih govornikov sloneča na va!orizaciii v relaciii 1:11 so napačna in neresna, ker nam mora no življenjskih izkušniah v to svrho služiti kiiuč vsai 1:15. Reorganizaciiski odsek i3 potreben, vendar nai se oomni. da se iavna uprava ne more ravnati v osebnih vnraša-niih po sistemu zasebnikov in Doslovnih jiudi, ker ima tudi socialne naloge. Povprečne olače mestnih delavcev znašaio od 45 do 46 Din dnevno. Če ima kak Dosame-zen delavec višje Dreiemke. ie to gotovo posebno kvalificiran. Govornik zagovaria glede gradbene akcije tkzv. dunaiski sistem, ki ie znal naitf ovire, da so se hiše plačale večinoma iz tekočih sredstev brez dolgov. Zagovaria svoi predlog o	davščini od
devalvaciie hipotek.
Ostrim zavrnitvam obč. svet. Uratnika skuša odgovarjati obč. svet. Hribar.
Protest magistratnih uslužbencev proti obč. sv. Hribarju
. V svojem včeraišniem govoru ie obč. svetnik Ivan Hribar ostro napadel Zvezo magistratnih organizacii. češ da ie to »uradniški soviet« in da so informaciie o položaju mestnega uradništva. ki iih ie zveza v posebni spomenici dala obč. svetnikom netočne in nepravilne Svaril ie mestno uslužbenstvo nai ne orenanenia loka in mu ie očital, da ie dobro vedoč. da mestni komisar nima pravice zvišati oreiemkov mestnega uslužbenstva. vplivalo do sovietsko na mestnega komisaria zaradi zvišania službenih preiemkov...
Hribariev iznad ie že snoči vzbudil začudenje v občinskem svetu, nri mestnem uslužbenstvu Da ie izzval ogorčenie. češ da se ga dolži komunističnih tendenc in lažnii-vosti. Zato ie Zveza magistratnih oreaniza-cii naslovila danes na žunana protestno nismo. ki ga ie dr. Puc oo odgovoru g. Hri-baria obč. svetniku Uratniku v iavni seri prečital. V tem pismu se ugotavPa. da ie Zveza legalna org~nizaciia. čiie pravila ie odobrila pokrajinska uprava in čiie namen ie varovati stanovske, kulturne in gospodarske interese včlanjenih organizacii ter želia kot oosvetuioč faktor sodelovati nrl ureditvi mestne uorave. V tei Zvezi co včla-n'ene vse organ;zaoiie mesfn;h uslužbencev ljubr^nsVjb. ;TVTPm?i	in dnevničar-
je "A m"r"?"ll do ra!r"*>ib
Ves čas pvofepa obstoia je delovala 7ve-ta popolnoma v eoffl^sfn z ob?>nsVo nnravo. z fospodi žnnani. ger°nti ali kom^arif Vpe želje organizacij je 7vez«i sporo?«1« vs«1o.i v obliki naivljudnejšlh prošenj. Nikdar in nikoli ni Zveza posredovala zaradi kakršnihkoli imenovanj ali pomaknitev, nasprotno je opetovano župane, komisarje in ge-
rente prosila, da naj se sprejemanje uslužbencev do skrajnosti omeji in vse delo raz deli tako, da bo obstoječe število uslužben stva zadoščalo, ostalo uslužbenstvo pa bi se lahko bolje plačevalo. Zveza magistratnih organizacii nima torej niti ciljev, niti me tod »sovjeta« in odločno odklanja vsako nasprotno tolmačenje.
Spomenica, ki io Zveza predložila županu in vsem občinskim odbornikom, je sestavljena po najskrbneje zbranih informacijah mestnega knjigovodstva, uradnih načelnikov in predsedstvenega tajništva. Informacije so absolutno točne in pravilne. Zveza zavrača očitanje, da bi bilo kedajkoli mestno uslužbenstvo nespamentno in neprevidno »prenapenjalo lok«. Protestno pismo prosi župana, naj popravi resnici na ljubo očitke gosp. Hribarja, kar je župan storil s prečitanjem pisma, ki je napravilo na obč. svet vsled svojega dostojnega, a vendar energičnega tona najboljši vtis.
Nadaljnji govorniki
V nadaljevanju dnevnega reda je cbč. svet. Muser grajal nezadostno organizacijo občinske uprave, ki zavlačuje rešitev spisov. Zahteval je, naj se sklepi odsekov čim-preje predlagajo občinskemu svetu. V mestni upravi naj se odstrani vsako strankarsko. Uradništvo naj bo pošteno plačano, potem bomo lahko zahtevali pošteno delo.
Obč. sv. dr. Jerič ie orimeria! letošnii preračun z lanskim in se čudil zvišaniu posameznih postavk.
Obč. svet. L i k o z a r: Poiasniuie. kako so se določile najemnine v mestnih hišah in tvdi. da ie vzrok propadania trgovine posebno detailistov in obrtnikov, preveliko pretiravanie najemnin. ker ima dognano. da ie ena četrtina hišnih posestnikov spremenila le krone v dinarie. ena četrtina ie vzela 5 do 10 kratno krono v dinariih. dočim ie polovica hišnih posestnikov zvišala oredvoino naiemnino od 10 do 30 krat. Mestni inventar ie nastavlien do nizkih ce-nah. zato bi mu ugaial predlog, nai občinski svet valorizira svoi inventar. Tramvai kakor ie danes., ne more več ostati. Ali nai se razširi ali oa ukine. Za šolstvo posebno za šolska poslooia ie zelo slabo noskrblie-no »n bo treba čimorei temu odnomoči.
Obč. svet. R u t a r se zavzema za delavstvo in ugovaria trditvi obč. svetnika dr. Ravniharia. da ie slovenski delavec mani sposoben za delo nego tuii delavci.
Podžupan inž. Sernec nima zaupanja v mestno upravo.
Nato ie povzel besedo podžupan inž. Sernec. ki iziavlia. da ie on proti proračunu, ker nima zaunania v mestno uoravo. Sku. ša dokazati, da finančni odsek in mestna uprava nista bila odkritosrčna, ko sta predlagala prodaio občinskega obligacijskega posojila, ter da ni bi! naveden kurz oo katerem se ie prodalo. Govorilo se ie o no-minalu 80 do 85. na se ie prodalo za 75. kakor se ie kasneie izkazalo. Zato govornik ne mo-te g.asovati za proračun.
Obč. svet Tavčar: Pričakuiemo. kai hočete še povedati!
Inž. Sernec: Mar vam že nisem dosti povedal? Da to svoje odklonilno stališče še boli podčrtam, se ne bom več udeležil na-dsljnib sej za razpravo proračuna. Tisti, k! so mojega mnenja, ml bodo sledili.
Glasov z več strani: To smo že vedeli. Nato so med iročnimi »oho« klici zapustili seino dvorano, kolikor se ie moglo opaziti cbč. svet. Sernec. dr. Jerič. Bahovec. dr. Pimtar. Jeglič. OIu-p. Muser in Hribar.
Energičen nastoo žuoana proti demagogični kritiki.
Predsedstvo ie prevzel naistareiši obč. svetnik di Gregorič ter Dodelil besedo županu dr. Pucu.
Nisem nameraval že sedai poseči v debato vendar na izvaiania g. oodžuoana se moram oglasiti že sedai k besedi. Pred enim mesecem, ie g. podžupan stal na drugem stališču. Takrat ie imel zauoanie v občinsko upravo. Tedai ni našel nobene stva-ri. ki bi ga motila radi prodate oblig?ci:ske-ga posoiib. Res ie. da ie nastal nek konflikt. ki ia ga nisem zakrivil iaz. marveč ie bil kriv g. podžupan. Od tega momenta ni imel več zaunania v občinsko upravo Od tega dne se fe delalo na tem. da se ta občinska uprava razruši. Tak predlog ie bit tudi meni stavljen (»oho. čuite čuite«) nai sodeluiem na tem. To novem, da bo iavnost vedela, zakai se ie vršil eksodus. Res nI proračun sestavlien kakor bi bilo želeti. Previsok ie toda krivda ni naša. tudi ne ge-rentskega sveta, ki ie bil na če!u občine leta 1925. in 1926. in ie zapustil vzorno gospodarstvo Začel ie stanovanisko akciio. zgradil 16 hiš. in ukrenil garanciie za privatne zeradbe. On ie razširil elektrarno, začel zidati klavnico in POPTavil plinarno. Ko ie bil gerentski svet odstavljen, ie zapustil le 40 miliionov občinskih dolgov. Drugače vladni komisar V 14 mesecih le zadolžil mestno občino tako, da se še danes nI moglo ponrav?tf. Nep^čanih računov smo našli za 43 milponov. Zato nismo m! krivi, ker moramo srbeti za r«nravo tega. ksr se ie nre> zakrivilo. lanski proračun sestavPen od vladnega komisaria. ie bil fiktiven. Ta fiktivn-st se nožna tudi v letošnjem proračunu, ker moramo kriti obvezno, sti pogrebnega zavoda, stanovanjske akciie. tramvai a i td
Stanovanjska akcija vladnega komisarja ie bila dobro mišljena a ni bila drbro izoe-liana. Takoi ko ie bila sklenjena, smo io vsi podpirali in smo povsod agitirali privatno fn v našem časopishi. 80% podoisn^ov ob-figac"skeea oosoMla so naši orii*te!'i. O sabotaži ne rro-e bPi eo"ora. Danes m ie blaznost, d' b; ho-teH Huffe Vnmvati obliga-
r!;'Sko on*ot!l-> n.->	V-	ra naložb
denar v ''rp*i!'n!cab nn 7%. v^t se tra-nvala kupni-ia 2 in n°1 m''iT~na d'mr'rv n b:!o še tako n«i«rod~o. M-*! če hi h;!! dah le ra staro železo TV^niač?!! smo. ker i° ko*n»sar prevzet obveznost ž? nadalinih 10 milijonov za obnovitev tra-nvali. taVo.' d:i n"s stane odkun mesto 2 fn no! miliionov. celih 12 In nol milijonov. To kar le znesel pred občinski svet inž. Sernec. kot nekako
taiinstveno razkritie v današnii seii. ni bilo nič talnega in neznanega sai sem mu dal jaz vse spise in dokumente na razpolago. To smo tudi že svoi čas obiavili v »Slov. Narodu«. Očitek, da se nI vedelo za obrestno mero oziroma za oddajni kurz. ie le toliko točen, ker tudi strokovnlaki niso znali zračunati obrestno mero in ie bila diferen. ca v računu od 7 do 10%. Dva bančna di-rektoria c-g. Reich in dr Slokar. sta izla-vila. da ie kupčij a razmeram na denarnem trgu primerna Po tei iz'avi «em b'l pomirjen in sem se odloč;!. Pa tedi v obeh večinskih klubih se ie o tem ločeno in skupno govorilo in sVIepaVi ter tudi v finančnem odseku. V »Maloželezniški družbi« sedi šest občinskih svetnikov in dva obč:nsVa uradnika, torei se ne more reči. da ie bila to tajna stvar. Kar se tiče Jamstva ie mestno knjigovodstvo odsvetovalo, da se zastavijo mestna ooslopia v varnost obligacijskega posoiita. in zato se ni Dredložil predlog za vknržbo. Siemens ie prodal obveznice mi Da nismo izvršili vkniižbe. zato smo bil' mi ex nblieo.
Nato brani župan bivši gerentski svet, kateremu se ie tekom debate opetovano očitalo, da ie pustil neupravičeno napredovati veliko število mestnih uslužbencev. Izhaja oa do natančnih zaDiskih. ki iih žunan prečita, da ie v teku dveh let bivši gerentski svet nastavil le 14 dnevničariev in to v času. ko so se vršila ogromna nova dela. Res oa ie gerentski svet odpravil nekatera neupravičena naDredovan:a ki so se izven reda izvedla Dod Dokoinim žuDanom Peri-čem Potem govori žuoan o določevaniu najemnin, ori katerem se ne more gledati samo na kvadraturo, nego tudi na sociialni Doložai orizadetih. Govorilo se ie tudi. da bi moral bivši gerentski svet ooravnati vso škodo, ki io ie Dovzročil mestni imovini. Jaz se rad obvežem plačati vso škodo, ki io le baJe gerentski svet povzročil, ker vem, da take škode ni bilo. oač oa ie gerentski svet doprinese! mnogo koristnega za mestno občino. Škočo pa se dela s tem. da se zavlačuje smotreno delo mestne uprave s sabotažo občinskega sveta in s tem. da se ne dela.
ZuDan ie nato navedel več Drimerov kako ie treba voditi mestna gospodarstvo, da bo prosDsvalo obrtništvo, industrija in trgovina in da bo delavstvo zaposleno. Zavračal ie očitek, da se odtuiuie mestu industrija zaradi prevelikih davščin. Navedel ]e v pojasnilo občino Krani. kamor ie prišla industrija čeprav so občinska bremena in do klade večje kakor v Liubliani. V orvi vrsti moramo skrbeti za cenena zeml llča in ceneno elektriko, ki bo omogočila v Liubliani industriji razmah in razvoi.
G. obč. svet. Hribar ie včeraj napravil raziiko med predvojnimi in novoinimi ljubljanskimi župani. Predvojni liublJanski župan !e bil velik gospod. Osebno le Doznal vsakega meščana in lahko mu ie bilo žuna-novanie. sai takrat še ni bilo nikakih soci-jalnih vnrašani in ni bilo breznosclnosti. Brezposelne ie opravliala stara Fluxovka. Povoini časi pa so drugačni. Odprtih ie nebroi novih sociialnih in drugih vprašani. Po vejni srno dobili dolgo, bhtno in raztrgano vas in pokazale so se težke sociialne neprilike Pred vojno ni bilo nikake stanovanjske bede. Sedni stoiirno d. ed čisto drugimi Droblemi. kakor pa ie stal nredvoini liublianski župan. Če ie g. Hribar Donosen na svoio oredvoino saržo. če ie nonosen na svcio uniformo kot bivši Doslanik. Da bom iaz zadovolien. da me bo Pudstvo ohrani!', v soominu. da nisem fc5! samo žunan hlšnT* posestnikov, ampak tudi žuosn zatiran'h in ubogih. (Naiživahneiše odobravanie in dIo-sknnie.)
Zupanov govor ie naoravil na obč. svet globok utis. Obč. sv. dr. Ravnihar ga ie na kritizirai z zahtevo, da se ugotovi število navzočih občinskih svetovalcev, ker dvomi, da ie še podana sklepčnost.
Zupan: Navzočih ie 32 svetovalcev. Vse ie v redu. Seia se nadalitiie. (Obče odobravanje.)
Obračun z destruktivno reakcijo
Obč. sv. dr. Joža Bohinjec je z ozirom na eksodus 7 občinskih svetovalcev po vda ml, da je občinski svet postavljen pred težko preizkušnjo, ali je sposoben, da preboli preteklost in fivj za bodočnost in ali je razumel pomen in bistvo 6. januarja. Oni, ki so zapustili sejo, te preizkušnje niso prestali. V zbornici sta zavladala du'i in miselnost, ki iščeta le osebnih in ožjih koristi. Obžaluje, da se debata ni mocrla vršiti stvarno in da odhajajoči gospodje niso mogli staviti nikakih pozitivnih predlogov, kako naj bi se vodilo bodoče gospodarstvo. Debata se je vodila le okoli starih remi-niscenc. Smatra, da je bil odpor proti pro-račnnn premišljeno ustvarjen in da »e to zadnja etapa načrta, kako naj J»i se odstranila avtonomi ja mesta. Naša * dolžnost pa je, da branimo avtonomijo mesta Ljubljane in jo držimo. Mesto destruktivnih elementov nai pridejo v zbornico ljndie, ki bodo pozitivno delali. ITvidevnm, da srosnodom, ki so odšli, ni prešel duh 6. januarja v meso in kri.
Govornik je v drugem delu svojega govora nato zlasti novdarial, da treba dvigniti finančno moč L'ubl.iane na drugačen način. V prvi vrsti bi bila koristna ideja koncentracije kapitala jugoslovanskih vc6-jih mest. Ustanovil naj bi se primeren denarni zavod jugoslovanskih mest ffcivalmo odobravanje.) Drugič je treba ustvarili močno in trdno zvezo vsaj slovenskih mest, ter v tem oziru opozarinl na organizacijo češkoslovaških mest. Finančno važno bi bilo tudi, ako bi mestna občina ustanovila svoj lastni zavarovalni zavod. 6 katerim bi dosegla lepe finančne uspehe. Nato ie [_<o-vornik premotrival proračun s srviinlno-r-oMtične^a slal>š?a ter je bil mnen a. da so nekatere postavke 5e. prenizko določene v proračunu.	(
ObČ. sv Lfkar Je Ironično omenil žilostni nastop slučaino sestavljene opozicije reak-cljbnarjev. Konservativna strtra je zapustila zbornico in če konservativec gre v Opozicijo. gre samo trenotno. ker hoče doseči j oblast. Sedanja opozicijonalna skupina je
tisto slučajna in obstoja ii vseh mogočih elementov. Mi se tej skupini nismo pridružili. Po vseh debatah, ki so se vršile v zbornici, je sedaj aesporno. da bi ta ^upi-na, ce bi prišla na oblast, spravila obf-ino. njeno gospodarstvo in prebivalstvo Se večje neprilike. Če je sedaj ta skupina ua račun uradništva, delavstva in drugih napravila toliko napadov, potem vprašam, kdo bi imel še veselje delati, če se mu že v naprej zagreni vsak grižljaj kruba. (Klici: »Res je!<) Govornik je nato v glavnih cb-rifeih razvil sodjalno - politični program, ki naj bi ga izvedla občina.
Obč. sv. Bebck je ugotovil, da so Hane« tisti ljudje, ki so z vso svojo avtcrite» ponudili svoje sodelovanje, doprinesli dokaz svoje nesposobnosti, ko so se pred dokončanjem največjega dela občinskega svota, pred doprinosom proračuna umaknili iz dvo-
rane. Kljub temu bo občinski svet dokončal svoje delo. Vsi stanovi pričakujejo, da se bo res pričelo delovati v splošni blago-bit. Govornik razpravlja potem o strjkov-nem šolstvu za obrtni naraščaj in za delavstvo. Končal je z apelom, da je naša ualoga vztrajati in sodelovati za napredek in solidarnost vseh Ljubezen nas druži, delajmo v prospeh naše občine vzlic vsem zaprekam, ki se nam stavijo od gotove strani. (Odobravanje)
Ker so se ostali govorniki odpovedali besedi ali si pridržali besedo za špeeijalno debato, je župan zaključil gcnernlno debato in stavil prehod v špccijaluo debato na glasovanje. Predlog jc bil sprejet »oglasno.
Ob 11.15 ponoči je župan prekinil sejo in napovedal nadaljevanje za jutri, v sredo z dnevnim redom: špecijalna debata o proračunu za leto 1929.
Prvomajske proslave prepovedane
Odlok notranjega ministrstva
proslave
Beograd, 23. aprila p. V smislu odredb notranjega ministrstva je beograjska policijska direkcija (Uprava grada) prepovedala za 1. maj vse proslave. manifestacije, obhode, zborovanja in govore. Prav tako je zabranjeno
— Vse običajne prvomajske odpadejo
izobešanje rdečih zastav in nošnja sličnih znakov.
Slična odredba je bila izdana tudi vsem velikim županom za vsa področja v državi. Zato odpadejo vse običajne prvomajske proslave.
Izpopolnitev solunske svobodne cone
Vse naprave bodo modernizirane in izpopolnjene tako, da bodo odgovarjale vssm zahtevam
Beograd, 23. aprila p. Di.ies se ;t vrnil v Beograd pomočnik minisi.a financ Gospodnetid. Tekom 8 dni je obiskal našo svobodno cono v Solunu ter iazi:e ustanove finančnega ministrstva v Južni Srhiji.
V razgovoru z novinarji je izjavil, da so naprave v naši svobodni coni v Solunu za-dovoljujoče in da more naša cona sprejeti po dva 5000-tonska parnika. Vrhu te^a taz-polagamo s prostornimi skladišči ter z ve-
likim prostorom za natovor živine. Naša vlada namerava svobodno cono v So'unu še bolj izpopolniti, tako Ja bo lahko konkurirala vsem ostalim ;onam v soluusl-em pristanišču in tolkla celo svobodno grško luko. Končno se razmišlja o ^omcrcijali-zaciji vseh naprav, tako da na^a trgovina preko te cone ne bi trpela od birokr.itizma in uradnega zavlačevanja.
Drugi dan razprave preti Josipu š»niču
Simpatična izjava Ristovi-čeve vdove — Razprava bo bržkone
danes zaključena
Zagreb. 23. aprila, n. Danes se je nadaljevala pred sodiščem razprava proti morilcu Ristoviča Josipu Suniču Interesantna je bila izpoved priče gdč. Cecilije Mrzlak, ki je bila usodnega dne skupno z Ristovi-čem v restavraciji »Kolo«. Priča se je svo-ječasno v Beogradu, kjer je bila nameščena v nekem brivskem salonu, seznanila z novinarjem Ristovičem. Usodn°aa dne io je srečal v Zagrebu ter io povabil v restavracijo. Odšla je z njim v »Kolo* ter je bila priča incidenta. Današnja razprava je dognala, da priča Cecilija Mrzlak ni bila zapletena v Ristovicevo afero.
Dalje je bil zaslišan politični uradnik Vasiljevič. ki je izjavil, da mu je obtoženec Sunič takoj, ko so ga privedli pred njega, kategorično izjavil, da je hotel umoriti Ristoviča. Obtoženec pa je to na razpravi odločno zanikal, naalašujoč, da se tega ne ve nikakor spominjati.
Veliko pozornost je vzbudila pismena izjava Ristovideve vdove, ki jo ie naslovila lia
predsednika senata. Ga. Zorka Ristovideva izjavlja:
»Odstopam od tožbe proti morilcu očeta mojih otrok, ker smatram, da je bil morilec Josip Sunič zaslepljen po plemenski strasti in je pogrešno umoril mojega pokojnega moža. Moj mc.ž je bil i vsemi čustvi tako Hrvat, kakor Srb. Imam samo eno željo, da preneha politična borba med hrat=k:m narodom in nastopi krepka sloga in pravo bratstvo med Srbi in Hrvati. Ravno tako odstopam od odškodninske zahteve in ne zahtevam obsodbe.«
Ta izjava je vzbudila med občinstvom splošno odobravanje in živahne komentarje. Popoldne se je nadaljevalo zasliševanje stražnikov, ki so prišli intervenirat v restavracijo »Kola?, odnosno so bili na Je-lačicevem trgu, kjer so prijeli atentatorja. Razprava je trajala do 19. in se jutri nadaljuje. Danes je bilo končano zaslišanje prič, julri se prične Čitanje raznih spisov in je pričakovati, da bo jutri razprava zaključena.
Vinogradniki in trošarina na vino
3eograd, 23. aprila p. Pomočnik finanč« nega ministra g. Gospodnetid je danes do* poldne sprejel deputacijo vinogradnikov iz vse države. Deputacija je intervenirala g!e> de trošarine na vino po novem trošarin« skem zakonu. Vinogradniki uvažujejo raz» loge, ki so dovedii do povišanja trošarine na vino ter priznavajo povišanje, mislijo pa, da bi bilo potrebno, da se začne povi. šana trošarina pobirati mesto s 15 aprilom Š2 Ie s prihodnjim letom. To hi na eni stra* ni olajšalo poslovanje, na drUfji strani pa bi ne oviralo kupčije z vinom, ke so mno« gi trgovci že sedaj sklenili kupčije, pri če* mur seveda niso upoštevali povišane troša» rine. Glede žganja je deputacija izrazila mnenje, da bi se morala pobirati trošarina po alkoholni stopnji tako. da bi hi!a za močno žganje višja, za maniprocentno ž«a» nje pa maniša. S temi predlogi se bo ba* vila še vlada, ki bo končno veljavno skle» pala o vseh teh vprašanjih.
Uspešen razvoj nogajanj
z Romuni io
Beograd, 23. aprila, č Finančna sekcija rumunskosjugoslovenske delegacije, ki vo* d- pogajanja o rešitvi raznih finančnih vprašanj, je danes dokončala razpravo o preprečenju dvojnega obdavčenja dvolast* nikov. Tozadevna konvencija je bila da» nes parafirana, ter je že pripravljena za končni podpis. Tudi v ostalih sekcijah po* gajanja z uspehom napredujejo in je pri« čakovati. da bodo vsa vprašanja, ki so na dnevnem redu v kratkem rešena.
Beograd. 23. aprila d. Rutnunski Doslanik Filodor ie danes obiskal nampstn:ka ministra zunan ih del dr. Kumanudiia. s katerim ie razpravlial o delu in Do?aianHh rumnnsko in jugosiovenske delegaciie v posameznih sekerah. Pogaiania Dotekaio ugodno in so mnoge sekciie že završile svoie delo.
Most pod avtomobilom zrušil
Kostejnica, 23. aprila, n. Čez reko LTno vodeči most se je danes zrušil Ze v hudi zimi so ledeni skladi močno poškodovali stebrišče mosta ter je bilo vsak čas priča« kovati katastrofe Ko je vozil čez most te. žak vojaški tovorni avtomobil naložen z razn:m materijalom. se ie most pod težo zrušil in avtomobil je padel v vodo. Šofer se je z največjim naporom rešil.
Imenovanja in premestitve
Beograd. 23. aprila r. Sodnik dr. Jos'p Kelšek. dosedai v Brežich. ie oremeščen k okrožnemu sodišču v Manbru V viš:o skuoino sta rvo*na'-niena orofeso-ia Fran«-Ferianc in SiHie Kran:c ob? na II drž. gin-mrvi v Lirb'i?ni in prof. Frsnc St-opar v Kr"niu
S-nug tudi na Hrvatskem
Zagreb, 23. aprila n. Po vrh<>v:h okHi Zagreba.' zlasti na Slemenu !e zapadel danes precej debe! sjie?. ponekod do 20 cm. V mestu samem J« deževalo.
Nemški avtomebilisti v Dalmaciji
Split, 23. aprila, n. Danes opoldne so nem« ški avtomobilisti-izletniki prispeli v Split. Člani splitskega avtomobilskega kluba so šli več kilometrov gostom nasproti pri vhodu v mesto ie bi! postavljen slavolok, kjer se je vršil tudi oficijelni sprejem. Nemške goste so pozdravili zastopniki m e* sta in oblasti. Nemški avtomobilisti osta« . nejo v Splitu do 25. t. m.
Dubrovnik, 23. aprila, n. Nemški avto« | mobilisti so si včeraj ves dan razgledovali j zanimivosti dubrovniške okolice Zvečer se : je vršil v kopališču »Kunari« elitni ples. Danes ob 6. so avtomobilisti odpotovali proti Splitu.
Virmanski promet Poštne hranilnice
Beograd, 23. aprila, p. S 1. majem uvede Foštna hranilnica pri vseh svojih podružnicah in prekocentralni virmanski promet s Francijo in z Alžirjem. Zadevne informacije dajejo vse podružnice kakor centrala Poštne hranilnice.
Koncert narodnega orkestra iz Beograda
Snoči se je vršil v dvorani Union koncert narodnega orkestra oblastnega odbora Udruženja vojnih invalidov iz Beograda. Koncert je bil slabo pripravljen in zato tudi s!abo obiskan. Navzoča publika pa je bila vzhičena od narodnih pesmi in melodij, ki so iih neutrudljivo svirali in pevali beograjski pevci in muzikanti v glavnem s pretenzijo, nuditi poslušalcem prijeten večer. To se jim je v polni meri posrečilo.
Drugače je s strogo umetniškega stališča. O tem piše naš koncertni kritik:
Značaj koncerta je bil bolj folklorističen nego umetniški. Spored je otvoril euslar, sledil? so razne točke (samospevi g sprem-lievaniem orkestra, solo za flavto, duet za dve flavti in pod.), — ena drugi prav podobna. Začetek vsake pesmi je navadno par kitic počasnega tempa, ki utruja poslušalca, zakliučena je pa skoraj točka za točko s kolom. Kct solisti so nastopali seveda neizvežbani pevci, vsak teh je prevzel istočasno s peljem tudi vodilno melodijo v orkestru, ki navadno spremlja njegov glas v oktavah. Orkester sestoii iz violin in kontrabasov ter enega tolkala, podobnega bobenčku z eno membrano ter grilčki (Pchellenkranz). Misleč, da se bo ponavljalo isto. kar je sviral lani euslar. je ostala Ljubljana doma. Orkester ima koncertnega mojstra, ki je obenem dirigent (z glavo t^r z vstajanjem, oziroma vsedenV»m) ter ima tupatam kako posebno figuTo v svoii orkestralni rartiii Spored .ie sestojal iz Ireh delov, od katerih sem poslušal dva. Vsekakor me je bolj zan<mal prvi del. ker v nn-ialipvaniu ve^no ista manira ulruja. ?nPbn7 ep j? že začetek koncerta za dobre četrt ure zakasnil Konec pa Se bolj. ker so radodarni izvaia'ci zelo hvaležno kviti-rali aplavz s ponavPaniem celih točk. MoJ posameznimi točkami skoraj ni bilo odmorov, kar je vplivalo blagodeino.
Slavko Oster«.