i’*5 •	i	i i	i	i	’
Glasbena Matica v Ljubljani.
KoHuepTHa TypHeja
neßa^Kora 36opa	i	&
„rJIACBEHE MATHUE“ y JhyBJbAHH | §
no JyrocnaBHjH y AaHHMa oä 12. Maja	j	U
AO yKjbyiHBO 20. Maja 1922.	I	j!
Koncertna turneja
pevačkoga zbora	j
„GLASBENE	MATICE“ U	LJUBLJANI	|
po Jugoslaviji u	danima od 12. maja	do	uključivo	j	n
20. maja 1922.	j	h
« UUBUAH* = i
j •	•	iiiiiiiiitiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii]iiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiitriiiiiiiiiiii]iiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiLiiiiiiiiiiii	•	j	;
KoHuepTH - Koncerti:
BeorpaÄ-Beograd, 12./5. u 20. 3eMyH-Zemun, 13./5 u 19 'h. BeorpaÄ-Beograd, 14./5. u 11. Hobh Ca^-NoviSad, 15./5. u 20lh. CyöoTHua-Subotica, 16 /5. u 20lh. CyöoTHua-Subotica, 17./5. u 11. CapajeBO-Sarajevo, 19./5. u 20. CapajeBO-Sarajevo, 20 /5 u 15.
PROGRAM:
1. ANTUN LAJOVIC: a) Bolest je kovač.
b) Pomladni spev.
c) Kroparji.
2. EMIL ADAMIČ: a) V snegu.
b) Iz bosanskega perivoja.
3. a) DR. ANTUN SCHWAB: Zdrava Marija !
b) ANTUN FOERSTER: Z glasnim šumom s kora.
c) DR. GOJMIR KREK: Tam na vrtni gredi.
4. ANTUN LAJOVIC: a) Pastirčki.
b) Zeleni Jurij.
c) Ples kralja Matjaža.
ODMOR
5. STEVAN MOKRANJAC: VII. Rukovet srpskih narodnih pje-
sama iz Stare Srbije i Makedonije.
6. a) JOSIP HATZE: Oj Lazare! (Srbija.)
b) ANTUN ANDEL: Igra kolo. (Hrvatska.)
c) ANTUN ANDEL: Dragi daleko. (Hrvatska.)
d) JOSIP HATZE: Čergo moja Čergice. (Ciganska.)
e) ANTUN ANDEL: Anko Ančice. (Hrvatska.)
7. MATEJ HUBAD: a) Je pa davi slan’ca pala. (Slovenačka.)
b) Prišla je miška. (Slovenačka.)
c) Luna sije. (Slovenačka.)
d) Skrjanček poje, žvrgoli. (Slovenačka.)
e) Gor čez jezero. (Koruška.)
f) Bratci veseli vsi. (Slovenačka.)
8. STEVAN MOKRANJAC: Kozar.
r^a3ÖeHa Maraua y JbyßjbaHH ÖH^a je ocHOBaHa roA. 1872. i<ao rjia3ÖeHO H3AaßaHKH 3aBOA- ToAHHe 1882. oTBopHJia je CBojy rjia3ÖeHy uiKOJiy 3a iviacoBHp, rycjie h oniuTy rjia3ÖeHy Teopnjy. neßaHKH 360p T^a36eHe Maraue 6ho je ocHOBaH y jeceHH roAHHe 1891., a roAHHe 1919. npHApy*HJio My ce h opKecrpamo ApyuiTBo nia3ÖeHe Maraue. r^a36ena uino^a je ce H3 ckpomhhx noneTaKa pa3BHJia Kpo3 40 roAHHa y HajßehH r;ia36eH0-mK0;iCKH 3aBOA Ha jyry, KojH je 6ho y uiKOflCKOj toähhh 1918.—1919. npoiuHpeH y jyroaioßeHCKH K0H3epBaT0pnyM h KojH öpojH OBe uiKO^CKe roAHHe HaA 1000 riHTOMaua h 56 HacraßHHKa.
FleBaHKH 360p (HaA 140 neßana h neßaHHua) je neKe BpcTe cnojbamite o6e;ie)Kje Dia36eHe Maraue. npnpeAHO je y cßojoj y)Koj OTayÖHHH tokom CBora 30 roAHuntera KOHuepraora Äe^OBaita 168 KOHuepaTa h öeäßpoj Apyrnx Man>Hx HacTynafta. Ajih ceM Tora K0HuepT0Ba0 je c HajßehHM ycnexoM h y Ee^y, 3arpe6y, Tpery, OnaTHjH, PeKH, CyuiaKy htä- y fteroßHM KOHU.ep.THHM nporpaMHMa bhahmo CBa 6ojba zena AOMahnx K0Mn03HT0pa, Koja je H3 BefcHHe 6aui neßa^KH 360p r^a36eHe Maraue npßH h3boaho. y h>hm3 je y onuiTe qacHo 3acTynaHa Hama jyr0CJi0BeHCKa necMa; Hy H3BOAHJia cy ce h Hajßeha cßeTOBHa AeJia HajnpH3HarajHX K0Mn03HT0pa Kao ihto cy: Tajuiyc; Jl,Bop>KaK, CMeTaHa, <I>h6hx, HoBaK, CyK; BeTOßeH, Bax, BpyKHep, BarHep; BepAH, Bocch, n. XapTMaHH, riepocn HTA-
-- neßaMKH 360p Dia36eHe Maraue boah Beh cKopo 30 roAHna' BeuiTa pyKa K0H3epBaT0pHjcK0ra AHpeKTopa rocnoAHHa MaTeja XyöaAa. C n.eroBHM Ae^ioßaiteM je y najy)Koj Be3H pa3ßoj Hame cnoBeHa^Ke 3ÖopoBCKe i\na36eHe jinrepaType.
FleBa^KH 360p Tjia36eHe Maraue y JbyßjbaHH noHehe jyroc^OBeHci<y necMy Meljy CBojy 6pahy c HCKpeHOM )KejbOM, Aa 6h h raMe nocneuiHO y3ajaMHo yno3HaBait>e h KyjrrypHo npn-6^HJKaBaite.
Glazbena Matica u Ljubljani bila je osnovana god. 1872. kao glazbeno izdavački zavod. Godine 1882. otvorila je svoju glazbenu školu za glasovir, gosle i opštu glazbenu teoriju. Pevački zbor Glazbene Matice bio je osnovan u jeseni godine 1891., a godine 1919. pridružilo mu se i orkestralno društvo Glazbene Matice. Glazbena škola je se iz skromnih početaka razvila kroz 40 godina u največi glazbeno-školski zavod na jugu, koji je bio u školskoj godini 1918.—1919. proširen u jugoslovenski konzer-vatorium i koji broji ove školske godine nad 1000 pitomaca i 56 nastavnika.
Pevački zbor (nad 140 pevača i pevačica) je neke vrste spoljašnje obeležje Glazbene Matice. Priredio je u svojoj užoj otadžbini tokom svoga 30 godišnjega koncertnoga delovanja 168 koncerata i bezbroj drugih manjih nastupanja. Ali sem toga koncertovao je s največim uspehom i u Beču, Zagrebu, Trstu, Opatiji, Reki, Sušaku itd. U njegovim koncertnim programima vidimo vsa bolja dela domačih kompozitora, koja je iz večine baš pevački zbor Glazbene Matice prvi izvodio. U njima je u opšte časno zastupana naša jugoslovenska pesma; nu izvodila su se i največa svetovna dela najpriznatijih kompozitora kao što su: Gallus; Dvorak, Smetana, Fibich, Novak, Suk; Beethoven, Bach, Bruckner, Wagner; Verdi, Bossi, P. Hartmann, Perosi itd.
Pevački zbor Glazbene Matice vodi več skoro 30 godina vešta ruka konzervatorijskoga direktora gospodina Mateja Hubada. S njegovim delovanjem je u najužoj vezi razvoj naše slovenačke zborovske glazbene literature.
Pevački zbor Glazbene Matice u Ljubljani poaeče jugoslo-vensku pesmu medju svoju bracu s iskrenom željom, da bi i time pospešio uzajamno upoznavanje i kulturno približavanje.
EMHJ1 AÄAMHH
je jc^aii H3Meljy HajiMOÄHHjnx h HajoMHjBeHHjHX cjiobchckhx K0Mn03HT0Ba. Hapcwii-to cpeTHO noroÄH OHaj npaBH, CBe o>KHBJbaBajyhH napoAHH toh.
AHTyH AH^JEJl
je öhbuih ÄyrorOÄHinitH KanejiHiiK neßaqKora ApyniTBa „Ko;ia“ y 3arpe6y. Aii/ije.1 je no3HaT no CBojHM xap.MOHH3aunjaMa xpBHTCKe Hapoane mccmc.
AHTYH OEPCTEP.
CiapeiuHHa je cjiobchckhx K0Mn03HTOpa. Potjen je 20. Äeueiwöpa 1837; ro/inne. IlpeKO 40 roÄHHa ^e.ioBao je Kao KaneJinHK h opryjbam y jbyöjbaHCKoj CT0H0j UPkbh h Kao npocjjecop rießaiba y cpeÄHjCinKOJiCKiiM 3aBO,a,HMa y Jbyöjbami. Harny je r.ia3Öeny /wTepaTypy o6orarao y npßoj Bpcra npiaiemiM ac.-ihma, Koja öpoje BHiue CTOTHHa onyca. Ca^a >khbh Kao 85 ro;iimin>ii crapau y HoBOMe MecTy.
JOCHn XAT3E,
npH3H3H K0MIT03HT0p XpBaTCKHX jCAHOnCBa H XapMOHH3aTOp HapOÄHHX necaMa. )Khbh y CiMHTy Kao r.ia36eim /utpcKTop h Kao 36opoBo})a neBaiKora jpymTBa
„Tycjiap“.
EMIL ADAMIČ
je jedan izmedu najplodnijih i najomiljenijih slovenskih kompozitora. Naro-čito sretno pogodi onaj pravi, sve. oživljavajuči narodni ton.
ANTUN ANDEL
je bivši dugogodišnji kapelnik pevačkoga društva »Kola« u Zagrebu. Andel je poznat po svojim harmonizacijama hrvatske narodne pesme.
ANTUN FOERSTER.
Starešina je slovenskih kompozitora. Roden je 20. decembra 1837. godine. Preko 40 godina delovao je kao kapelnik i orguljaš u ljubljanskoj stonoj crkvi i kao profesor pevanja u srednješkolskim zavodima u Ljubljani. Našu je glazbenu literaturu obogatio u prvoj vrsti crkvenim delima, koja broje više stotina opusa. Sada živi kao 85 go^lišnji starac u Novome mestu.
JOSIP HATZE,
priznan kompozitor hrvatskih jednopeva i harmonizator narodnih pesama. Živi u Splitu kao glazbeni direktor i kao zborovoda pevačkoga društva
> Guslar«.
											
MATEJ XYBA
Xy6a;t, anco.iBCHT 6cm<ora KOHcepBaTOpHyMa, jecT ÄHpeKTop KOHcepBaTOpHyMa „DiacöeHe Maraue “ y Jby6.i.anH. IIoynaBa 30 rOÄHHa co.ioncBathe Ha KOHcepBa-TOpHyMy Te je Kp03 CBe to Äoöa 6ho h KanejiHHKOM neBa'tKora 36opa „DiacöeHe Maraue“. Oh je npBH koä OioBenaua xapM0HH30Ba0 napoaiiy necMy y K0HuepTH0j cjjopMH. üeBaMKH 360p „DiacöeHe Maraue“ hx je Beh 6e36poj nyTa h3boäho c HajBehHM ycnexoM koä Kyhe h y tj-Vjhhh.
JXP. TOJMHP KPEK,
OBoroÄHiuftH peKTop Ha jbyöjbaHCKOM yHHBep3HTeTy, pofjen je 1875. roAHHe Te je y ro/imiaMa 1901.—1904. c HajBehHM ycnexoM ypeijmao nia3ÖeHy peßiijy „Hobh Akopäh“. hberoBe cy K0Mn03Hunje 113 BehHHe imiujie y Toj peBitju. JXp. KpeK je h na/i,3opnnK iyia3Öemix niKOJia y ÄeJiOKpyry noKpajHHCKe ynpaße
3a C^QBCHHjy.
AHTyH JIAJOBHU
PotjCH je 18. ÄeueMÖpa 1878. y BaqaMa koä /Imiije. Caaa 'whbh y Jby-6jbaHM Kao cväöchh c3bcthhk. JlajoBHU, ancojiBeHT „DiacöeHe Maraue“ h 6eiK0ra KOHcepBaropnyMa, najMojiepimju je cjiobchckh K0Mn03HT0p. BaHperao je ÄyöoK h «yxoBHT Te je 6e3 cyMtte Haj3pejin|H y cjjopMaiua h y caÄpwHHaMa. C nonocoM Morjni öhcmo ra Ha3HBara cjiobchckhm MOÄepHiiM oacH^apoM.
CTEBAH MOKPAhbAU.
K^acnnap jyrocJiOBeHCKe, a y npßoj Bpcra cpncne raa3Öe. bberoßa je 3acjiyra, Äa je yno3Hao cpncny necMy ujhph cbct h to y TaKBoj (JiopMH, c KaKBOM ce He MO>Ke «a n0H0CH Hapoana necMa nnjeAnora, na hh Haj6pojHHjera HapOÄa. Cmmo tbpähmo, Äa je H,eroBHx 15 pyKOBCTa Hajßehn panpesemaHT Harne HapoÄHe
Kyjnype.
JXP. AHTYH LUBAB
>khbh y UejBy Kao .iei<ap. bbaroBe cy K0Mn03Huiije 36or Jiene, cp/uiimc h jiaKiue
<J>opMe BeoMa oMHjbeHe.
)
MATEJ HUBAD.
Hubad, apsolvent bečkoga konservatoriuma, jest direktor konservatoriuma »Glazbene Matice« u Ljubljani. Poučava 30 godina solopevanje na konser-vatoriumu te je kroz sve to doba bio i kapelnikom pevačkoga zbora »Glaz-bene Matice«. On je prvi kod Slovenaea harmonizovao narodnu pesmu u koncertnoj formi. Pevački zbor »Glazbene Matice« ih je več bezbroj puta izvodio s največim uspehom kod kuče i u tudini.
DR. GOJMIR KREK,
ovogodišnji rektor na ljubljanskom univerzitetu, roden je 1875. godine te je u godinama 1901.—1914. s največim uspehom uredivao glazbenu reviju »Novi Akordi«. Njegove su kompozicije iz večine izašle u toj reviji. Dr. Krek je i nadzornik glazbenih škola u delokrugu pokrajinske uprave za
Sloveniju.
ANTUN LAJOVIC
roden je 18. decembra 1878. u Vačama kod Litije. Sada živi u Ljubljani kao sudbeni savetnik. Lajovic, apsolvent »Glasbene Matice« 1 bečkoga konservatoriuma, najmoderniji je slovenski kompozitor. Vanredno je dubok i duhovit te je bez sumnje najzreliji u formama i u sadržinama. S ponosom mogli bismo ga nazivati slovenskim modernim klasičarom.
STEVAN MOKRANJAC.
Klasičar jugoslovenske, a u prvoj vrsti srpske glazbe. Njegova je zasluga, da je upoznao srpsku pesmu širi svet i to u takvoj formi, s Kakvom se ne može da ponosi narodna pesma nijednoga, pa ni najbrojnijega naroda. Smelo tvrdimo, da je njegovih 15 rukoveta največi reprezentant naše
narodne kulture.
DR. ANTUN SCHWAB
živi u Celju kao lekar. Njegove su kompozicije zbog lepe, srdačne i -lakše forme veoma omiljene.
BOLEST KOVAČ.
(Preveo Fr. Finžgar.)
BojiecT Kyje Hame cpue hcmhjiocpäiio Kao h KOBa'i CBoj hcjihk Ha HaKOBH>y. Cpue yTynH h nocTaHe tbpäo Kao h qejiHK.
Bolest kuje naše srce nemilosrdno kao i kovač svoj Čelik na nakovnju. Srce utupi i postane tvrdo kao i Čelik.
Bolest je kovač za moje srce.
Na njenem ognjišču mi strast gori.
Vedno strašni vihar v žrjavico srca divje sopiha in grozne plamene pali mi besno.
Bolest pa nevsmiljeno kuje srce, dokler trdo ni kakor jeklo kaljeno.
Dobro kuje bolest!
Ne stare vihar in mraz ne požge in rja ne sne, kar bolest je skovala.
POMLADNI SPEV.
(Preveo Fr. Finžgar.)
Bjia»<eHH ocehajn cpna y npcjierao aoöa. Cbc qeane 3a ußeheM h ycpca py>i<a Halje Äyma MHp, chobc, HaÄe, cneße h 6jia>Ken c.iaaaK noMHiiaK.
Blaženi osečaji srca u proletno doba. Sve čezne za cvečem i usred ruža nade duša mir, snove, nade, speve i blažen sladak počinak.
Ko vijolice spet zacveto, k cvetju tožno zaželi srce.
Moji duši je tako sladko, kot rodilo bi se v njej nebo, moji duši je tako sladko, ker stezice moje rožice krase, k cvetju tožno zaželi srce.
Blažen hodim mirno sred livad, moje duše sanje so z menoj.
V meni spev se dviga lepih nad, moje srce pije kelih zlat, ki iz cvetnih čaš ima sladak napoj. Sanje moje duše so z menoj.
KROPARJI.
(Oton Župančič: Ciciban.)
y CjioBGHnju je cejio Kpona, rae Beh oä ctothhc rojiHHa cbh ct3hobhh]xh H3-paljyjy eKcepe. To je KyhHa mwycTpHja. 36or BaHpeAHO TeuiKora pa^a cbh cy CKopo noHeuiTo H3HaKa>KeHH h necHHun onncyjy y majbUBHM necMaMa h>hxobo
xo/iatbc h pa«.
U Sloveniji je selo Kropa, gde več od stotine godina svi stanovnici izra&uju eksere. To je kučna industrija. Zbog vanrednog teškoga rada svi su skoro ponešto iznakaženi i pesnici opisuju u šaljivim pesmama njihovo hodanje
i rad.
Kdo pa tisti so štorkljači?	Kdo pa tisti so trkljači?
To so kropenski kovači,	To so kropenski kovači,
to žeblarji so iz Krope,	kladivo jim v roki pleše,
hodijo ko v mlinu stope:	pesmi poje, iskre kreše:
cop, cop, cop, lop, lop, lop.	plenk, plenk, plenk, plenk, plenk,
žvenk, žvenk, žvenk, žvenk, žvenk ...
V SNEGU.
(Simon Jenko.)
Mhcjih Heo3«paBJbHBora. EojiecHHK rae^a cBoje ca CHeroM o/icbchc n.iaiiHHe. npHpo.ua ce cnpeMa Ha npojiehe. Cße he 6hth ojtCBeno ubcHcm — a 3a H>er0B0 cpue HHje hh n poneha hh Becea>a, jep he npe yMperi-f; Hero jih 6yay npou,Beiajie
npo.icTHe py>i<e.
Misli neozdravljivoga. Bolesnik gleda svoje sa snegom odevene planine. Priroda se sprema na prolece. Sve če biti odeveno cvečem — a za njegovo srce nije ni proleča ni veselja, jer če pre umreti, nego li budu procvetale
proletne ruže.
Hribi še beli so, rože še ne cveto, kmal’ bo pomlad prišla, rože bo sklicala.
Samo moje srce, žalostno bode še, zanj več pomladi ni, zanj več veselja ni.
IZ BOSANSKEGA PERIVOJA.
(Cvetko Golar.)
Cße mhoih h }KCvbe MJia^ora jynaKa KOHueHTpiipaHe cy y tt>eroBoj .neBoju.ii. 3a meuinpoM HMa TpH nepa, soja 3naqe: )KapKO cyHue, jacHy MecemiHy h xJiaÄHy pocy. Cße cJiy>KH «eBojuH h H>eMy.
Sve misli i želje mladoga junaka koncentrirane su u njegovoj devojci. Za šeširom ima tri pera, koja znače: žarko sunce, jasnu mesečinu i hladnu rosu. Sve služi devojci i njemu.
Mlad junak po vasi jezdi	Solnce zlato za sirote —
iu klobuk po strani nosi,	mesečina za popotne —
za klobukom tri peresa.	in za njive hladna rosa.
Prvo, — solnce žarko zlato, drugo, — jasna mesečina, tretje, — rosa čista hladna.
Njive pa so za pšenico, a pšenica za kolače, a kolači za devojke, a devojke za junake.
ZDRAVA, MARIJA!
(Fr. Ks. Meško.)
üyTHiiK H,ne uecTOM. Oi'.mch ce Benepibe 3boho. y qac cera ce cbojhx mjisähx ÄaHa h CKJioriH pyKe Ha no6o>KHy MOJiHTBy: 3,n.paBO Mapiijo!
Putnik ide cestom. Oglasi se večernje zvono. U čas seti se svojih mladih dana i sklopi ruke na pobožnu molitvu: Zdravo Marijo!
K pokoju že dan se nagiba, in zemljo ogrinja mrak.
'Iz samostanskega stolpa glasi se zvok zvona mehak. Zdrava, Marija!
Popotnik korakam po cesti, zvonenja poslušam spev.
A srce, a srce nemirno pretresa mi glasen odmev. Zdrava, Marija!
>Z GLASNIM ŠUMOM S KORA.«
(S. Jenko.)
Cejbaun cy caKyrabeHH y upkbh. Opryjbe jaKO 3Byqe, cbh 3aneßajy necMy KpajbHUH
ne6a h 3eMAe.
Seljaci su sakupljeni u crkvi. Orgulje jako zvuče, svi zapevaju pesmu kraljici
neba i zemlje.
Z glasnim šumom s kora orgle so donele, druži se z donenjem glas soseske cele:
Bodi počeščena, rajska ti devica, vseh nebes in zemlje naših src kraljica!
Tak soseska poje in na prsi bije. Skoz visoka Okna jasno solnce sije!
TAM NA VRTNI GREDI . . .
(Ljudmila Poljar.ee.)
üeBojKa rojn Ha CBojoj rpeaHUH pyaoiapHH. Ha pacTaHKy .nase ra CBOMe aparoM ca CTpaxoM y epity, äa he pyjKMapHH yßeHym h TaKO yracHyTH cehatt>e Ha H>y. Devojka goji na svojoj gredici ružmarin. Na rastanku dade ga svome dra-gom sa strahom u srcu, da če ružmarin uvenuti i tako ugasniti sečanje na nju.
Tam na vrtni gredi	Na srce ga deni,
rase rožmarin,	čuvaj ga skrbno,
pridi o slovesu,	morda kdaj ob njem ti
dam ti ga v spomin.	rosno bo oko.
Rožmarin povene, ž njim spomin bo vzet, tudi ti boš nosil v srcu veli cvet.
PASTIRČKI.
(Oton Župančič: Ciciban.)
CejiMopHua qo6aHqa^H npeTpnerao je #o6a 0,n ceaaiu 3jihx roÄHHa, ceaaM nycTux nama h ce^aM MpmaBHx Kpaßa. Hhtko oa h>hx raje hh 3anjiaKao hh 3anBH.iH0. Hy ÄOtUJio je 3.mtho ao6a Jiene name h yTOBjbeHHx KpaBa; 3aro cy Becean h
cBHpajy nocKO^HHne.
Sedmorica čobančadi pretrpelo je doba od sedam zlih godina, sedam pustili paša	i	sedam	mršavih krava.	Nitko od njih nije	ni	zaplakao ni	zacvilio.	Nu
došlo	je	zlatno	doba	lepe	paše i utovljenih krava;	zato	su veseli	i	sviraju
poskočnice.
Bilo	je	sedem hudih let,
bilo	je	sedem pustih paš,
bilo je sedem suhih krav.
Sedmero je pastirčkov nas, zdaj tolste krave gonimo, na polno pašo hodimo, okrogle pesmi piskamo.
Saj smo prebili sedem let, prebili sedem hudih let, prestali sedem pustih paš, prepasli sedem suhih krav, da ni nobeden »jojc dejal.
ZELENI JURIJ.
(Oton Župančič: Ciciban.) y noMCTKy npojicha oaeny ceocKH «enauH je/urora H3Mctjy ce6e y 3ejienc rpaimHue, bojic ra y noBopun oä Kyhe ,no Kyhe h ncßajy nece.ic necMe >i<e.iehn 6jiar0M0B npnpo,nn h mo ji e 3a aapOBe.
U početku proleča odenu seoski dečaci jednoga izmedu sebe u zelene gran-čice, vode ga u povorci od kuče do kuče i pevaju vesele pesme želeči blagoslov prirodi i mole za darove.
Jurij Zeleni se z mavrico paše;	Dobri ljudje vi, jasno vam lice!
srečno, veselo selo bo naše:	Rad bi popeval z vami zdravice,
že za vodo čez travnike jaše.	ali gole so Slovenske gorice.
Z glavo namigne, trava se vzdigne,	Jasno vam lice, misel najbolja!
obraz okrene, veje odene,	Z Vami ostati bilo bi me volja,
z okom obrne, cvetje se strne.	a na Koroškem še pusta so polja.
Jurij Zeleni ne hodi drugam,	Pusta so polja, slana in mraz,
vinca in pesmi poln je naš hram,	treba hiteti, kliče me čas,
drago bo tebi, milo bo nam.	ali ob leti spet bom pri vas.
Konja vspodbode v daljo izginja, cvetje zelenje za njim se razgrinja, da nas Zelenega Jurja spominja...
PLES KRALJA MATJAŽA ŠT. II.
(Oton Župančič: Ciciban.)
Zleua nrpajy kojio h neßajy necMy o npajby MaTjawy h Ajiciimhum. Deca igraju kolo i pevaju pesmu o kralju Matjažu i Alenčici.
Enkrat naprej, enkrat nazaj, kralj Matjaž si izbera raj, gori in doli, tretjič okoli, kralj Matjaž si Alenko izvoli.
Trikrat po sredi, četrtič na kraj:
»Kralj Matjaž, Alenko nazaj!«
Roke navskrižem križa kraža,
Turki lovite kralja Matjaža!
Bijmo s petami tok, tok, tok.
Konjič Matjažev skok na skok.
CPnCKE HAP. nECMH H3 CTAPE CPBHJE H MAKEflOHHJE. VII. pyKOBeT	
SRPSKE NAR. PESMI IZ STARE SRBIJE I MAKEDONIJE VII. rukovet.	
I.	!•
Mopc, H3Bop Bo/ia	More, izvor voda
H3BHpa^a,	izvirala,
otj), Mope otj)!	of, more of I
H3B0P BO/ia	Izvor voda
H3BHpajia.	izvirala.
Mope Ha« H3BOPOM	More nad izvorom
MOMa CToje,	moma stoje,
0$, Mope, 0$!	of, more, of!
Ha H3BOP ce	na izvor se
orae/iajia,	ogledala,
cac JiHiie ce	sas lice se
pa3roBapa:	razgovara:
Mope jiejie jiHije,	More lele lice,
6cjio jiHue,	belo lice,
otj), Mope, 0(j)!	of, more, cf!
KaK caM 6ena	kak sam bela
h pyMeHa,	i rumena.
ouiTe, aa caM upHOOKa ?	ošte da sam
	črnooka?
Mope, nycTa c^m<a	More, pusta slika
Ha CTojaHKy,	na Stojanku,
0$, Mope, ot}>! •	of, more, of!
3eMajia 6h	zemala bi
ja C/rojaHa.	ja Stojana.
II.	II.
Ajae, Koj th Kynn	Ajde, koj ti kupi
Ky^aime to,	kulanče to, koj ti kupi
KOj th KynH	
KyjiaH4e, xaj!	kulanče, haj!
Xaj, xaj, xaj!	Haj, haj, haj!
Kyjiaime to,	kulanče to,
Äe ijhw «e, KyjiaH^e to?	de džidi de,
	kulanče to?
Ajjie MH ra KynH, ayÄo Mjiaao,
Jiy.no MJia,no
HOKCHiCHO.
Xaj xaj, xaj!
Jiyno MJia.no,
Ae ijhäh «e,
HOKeHaCHO.
Ajnc, KOj TH KynH, CBHjieH (jiycTaii,
KOJ TH KynH CBHJieH (JiycTaH?
Xaj, xaj, xaj? nyno MJia.no, ne. vhäh äc ! He>KeH>eHO.
Ajjie, Koj th Kynn CBHJieH (jjycraH?
xaj, xaj xaj ?
Jiy.no MJia.no,
Äe ijhhh ,ne! He>KeH>eHo!
III.
Oj! UJto jih mh je, MHJia Jie MajKO h Äparo, mjmä apaMHja,
CTapa MajKO,
Äa 0Ä3M ?
IV.
flocejo .ne.no ro.ie.MaTa H>HBa,
Hxa!
Äanra JiaHra,
.MHra JiaHra, roJieMaTa h>hbh !
Ej, ropoM ÄHK>e, äojiom jiyöenHue,
Hxa!
Aaitra jianra, jianra JiaHra, äojiom jiy6cHHu.e.
Ej H3B3ÄH ce EpreH momhc MJia.no, Hxa!
ÄaHra JiaHra,
JiaHra JiaHra,
AeaoBa ByHyKa.
Ajde mi ga kupi, ludo mlado, ludo mlado nežen j eno.
Haj, haj, haj! ludo mlado, de džidi de, neženjeno.
Ajde, koj ti kupi svilen fustan, koj ti kupi svilen fustan?
Haj, haj, haj? ludo mlado, de džidi de! neženjeno.
Ajde, koj ti kupi svilen fustan? haj, haj, haj? ludo mlado, de džidi de! neženjeno!
III.
Oj! Što li mi je, mila le majko i drago, mlad aramija, stara majko, da odam?
IV.
Posejo dedo golemata njiva, iha!
danga langa, danga langa, golemata njiva!
Ej, gorom dinje, dolom lubenice, iha!
danga langa, danga langa, dolom lubenice.
Ej, navadi se,
Ergen momče mlado, iha!
danga langa, danga langa, dedova vunuka.
V.	V.
Bapaj, AaHKe, rH3A3B3 ÄeBOjKO ! ocj) !	Varaj, Danke, gizdava devojko! of!
CeAH flaHKa Ha bhcokh 'lap^aK, y pyhn By mniiiMHp jo rjieaajio. »	Sedi Danka na visoki čardak, u ruči vu šimšir je gledalo.
Haqciiuba ce flaHKa oniefla ce.	Načešlja se Danka ogleda se.
M3roBapa XlaHKHHa Ta CTpHHa. Bapaj, flamce, rH3Äaßa aeBojKo! Bapaj, AaHKe, Bapaj!	Izgovara Dankina ta strina. Varaj, Danke, gizdava devojko! varaj, Danke, varaj!
OJ JIA3APE.	OJ, LAZARE.
Oj, JIa3ape, Ha boah B03ape. no« ropoM, noÄ 3e;ienoM, no« jenoM, noa jaceHOM, c jaceHa poca Kanjbe, MOMiiHMa 3a KajmaKe, a nypn 3a 3yjiyBe xej!	Oj, Lazare, na vodi vozare. Pod gorom, pod zelenom, pod jelom, pod jasenom, s jasena rosa kaplje, momcima za kalpake, a curi za zuluve hej!
Hyßaj 6po.ua, He npeBe3H Kora. no/i ropoM, noA 3ejienoM, noa jejioM, noj jaceHOM, c jaceHa poca Kanjbe, MOMUHMa 3a Ka/inaKe, a uypw 3a 3yjiyBe xej!	Čuvaj broda, ne prevezi koga. Pod gorom, pod zelenom, pod jelom, pod jasenom, s jasena rosa kaplje, momcima za kalpake, a curi za zuluve hej!
ChhoH HaM je OA.6er.ia /iCBojKa. noÄ ropoM, noa 3eJieiiOM, no« jejiOM, uoä jaceHOM, c jacena poca Kanjbe, MOMUHMa 3a nagnane, a uypH 3a 3yjiyBe xej!	Sinoč nam je odbegla devojka. Pod gorom, pod zelenom, pod jelom, pod jasenom, z jasena rosa kaplje, momcima za kalpake, a curi za zuluve hej!
HfPA KOJIO HA flBA^ECET H RBA . . .
Hrpa kojio, nrpa kojio Ha jBaaeceT h ÄBa; y tom Kony, y tom KOJiy Jiena Maua nrpa, KaKBa Maua, KaKBa Mana MeflHa ycia HMa, Äa Me xohe, «a Me xohe nojbyÖHTH c h,iim3, bojiho 6h, bojimo 6h Her jmaacceT h flBa ! Jbyön, ji>y6n He j;aH ry6n, caaa Moncem, Kora xohem; hjih MeHe hji «o MeHe, * hji an’xohem 6am h MeHe.
IGRA KOLO NA DVADESET I DVA . . .
Igra kolo, igra kolo na dvadeset i dva; u tom kolu, u tom kolu liepa Maca igra, kakva Maca, kakva Maca medna usta ima, da me hoče, da me hoče poljubiti s njima, volio bi, volio bi neg dvadeset i dva!
Ljubi, ljubi ne dan gubi, sada možeš, koga hočeš: ih mene il do mene, il ak’ hočeš baš i mene.
£PArH JE ,DAJ1EK0.
Cßa ce ropa jihctom cacra, a ja HeMaM c khm, j ep Moj .lipani Ha ;i3/icko y Tyijoj 3eMjbH!
Sva se gora listom sasta, a ja nemam s kim, jer moj dragi na daleko u tudoj zemlji!
DRAGI JE DALEKO.
y 6anwH mh pyiita UBaTe, ja jy He 6epeM, jep Moj ixparn Ha Hajieno y Tyijoj 3eMJLH!
U bašči mi ruža cvate, ja ju ne berem, jer moj dragi na daleko u tudoj zemlji!
MEPrO MOJA HEPrHUE.
Mepro Moja wepraue,
BeHau matse nHraiiCKe, nopoaHua MHJia,
Ha HsjBehoj CTyaeHH, KOTOnepH3 6njia!
Ka« 3aBejy CHeroBH, ja no raery ranaM, a Ka« CHHe npojbehe, a ja ce pa36auaM.
oä HaajaBa roiaTHa, th ch Moja Kyhnua, cpe6pHa h 3^aiHa.
rOCnOÄCKH Cy ABOpOBH, HenoMHqHe CTeHe, a th npaTHui UHrana, Ky«a ros c e KpeHe.
»ČERGO MOJA ČERGICE,
Čergo moja čergice, od čadjava platna, ti si moja kučica, srebrna i zlatna. Gospodski su dvorovi, nepomične stene, a ti pratiš cigana, kuda god se krene.
Venac slave ciganske, porodica čila, na največoj studeni, kočoperna bila!
Kad zaveju snegovi, ja po snegu gačam, a kad sine prolječe, a ja se razbacam.
AHKO, AHMHUE!	ANKO,	ANČICE!
3h, 3H, UHHHHp/IHH,	Zn, zn, cincirlin,
UHHHHp.THII, UHH, U.HH!	cincirlin, ein, ein!
Xaj, xaj! '	Haj, haj!
Oj, «eBojKO,	Oj, devojko,
ÄeBojqnue,	devojčice,
Ahko, Ahhhuc,	Anko, Ančice,
jiymo h cpue,	dušo i srce,
äo1]h äo MeHe,	dodji do mene
cejiH Kpaj MeHe,	sedi kraj mene,
aoijH äo MeHe,	dodji do mene,
h nojby6n Me!	i poljubi me!
Jla, na! Ax,	La, la! Ah,
IHTO CaM TH V4HHH0 ?	što sam ti učinio?
Ahko, AHmme,	Anko, Ančice,
Äyuio h cpue,	dušo i srce,
äo!]h m MeHe,	dodji do mene,
ccah Kpaj MeHe,	sedi kraj mene,
äo1]h äo MeHe	dodji do mene
h noAyÖH Me!	i poljubi me!
Ako caM Te noJbyöno,	Ako sam te poljubio,
Ahko, AimHue,	Anko, Ančice,
jtyi.no h cpue,	dušo i srce,
Äoi]H äo MeHe,	dodji do mene,
ce^H Kpaj MeHe,	sedi kraj mene,
ÄOijH RO MeHe	dodji do mene
h nojby6n Me!	i poljubi me!
Xaj, xaj!	Haj, haj!
Xaj, xaj! uhh, uhh !	Haj, haj! cin, cin!
JE PA DAVI SLAN’CA PALA.
JyTapH>H je Mpa3 yHHWTHO cße ljBehe Ha jinßa,aaMa. MoM^e He Tyryje 3a uBeheM, Beh caMo 3a cboj'om Äeßojkom, jep ce 6ojn, äa he ra oct3bhth.
Jutarnji mraz je uništio sve cveče na livadama. Momče ne tuguje za cvečem, več samo za svojom devojkom, jer se boji, da če ga ostaviti.
Je pa	davi slan’ca pala	Meni pa ni nič za rož’ce,
na zelene travnike,	če jih slan’ca pomori,
je vso	trav’co pomorila	Meni je le za dekle moje,
in vse	žlahtne rožice.	če me ona zapusti.
PRIŠLA JE MIŠKA.
LUa.’bHBa naporna necMa, Koja Ha jeflHocTaBaH omirjicaan namin onncyje, KaKo H3 Ma.icHora y3poKa HacTaHe ’iecTO bc-ihkc nocjieanue. IlecMa ce neBa ko,h uiajbHBHX Hrapa Ha nojby.
Šaljiva narodna pesma, koja na jednostavan očigledan način opisuje, kako iz malenoga uzroka nastanu često velike posledice. Pesma se peva kod
šaljivih igara napolju.
Prišla je miška z mišnice, vzela pšenico z pšeničnice. Miš pšenico pod goro, pod to goro zeleno.
Prišla je mačka z mačnice, vzela je miško z mišnice. Mačka miško, miš pšenico pod goro,
pod to goro zeleno.
Prišel je zajec iz zajčnice, vzel je mačko iz mačnice. Zajec mačko, mačka miško, miš pšenico —
Prišla je lisica z lisičnice, vzela je zajca iz zajčnice. L’sica zajca, zajec mačko, mačka miško, miš pšenico
Prišel je jelen z jelenčnice, vzel je lisico iz lisičnice. Jelen lisico,
itd.
itd.
itd.
Prišel je volk iz volčnice, vzel je jelena iz jelenčnice. Volk jelena,
itd.
Prišel je medved iz medvednice, vzel je volka iz volčnice.
Medved volka,	itd.
Prišel je love iz bajtice, ustrelil je medveda iz medvednice. Lov’c medveda,	itd.
Prišla je smrt z mrtvašnice, vzela je lovca iz bajtice.
Smrt je lovca, lov’c medveda, medved volka, volk jelena, jelen 1’sico, l’sica zajca, zajec mačko, mačka miško, miš pšenico pod goro,
pod to goro zeleno.
POD OKNOM.
(Fr. Prešeren.)
Obo je je.mia H3Meijy najjienniHX npewepHOBHX necaiua, inje je tckct h HaneB HapoA cacBHMe ycBojuo. riecMa H3pa3yje BejiHKy Jbyöaß.
Ovo je jedna izmedu najlepših Prešernovih pjesama, čiji je tekst i napev narod sasvime usvojio. Pjesma izrazuje veliku ljubav.
Luna sije,	Ti si kriva,
kladvo bije	ljubezniva
trudne, pozne ure	že.	deklica neusmiljena.
Prej neznane	Ti me raniš
srčne rane	ti mi braniš
meni spati ne puste.	da ne morem	spat’ doma.
ŠKRJANČEK POJE, ŽVRGOLI.
UJcBa no3«paBJba cbojom necMOM 6enn AaH. Mojme joj najame, aa no3ApaBH h iberoBy Äpary, Koja je naj.ienma Meäjy jiCBojnaMa.
Ševa pozdravlja svojom pesmom beli dan. Momče joj nalaže, da pozdravi i njegovu dragu, koja je najlepša medu devojkama.
Škrjanček poje, žvrgoli, se bel’ga dneva veseli.
Škrjanček poje beli dan, pozdravlja hrib in plan.
Škrjanček poje, žvrgoli, se bel’ga dneva veseli; pozdravlja z drobno pesemco tud’ mojo ljubico.
Kjer kol’ se midva srečava, prav milo se pogledava.
Vse solzne naj’ne so oči, vse to ljubezen stri.
Kjerkol’ sem hodil, kjer sem bil, pa take nisem še dobil, da b’ b’la t’ko bel’ga ličica, pa srca vsmiljen’ga.
GOR ČEZ JEZERO, GOR ČEZ GMAJNICO.
HapOÄHa necMa H3 Ty>KHC KopyuiKe. IIeBay no3,npaBJba CBojy OTayÖHHy, cßoj äom h npeMH^y MajKy. Kaj, je 6ho jorn Ma.iawaH, qecro je neßao TaMO cjiobchckc necMe, a aanac to HHje BHme Moryhej; H>eroBa äomobhh3 creite no,n TyijHM japMOM.
Narodna pesma iz tužne Koroške. Pevač pozdravlja svoju otadžbinu, svoj dom i premilu majku. Kad je bio još malašan, često je pevao tamo slovenske pesme, a danas to nije više moguče; njegova domovina stenje pod tudim
jarmom.
Gor čez jezero, gor čez gmajnico,	K’s’m še majhen bil, s’m bil dro vesel,
kjer je dragi dom	z mojo	zibalko,	s’m	več barti k’tero pes’m pel,
kjer so me zibali	mamica	moja	zdaj	vse minulo je, nič več pel ne bom,
in prepevali haji,	hajo.	zdaj	ni več moj ljubi, dragi dom.
BRATCI VESELI VSI.
HapoÄHa HanHTHHua. Narodna napitnica.
Bratci veseli vsi pesem zapojmo mi od vinca sladkega ko solnce čistega.
Glaske nalijmo si, ven ga popijmo vsi!
En glažek al’ pa dva to nam korajžo da.
Kadar pa vinca ni, takrat me vse boli.
Vince mi zdravje da, ker moč v seb’ ima.
Kadar pa dnarcev ni, kaj nas pa to skrbi, saj birt še kredo ’ma bratci, le pijmo ga!
K03AP. .
(MaKesoHCKa HapoÄHa).
Aj.ne.ne!
Oiya hjic Jiy«o Maaflo H6>KeH>eH0,
Kanaia My oä ja30Beu,
OnHHUH My oä peuieTO, üpaBO npeiH y ce.io.
Aj.ae.ne!
UenHJie ro cejbaHH Bhjih Majio 6m’ mhofo,
UeHHjie ro K03apa.
Ajaeae!
UeHHJie ro ccjbaiiH,
AjÄe, ÄaBarne My roBe.ua,
Hehe momtc roBeaa, flaBame My K03Hne,
Ohe momtc K03Hu,e.
AjÄCÄe!
BHpa.ie ro cbh ce/haiiH,
Bnpa^e ro 3a K03apa,
Zlasome My rpn K03Hu.e.
Tpn OTepa, Äße aoTepa, na ce "-tyÄH, Koja HeMa, Koja ß,e.
nonejia ce K03Hua Ha Äßa, Ha Tp« nnoroBua, fla^e K03a Te yMpe,
Oraae momhc, «a peße:
Jlejiene, jiejiejie, K03Hi;e,
Moja BHTa poryino!
Uh! uh.! u,h! K03Hae,
Moja Brna poryrno!
Ka« jo Teöe HaKopMHM,
Me6ap mjihko HajojiiM,
Te CBH M0MU.H HapaHHM.
Jle^eae!
KOZAR.
(Makedonska narodna.)
Ajdede!
Otud ide ludo Mlado neženjeno,
Kapata mu od jazovec,
Opinci mu od rešeto,
Pravo preči u selo.
Ajdede!
Cenile go seljani Bili malo bil’ mnogo,
Cenile go kozara.
Ajdede!
Cenile go seljani,
Ajde, davaše mu goveda,
Neče momče govega,
Davaše mu kozice,
Oče momče kozice.
Ajdede!
Birale go svi seljani,
Birale go za kozara,
Dadoše mu tri kozice.
Tri otera, dve dotera,
Pa se čudi, koja nema, koja de.
Popela se kozica Na dva, na tri glogovca,
Pade koza te umre,
Stade momče, da reve:-Lelele, lelele, kozice,
Moja vita rogušo!
Ci! ci! ci! kozice,
Moja vita rogušo!
Kad jo tebe nakormim,
Čebar mlako nadojim Te svi momci naranim.
Lelele!
üiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiimimiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiii
TISKARNA M. HROVATIN V LJUBLJANI. IIJTAMriAPHJA M. XPOBATHH y JbJ/BJLAHM.