Bcsiii opomini f iiBograflniKfom. (Dopis od Sv. Trojlce v Hal.) Ko sem poromal dne 22. 9. t. 1. malo izven mej naše obširne župnije v sosedno, oglasim se mimogrede pri mojein dobrem prijatelju. Kakor se že v-i obče govori pri nas vinogradnikih, sva tudi midva pokramljala o vedno naraščajoči vinski krizi. Prijatelja vprašam glede trgatve rane sorte. On mi odgovori: Sem že ck bral in prodal! Vprašam: Po kaki ceni? He — saj veste, kako je. Prodal sem takoj mošt tistemu gospodu na Ptuj, ki je dal oznaniti, da plača to vrsto 1 Din za 1 liter mošta. — Po krat« kem najinem pogovoru pa pridejo k mojemu prijatelju trije gospodje kupci, dva iz Maribora in eden iz Ptuja, Vprašajo radi moSta. Pravi, sem že odprodal mošt. Oni: po ikaki ceni pa? Za p-o 1 Din liter. _-— A zakaj ste ga tako poceni dali, mi bi vam radi dali dva dinarja! Prijatelji vinogradniki! Ne dajte sft letos motiti po kakih prekupcih in sla-bih cenah moštu in vinu. Znano nam je, da je letos dosti manj starega vina v zalogah in vinogradniških (kleteh, kakor ga je bilo lanskega leta sedajnl čas. To je pribita resnica, katera se ne da izpodbijati od nikogar. Dobro nam je tudi znano, da je letos po več krajih uničila toča ves letošnji pridelek, deloma čez polovico. Kjer je še nastavek zelo dobro (kazal, pa ga je po peščenih legah uničila suša od 50 do 75% in se bo veliko manj pridelalo vina kakor lansko leto. Ta< ko je pri nas v Halozah in veliko bolje ni drugod, izjema je le lega in težka zemlja. Dragi tovariši! Na novo ustanovljena podružnica vinorejskega društva nas opominja in svari: Ne hodite ponujat in prosit na vse strani vinskih kupc_.v in gostilničarjev z moštom, ker s tem si ne boste koristili popolnoma nič, pač pa veliko škodotali sebi in dmgim: ' Nikakor ne prodajajto mešanega in slabscga m^^ta pod h' Din liter, ker se to itak slabo splača, posebno katerl nimate svoje doitiače' vprege. Dfžitno se rešno po pritnbru časa in trezno v vsem, tCT 'sc ne dajrno begati od 1.akega mcšetarja, Išimu je za lasten žep". Kupci'inošta in 'vina, resni kupci, bodo itak prišli z liami v dotiko, ako hoččjo dobiti Izlforno, svctovno znano halo'3Ko Uapljico," tluli "lahlco1 pridemo sami do njili potom naše vinorejske podružnice. Zato dajemo na znanje vsem kupcem mošta in vina, naj se obrnejo do nas, ki jim bomo oskrbeli pristno izborno kapljico, ki pa jih ne bo nič stala. Ni bilo nikakega mešetarja nam pomagat delat, ko smo težka celoletna vinogradniška dela opravljali, še sedaj ne potrebujemo nikogar — kakor prijazno vabimo resne kupce, ti se pa naj v obilnem številu zglasijo pri nas! Kar se pa tiče vobče kmečko-vinske krize povsod, pa svetujemo: dajte nam nazaj iste cene pri živini in kmečkovinogradniškili pridelkih. Vprašamo: Zakaj le pridemo mi kmečki sloji pri vsem do tako groznega padca cen naŠim pridelkom? Zakaj se nam pa ne znižajo naše dajatve in terjatve? Zakaj se ne zniža blago v trgovinah in vse (kar potrebujemo za živež in obleko? Zato: dajte nam cene našim pridelkom, kake so bile prej, boste vi izhajali in mi, in bo konec ikrize. Če propade kmet . . .? Poglejmo ubogega celoletnega trpina vinogradnika: Celo leto je skrbel skoraj noč in dan pri težkem delu za svoj obstoj, na jesen pa, ker drugega nima, s čiui bo preživel sebe in svojo družino, s čim plačal dolgove, obresti in razne dajatve? Nazadnje ne dobi za ves svoj celoletni znoj in trud niti toliko, da bi oblekel na zimo sebe in svojo družino. Nazadnje pa prosimo in se obračamo do vseh tistih, ki nam hočejo in zamorejo v tej hudi stiski kaj pomagati, naj store svojo dolžnost, katera jim pripada po božjih in človeških zakonih. M Ponarcjeni lCO.dinarski baukovei so se pojavili. Najlažje je potvorjenega jurja poznati po napisu na rozeti, s katero &o bili lansko leto pretiskani vsi tisočaki, ker je bilo med njimi mnogo potvorb. Po rozeti, ki je bila natisnjena na jurje lansko leto, je falzifikate poznati po naslednjem: Na koncu besede »Jugoslavije« v omenjenem napisu je ponarejevalec, ko je popravljal kliše črlte »i« v poslednjem zlogu, pretvoril v črko »n«, tako da so na mestu »Jugoslavije« bere »Jugoslavnje«. To je eden izmed tistih znakov, iki najprej omogočijo spoznanje falzifikata. Sladkcr in kislina v IetoSnJem moštu. Dne 5. oktobra izvedeno poskusno določevanje sladkorja in kisline pri banovinski trsnici in drevesnici v Pekrah pri Mariboru je dalo sledeče rezultate: Sorta: Sipon , -. „ , i , ; , Laski rizling , , j , , Renski rizling , , , , , Neuburgovec 5 , , : , Bsli burgundec . 5 -, s i Silvanc i . i i . i s Itulandec i _ i i i i Traminc . . i _ s s i Zg. rud. Veltlinc » , i Muskatni silvanc , i , Bovierjcva ranina i i i OranZevka , , j j , Zlahtnina , , , , , , % si ad. 18.50 18.— 19.— 19.50 20.50 10.50 19.50 19.- 20.— 18.— 20.50 22.— 15.— 19.— , % kisl , , , 11.90 , , 9.50 , , , 12.40 i , 10.50 , , 10.50 i . 12.- Q 1 1 O.  i i 8.5C , . 10.- , , 10.70 , . 8.10 i , 6.60 , , G.50 , , 8.50 Prvovrstna sadaa drevesa in cepljene trte zastonj se sicer ne dobijo, pač pa po zelo znižanih cenah pri upravi banovinske trsnice in drevesnice v Pekrah, pošta Limbuš pri Mariboru. V zalogi vse priporočljive sorte. Zabtevajte cenikl Emetijska podružnlca Maribor in okcliš opozarja na razstavo štajerske pe rutnine dne 5. in 6. novembra t. 1. v Mariboru in pozivlja svoje člane, da v obilnem številu pošljejo na razstavo le pe živali. Podrobna navodila daje Zadruga za rejo perutnine v Mariboru, Slomškov trg 11, 1. nadstropje, soba 5. Za najboljše perutninarje so določene med drugimi banovinsike nagrade v izneskih od 100 do 500 Din. Sv. Lenart nad Laškem. Tukaj smo si ustanoviU v nedeljo dne 2. oktobra, po zgodnjem opravilu v šoli Živinorejsko selekcijsko društvo s sedežem v št. Lenartu. K temu okolišu se pritegne del občin Sv. Rupert in MarijaGradec. Izvolili smo si odbor, kat&ri prične takoj z delom in sicer z vpisovanjem krav za mlečno kontrolo. Upamo, da bo to delo rodilo uspeh, ker le dobra in prvovrstna živina se bo v današnjih težkih časih dala vnovčiti in le od take smemo računati na dobiček. Tukajšnji kraj slovi po svoji lepi živini po vsem okraju ter zavzema prvo mesto. V tem društvu si bomo tudi skušali urediti prodajo živine, da ne bo k"iet v teh časih izročen mesarju na milost in nemilost pri prodaji živine. Vzpodbudo za ustanovitev tega društva sta nam dala gg. dr. Jerlna, živinozdravnik iz Laškega, in Zupan Ivan, sreski kmetijski referent iz Laškega, katera sta imela tudi predavanje. Kmetje, le tako naprej, ker le v slogi je moč! Zavsdajmo sc, da je kmet steber države in kot tak mora biti enoten! Nova Štifta. Čitam v »Slov. Gospodarju«, kako se godi po svetu, kako se prodaja živina, sadje, krompir, sočivje in sploh vse, kar je kmečkih pridelkov. Tudi v našem kraju smo v težkem položaju. Denarja ni, davke hočejo imeti plačane, toda kmet ne more odprodati živine, ne lesa, in če kaj proda, mora dati v sramotno ceno. Kmet nima niti toliko, da bi si kupil soli, nima za vžigalice, nima za sladkor, za obleko itd. V »Slovencu« z dne 25. septembra sem čital, kako se godi ljutomerskemu vinogradniku, kako hud položaj ja v Slevenski Krajini; po pravici piše, da je kmet siromak. Pri nas se mora dati živina za isto ceno, kakor v Doljni Lendavi. Plačevanje davkov z lesom. Koroška deželna vlada se je odločila na prošnjo mnogih ikmetskih. in gozdnih posestnikov, da bo sprejela večjo količino smrekovega in bukovega lesa v plačilo za zaostale davke. Za kubični meter smrekovine bo odpisala 9.60 šilingov in za kubični mcter bukovega lesa 12.75 šilingov na davčnih zaostankih. iimefski dolgovl Ą naši držafl Minister za poljedelstvo Juraj DemetroviC je na seji vlade predložil končno statistiko o zadolžitvi kmetov v naši državi. V državi je 572.802 zadolženih posestev v obsegu do 10 ba, ki so zadolžena skupno za 4.202,730.197.39 Din, od tega v dravski banovini 42.608 posestev 8 skupnim dolgom 638,540.564.60 Din. Zadolženih posestev v velikosti od 10 do 30 ha je v vsej državi 65.410, ki so obremenjena skupno z 1.427,526.226.80 Din; od tega je v dravski banovini 11.319 posestev s sk_pnim dolgom 363,761.143.65 Din. Zadolženih posestev v velikosti od 30 do 75 ha je v vsej državi 7205 s skupnim dolgom 467,020.906 Din. Od tega odpade na dravsko banovino 1473 posester s skupao obremenitvi-i jo 91,118.674.61 Din. Zadolženih posestev v izmeri od 75 do 100 ha je v vsej državi 854 s skupnim dolgom 60,860.749.30 Din. Od tega je v dravski banovini 12Š posestev s skupno obremenitvijo Din 10,959.996.30. ' Zadolženih posestev v izmeri nad 100 ha je v vsej državi 799. Zadolžitev teh posestev znaša 203,337.385.69 Din. V dravski banovini so od tega 103 posestva s skupnim dolgom Din 14,281.569 Din. V vsej državi je skupno G47.070 zadolženiti posestev s skupno zadolžitvijo v znesku Din 6.351,490.465.44. V dravski banovini je od tega 55.631 posestev, skupni dolgovi v dravski banovini pa znašajo 1.118,661.948.16 Din.