v \ deže» S' UtiMM Ih noveralp 1920. Posam. it. I H, št 51* raaraR Izhaja vsako \ *j in soboto, Uredništvo in uprava listi V v Ljubljani, Krekov trg št 10. ,,RDECI PRAROR" velja v Jugoslaviji mesečno 8 K; v zasedenem ozemlju (Primorju) četrtletno 9 lir, v Avstriji, Češkoslovaški, Madžarski in Nemčiji četrtletno 36 igsl. K; v Ameriki polletno 1 dolar. GLASILO KOMUNISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE. 'sju ^^&^7A^ep^x^i^^T^£S»3ašu»s^ss^r.‘£CSSsammKaammmm Slovenski narod! TTsta-^i kot ean, 20-lož in glasuj "V aoL.ed.elj o za delscv sfeo - kmečko državo, za- delavsko -Izrraečkro repiabliUzo za Sovjetsko Jugoslavijo. Ročni m dn&jnl HM UuMJune in okolice! Približuje se 28. november, dan volitev poslancev za Ustavotvorno Skupščino. To bo eden najpomembnejših dni v političnem življenju te dežele. Po poinih dveh letih absolutističnega naslilnega vladanja stopa jugoslovanska buržoazlja pred hudsko sodnijo. 28 november mora biti dan strašne sodbe za našo buržo-azijo. Ta dan mora delavno ljudstvo Jugoslavije pod vodstvom svoje Komunistične Stranke izreči gromovit protest proti današnjemu razbojniškemu meščanskemu režimu in navzlic nečuvenemu terorju meščanske diktature manifestirati svojo vnetost in ljubezen za velike ideale komunizma. Da še pred volitvami manifestira komunistični proletarijat za vzvišene cilje svojega neustrašenega boj3, se vrši v sredo dno 24. novembra ob po! 8 uri zvečer uoiilni shod Roiinlstlžne Stronbs v veliki dvorani hotela »Union«. Dnevni red: Komunistična taktika v Konstituanti. Socijalna politika proletarijata. * Finančna in davčna politika proletarijata. Poročajo: sodr. Petrič, dr. Lemež, Fabjančič, Klemenčič. Duševni in ročni delavci! Prihitite v masah na svoj shod. Svetovne volne štiriletnega mesarskega klanja 50 miljonov delavcev in kmetov celega sveta, se spomni pri volitvah 28. novembra. Vse neizmerno trpijeme d'dgih 4 let, vse miljone, ki so v voiski padli mrtvi, ranjeni in pohabljen', je zagreš I mednarodni kapitalizem. Ta kapitalizem pri nas zagovarjajo liberalci (demokratje). klerikalci (SL.S , kmečka zveza, Jugosi. strokovna zveza), samostojna kmetiuka stranka, narodni socijalisti 'n sociial-demokratje. ki se skrivajo tudi pod imenom kmečko-delavske zveze. Vse te stnnke so hujskale na vojsko ali na sc vganjale politiko, ki je pripeljala do vojske Strančice, ki jih pred vojsko še ni biio, pa sedaj hujskajo na nove vojske, skupaj s starimi strankami. Edino kocsiMKšstš sa b!Si veslia© p»rol8 vsem vojskam, ki se b iejo za korist kapitalistov. Zato bodo komunisti zahtevali v Konstituanti, da se Stašfta armada In' eroinlštvo odprav;. Orožje nai se da delavcem in kmetom, da sami potom delavskih in kmečkih svetov poskrbe za red in mu in za pravico. * Zato oddajte 28. novembra vsi svoje volilne krogljice za Etom&jnistišfno StrsnkO; ki nosi na svoji rdeči listi znamenje kiadiva in srpa, kar pomeni žitev delavca in kmeta. te hočete plučstl 50 mlljarfl aržsunth flolgov, tedaj vam priporočamo, da a dan 28. novembra oddate s\ojo volHno kroaljico za demokrate, klerikalce, samostojne,, narodne socijdisie ali pa za »soc'jal«-d»-mokr. te, ki-r vsi ti so že Posedaj glasoval', za vs- te dolgove ali pa izjavljajo, d» j h bodo v ustavorvorni skupščin; potrddi. t. j. za kraljestvo bodo v Ustavotvorni Skupščini gla-sovale, kakor to same povedo, sledeče slovenske Za lenarimo, stranke: klerikalci (SLS, kmečka zvem, krščanski socijalisti), demokrati ali libeialei Samostojna kmetij ka stranka in narodni socijalisti.__________________ a Kapitalistično republiko nejo k »demokratični« monarhiji, socljaldemokratje (socijalpatrijotje, delavsko kmečka zv. za ) te iščete, Ha se potegne križ čez vse Hriavne kakor so to naredili komunisti na Ruskem in v Ukrajini, tedaj { oddajte svoj glas za Komunistično Stranko Juvoslavbe. ki ne pri-pozna niti vinarja za državne dolgove, ki so šli le v korist kapitalistov, za ka-none, orožje, mumcijo, žandanneri.o itd. la delavsko - kmeiko sovjetsko rtpuhlSke, to je za republiko, kjer se uniči obla ga-tašev-miljonarjev, bankirjev, tovarnarjev, veleposestnikov, v letrgovcev m vcle- verižmkov in stopi na nieno mesto oblast tistih, ki delajo. za drnžaoni sistem, kier mora vsak delati, a ko ho-če jesti, pa se bojujejo edino komunisti. 28. novembra se jmate odločiti na en© ali drugo stran: eii m oblast bogatašev, ali za oblast tistih, ki delajo. za pohabljene al i V rokah. Izvoznice so poznali, vas pa ne. Invalidi, koliko kron Imate na dan državne podpore? Kaj imate kot olač lo za prelito kri za vaše rane, izgubljene ude? 2 kroni na dan, beraško palico in preganjajo Za invalide vas ol vr.-t do vrat. Zato so poskrbeli idemokratie, klerikalci In socijal-de m o kr at j e ki so vladali od prevrata sem v tej državi in imeli vso oblast Če hočete Se nadalje imeti 2 kroni na i. o piti zasmehovani, stradan, zmrzovati in použevaf' s- kot osi, tedaj Volte 28 novembra klerkalce. liberalce, sociiald mokrate, narodne socnaliJ.- in samost j '<) kmetsko stranko! stoji v programu Komuostirne Stranke sledeča točka (str. 26 § 14): »S splošnim davkom na kapital in z zaplembo vojnih dobičkov n i s napravi samostnini Invalidni Fond, L-i naj z njim gospodarijo sr-ml Invalidi in posebni F- nd za Sirote za vzdrževanje, zavarovanje in v/g"je'.a ue mnoco-biojnih »sled voine nasiadh sirot«. To bo zahtevala m ko pride na oblast, tudi dosevla Komu ističn.i S ranka, ki je stranka tistih, ki živijo od svoiega lastnega poštenega dela m stranka onemoghh. preganjanih, revežev, vdov m s rot. InvalSdS, 28. novembra odlolajsel itfsr« 'l Rdeči P «' a d o Žaba, vol in socijal-demokracija. (Volilne metode »s°c"ijai«demokratov.) Znameniti francoski klasik Lafon-taine piše o krastači, ki .je hotela postati velika kakor vol, ki ga je videla na paši. Zatorej se je začela napihovati in se je res precej napihnila. Ko pa je s tem napihovanjem le še nadaljevala, je od lastnega napuha — počila. Kar se preveč napihuje — poči. Ta krastača je bila namreč prednica naših »socijal«-dernokratov. Ti gospodje socijal patri joti pri nas so tudi pritlikave rasti in neznatni kot dotlčna krastača, imajo pa ravnotake hude želje, da postanejo veliki kot omenjena prizemeljska živalica. Lahko se mimogrede pove, da so tudi v tein podobni krastači, da nosijo na lastnem truplu vsepolno strupenih tekočin. Drugače pa so vse njihove metode enake dejanju in nehanju tiste žabe, ki se je napihovala in od napuha — počila. Zlasti sedaj pri volitvah se jim mudi napihovati. Ko potegnejo malo sapice v svoja majhna pljučica in se jim zdi, da jim je začel životek rasti, že vpijejo z velikim glasom: »Glejte has, kmalu bomo tako veliki kot tisti vol na paši!« Gledalec, ki sliši tisto vpitje in si malo pobližje ogleda zadevo, si vendarle ne more kaj, da ne bi kon-statiral, da je krastača navzlic napuhu ostala čisto navadna in pritlikava — giftna krota. Če je gledalec nežne in usmiljene nature, opozori žabico: »Nehaj, nehaj, krastačica, kajti od napihovanja lahko počiš.« Taka je zadeva z našimi »socijal«-demokrati. Pridejo torej volitve, treba je postati velik. Najboljše je gotovo biti velik v resnici po telesu, zlasti pa po duhu svojem. Ker pa socijalnim demokratom to ni dodeljeno, kakor ni bilo dodeljeno dotični žabici, jim ne preostaja drugo, kakor da se umetno napihujejo. Pri tem imajo sami utis, da postajajo veliki in upajo, da bo ta sugestija vplivala tudi na gledalce, da jih bodo videli v podobi vola in jih začeli ceniti in upoštevati radi njihove — velikosti. Recimo to-le: Etbin Kristan gre na Jesenice govorit za konsolidacijo meščanske države in za kapitalistično republiko. Mož doživi poraz od navadnega kovinarskega delavca in poparjen zapusti dvorano z 12 možmi. Shod komunistov se' nadaljuje vzorno. — »Naprej«, ki iz notranjega napihovanja vidi vse, kar se tiče njegovega Šibkega telesa, veliko, pa piše »sijajen Kristanov shod na Jesenicah«. Aii pa to-le: Celjski socijalpatrijotje pošljejo tolpo 15 dečakov, da razbijejo skupni volilni shod komunistov in levih socijalistov Š ajerske. Mladim jnajetim fantom podjetje spodleti. Vpijejo in dvakrat demonstrativno odidejo iz zboro-vainice z vzklikom: »Vsi socijalisti ven!« Ko pa se zunaj preštejejo, vidijo, da jih je sarr.o 15 po številu, vsi drugi so Ostali notri in se vdeležujejo zborovanja, kf se zaključi z govori d eh komunistov ob živahnem odobravanju velike večine navzočih. — »Naprej« in sestrica »Enakost« pa pišeta: »Blamaža komunistov v Celju. Nachtigal je bil tepen, Tone, Gmajner hoče iz obupa skočiti v vodo.« Tudi to-le se je zgodilo: Pride dvojni begunec (teritorijalni in moralni) Golouh v Hrastnik razbijat delavsko solidarnost, hujskat na štrajk pred volitvami, kakor si to želi vlada in njene stranke, in prat svojo sumljivo moralo. Mož govori le, ker pomirita dva komunista ogorčeno množico, ki izdajalca in dezerterja bolj prezira kot odkritega sovražnika. Nato zapusti agent koruznih socialistov dvorano z 31 osebami, med katerimi 11 žensk, shod komunistov pa se otvori in vrši ob nabito polni dvorani. — »Naprej« pa pravi ^»Velikanska polomija komunistov v Hrastniku.« Ali pa, če vas že ne dolgočasi, še slučaja »manifestacijskih shodov« g. E. Kristana. Tak shod se napove v »Unionu«. Patrijotični policaji ne pusie nobenega komunističnega govornika noter, ker se g. Kristan ne upa pomeriti z ravnim političnim nasprotnikom, ampak hoče le obdelavah tiste, ki jih on imenuje »neuka masa«. Da bi bil učinek večji, pripeljejo patrijctje dobro našopa-nega in lepo pogleštanega zajca v osebi g. uskoka Golouha, ki naj bi igral vlogo pametnega in spokorjenega komunista, ki se je vrnil v tabor koruznega sod-jalizma. Ta zajec naj bi vplival na delavce, da bi tudi oni storili po njegovem vzgledu. Zgodilo pa se je, da 'gospodje niso računali s tem, da delavci niso zajci na štirih, ampak možje na dveh nogah. Velika večina na shodu je bila komunistična in taka je — ostala. G. Kristan je moral med burnim hrupom prenehati svoj govor. — »Naprej« pa piše: »Sijajno manifestacijsko zborovanje soc. demokratov.« V Maribor prideta Etbin Kristan in Golouh. Na njihov skrbno zastražen shod pride 400 oseb, med njimi večina radovednežev. — »Enakost« in »Naprej« pa pišeta: »Bilo je čez 2000 oseb, samih socialdemokratov.« Odprimo drugo stran basni o žabi, ki je vsled napuha počila! »Naprej« piše: »Komunistične trdnjave razpadajo tudi v Srbiji« in nato pove, da bogati socijalpatrijotični exminister Korač in profesor Nedeljko Divac kandidirata v Belgradu. Prava reč 1 Vsaj tudi Prepeluh in Nace Mihevc kandidirata v Ljubljani, Tone Kristan na Kranjskem, Kopač in Golouh na Štajerskem, amerikauski gospod Etbin pa celo kar v treh okrožjih. S tem pa seveda še ni rečeno, da bo kateri od njih tudi izvoljen. Na Bolgarskem je močna komunistična stranka, skoro prva po številu pristašev. »Socijal«-demokratje zastopajo samo par konzumarjev, par od kapitalistov piačanih agitatorjev in pičlo število delavcev. Sedaj so ti socijalpatrijotje imeli kongres, kjer so pošteni delavski zastopniki glasovali za vstop v Komunistično Internacijonalo in za 21 moskovskih pogojev, konsumarji in od kapitalistov plačani ljudje pa proti. S tem je na Bolgarskem pristopilo h komunistom še ono malo delavstva, kar ga je bilo pri socijalpatrijotih. — »Naprej« pa piše: »Bolgari odklanjajo komunizem, ker so blizu Rusije.« Na Češkem imajo komunisti večino v proletarijatu, »Naprej«, »Ljudski glas«, »Delavec«, »Volksstimme« in (»Enakost« pa pišejo, da so v manjšini. V Italiji se pripravlja temeljit obračun s peščico centrumašev (pravih patrijotov tam skoraj ni), Kristan pa vidi same socijaide-mokrate. Na Francoskem gibanje za lil. internacijonalo neprestano narašča, »Naprej pa še vedno upa v Renaudeia, mi-ljonaija Thomasa in advokata Longueta. Na Nemškem so eentrumaši skra-hirali in je ogromna večina vstopila v lil. Internacijonalo, Kristan pa molči ali laže, Golouh-pa — upa v centrumaše. Tako je povsod. Revolucijonarno proletarsko gibanje raste, socijalpatrijotje pa vidijo vse — žolto, kakor so sami, Na Slovenskem se po vukovarskem kongresu Komunistična Stranka razvija na globoko in na široko, kot nikdar še noben socijalizem, Golouh pa piše, da je Vukovar reakcijonarni akt. Zapik 1 Tako se na kratko glasi basen o žabi, volu in socijalrii demokraciji. Ko smo pred tiskom prebrali svojim prijateljem to basen, so ti dejali, da je boljše, če kratkomalo povemo, da socijalpatrijotje (socijaldemokr. in kmečko- Delavno Ijudsfiro Slovenile S V nedeljo te kličejo k volitvam, da sodiš dejanja strank, ki so sokrive svetovne vojne, ki so agitirale za vojna posojila, ki so vladale ali pa še vladajo danes v Jugoslaviji, da sodiš o politiki: klerikalcev, liberalcev, socijalnih demokratov. Tedne te že vabijo imenovane stranke, katerim so se še pridružili narodni socijalisti, stranka razžaljenih in nezadovoljnih liberalcev, ki znajo dobro kričati proti kapitalizmu, v dejanju pa povsodi podpirajo kapitaliste. Pridružili so se samostojni kmetje, stranka bogatih oštirjev, vaških oderuhov in bogatih »kmetov«. Oče te stranke je dr. Žerjav. Ona gre roko v roki z veleposestniki ostale Jugoslavije in se bori proti delavcu, malemu kmetu in malemu obrtniku. Vse te stranke te vabijo, da jim daš glas,-da jih pooblastiš, da ti bodo izkopale grob potom zakonov, ki jih bodo postavile v konstituanti. Ako boš volil te stranke: 1. bo še bolj naraščala draginja in kapitalisti vdo imeli še večje profite; 2. plačal boš nove davke, še večje kot sedaj, ko plačaš že itak % vseh davkov; 3. plačal boš 50 miljard državnih dolgov, ki jih je napravila jugoslovanska buržoazija pri nemških, francoskih, angleških in ameriških kapitalistih; delavska zveza) ljudstvu perfidno lažejo, samo da bi oba Kristana, Prepeluh, Golouh In Kopač postali poslanci in ministri na račun delavcev in kmetov. Kakor hočete! 4. prodali te bodo v kolonijalno sužnost; 5. militarizem bo še hujši in vojn* nevarnost še večja; 6. za socijalne in življenjske potrebe boš dobil le nekaj drobtin. Ako hočeš, da tako ostane in da bo še huj?, potem voli eno izmed zgoraj imenovanih strank. Ako pa hočeš, da pride vsa oblast v roke delavca in kmeta, aico hočeš, da zavlada sovjetska republika aeiav-cev in kmetov, tedaj voli Komunistično Stranko, na Štajerskem pa skupno kandidatno listo Komunistične Stranke In socijalistične levice. Obe listi sta rdeči in nosita na sebi znamenje kladiva in srpa. flora sijajno zmaga ruske 1 uHrailiuRe rdeče Strane, Sovjetska delavsko - kmečka rdeča armada je popolnoma potolkla belo armado ukrajinskega pustolovca Petljure. Vdali so se celi polki. 15.000 inož j»j pobegnilo n3 Poljsko. Sovjetske čete s£ dospele do poljske meje. Ukrajinskj grofje, baroni, bankirji, veletrgovci, vej; rižniki, generali, minrstri in tatovi beže trumoma na 4*01 jsko. Sovjetska konjenica je orodrla fronto na črti Proskurov-V/oloczyska. Ur.icen je Vrangel. tepeij Petljura ! Živela zmaga delavcev in kmetov na Ruskem 1 A Živela zmaga delavcev in km e tov v Jugoslaviji dne 28 novembra 1 BelokraJina za delavsko-kmečko repyliiilt@8 Belokranjsko ljudstvo je siromašno, večina kmetov je prisiljena iskati sreče po 'svetu in težko najdeš hišo, v kateri ne bi bilo Amerikanca. V Ameriki se je bistro belokranjsko ljudstvo zelo politično izobrazilo. Trpeč pod jarmom kapitalizma ono je spoznalo, da je vir revščine, draginje in pomanjkanja v kapitalizmu. Zato se je belokranjsko ljudstvo razven nekaj ostarelih mož, ki so še zapeljani — spametovalo in obrnilo hrbet vsem kapitalističnim strankam od slov. ljudske do samostojne. Možje Belekrajine so spoznaii, da je edina rešitev iz težkega položaja, če se zatirano ljudstvo, delavec in kmet objameta, skleneta večno zvezo proti gospodi in ustanovita delavsko-kmečko republiko. Slovenska ljudska stranka je hotela v nedeljo zopet preslepariti kmete. Ali so kmetje že toliko zavedni, da vsako stranko vprašajo, ali je za oblast boga-tašev, ali za oblast delavnega ljudstva, za republiko? Ali je za militarizem, ali je proti.? Ali je za indirektne davke, ali je preti ? Ali je za mir, ali je za vojno? Na shodu klerikalcev so kmetje glasno godrnjali, ko so slišali stare zvits lisjake, ki na nobeno vprašanje ne odgovore naravnost, temveč se sukajo okolu njega kot mačka okolu vrele kaše. Govorniki so trdili, da so za republiko —-ampak da republika ni mogoča — zato bodo glasovali za monarhijo. Navzoči kmetje so se glasno posmehovali tako bedastemu govorjenim !Po klerikalnem shodu se je v isti dvorani vršil komunistični shod, ki Sa je otvoril sodrug Panjan iz Čudnega sela. Poročevalec sodrug Klemenčič je raz-krinka!2»možgane, obisti in srce« takozvane ljudske in ostalih kapitalističnih strank, k! so pomagale kapitalistom izžematl delavno ljudstvo. Kmetje so z zanimanjem in odobravanjem sledili poročilu. S. Panjan je nato omenil, da če bi se delavno ljudstvo, ki šteje 90%, uje-ditiilo in zložilo, da bi že zdavnaj bil red in pravica. Shod se je mirno zaključiš Belokranlskim seiiadma! Dragi drugovi seijaci 1 Čujemo, da kod vas opet stare stranke, zavijerie u nova imena — ljudska i samostojna — agitiraju. Mi vas molimo, da tim lopovskim kapitalističkim partijama ne vjerite, več da »lasate za Komunističku Stranki:, za radničku - seljačku republiku — jer čemo i mi ovdje tako glasati — pa da zajedr.o pobjedlmo s ve neprijatelje. Hrvatski seijaci iz okruga Karlovac na skupu u Karlovcu. i—i j— — --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- Delati hočejo z nasiljem! Sodrugi iz Jesenic nam poročajo, Če je vpisan v volilnem imeniku, dobi od komisije krogljico, ki jo vzame' v pest desne roke. S krogljico mora nato seči v vse skrinjice. Ker je zadnja V boi za sovjetsko republiko 1 da so v nedeljo aretirali v Lescah našega požrtvovalnega sodruga Koširja iz Javornika v trenotku, ko je hotel iti na shod, ki ga je sklicaia naša organizacija. Tako so nam onemogočili shod, sodruga Koširja pa so odpeljali v preiskovalni zapor ljubljanske jetnišnice. Kakor nam pripovedujejo sodrugi iz Jesenic, je imel s. Košir zadnjo nedeljo shod v Bohinjski Bistrici, kjer je razlagal stvari, o katerih piše Rdeči Prapor že mesece, t. j. kako krade jugoslovanska buržoazija delavnemu ljudstvu denar in ga uporablja za militarizem, žanda/merijo in višje uradništvo. Navajal je števiike iz preračuna. Na shodu je bil navzoč tudi nek tamošnji orožnik, ki je na lastno pest takoj aretiral s. Koširja in ga gnal kakor kakega zločinca v Radovljico, kjer so ga zaslišali in nato izpustili. To je bilo 14. novembra. Sodnik Štuler v Radovljici, znan klerikalec, mu • je še dejal po zaslišanju, naj se pazi, da ga ne aretirajo. Teden dni je minulo in s. Košir se je svobodno gibal. V nedeljo 21. t. m. pa so ga brez povoda aretirali radi njegovega govora v Bohinjski Bistrici. Kakor slišimo, ga je pustil aretirati sodnik Štuler. Tako se ravna pri nas z delavstvom, ne ozira se na zakone in potem se čudijo meščanske stranke, da ljudstvo preklinja sedanje razmere, ko je izročeno samovoljnosti posameznih oseb. Vprašamo sodno oblast, s katero pravico so aretirali v nedeljo s. Koširja, ko ni bil zinil niti besede, ko je bil na poti na shod, kamor ga je poslala stranka, kamor ga je poslalo delavstvo? Vprašamo sodno oblast, s kakšno pravico je g. sodnik Štuler pustil aretirati s. Koširja in ga izročiti v preiskovalni zapor radi delikta, ki ga je baje storil s. Košir pred enim tednom. Kolikor vemo mi, se izroči osumljenca v preiskovalni zapor ie takrat, če je nevarnost, da bi mogel osumljenec uplivati na dokazna sredstva ali če bi bila nevarnost, da bi ubežat Prvi slučaj ni dan, ker je s. Košir bii cel teden na prostem in bi bii lahko uplivai na priče itd. Da bi pa s. Košir ubežal, pa je izključeno radi tega, ker je mož, ki stoji za svojimi dejanji in ki ima družino. Vprašamo sodno oblast, ali hoče pospešiti ta škandalozni pravni slučaj in takoj zahtevati sodne spise iz Radovljice in izpustiti s. Koširja na prosto? "Vprašamo sodno oblast, ali hoče varovati svobodo volitev ali pa hoče, da se godi nasilstvo proti proletarijatu ? Sodruge iz Gorenjske pa pozivamo, da mirno čakajo izida te škandalozne alere, ki stremi za tem, da bi izzivala proietarijat. Klerikalna stranka se boji za glasove in bi se rada na ta način otresla neljubih ji oseb. Proietarijat Gorenjske, raznesi novico o tem nasilju po vseh voliščih in daj odgovor na ta način, da spustiš v nedeljo, dne 23. t. m. krogijico v komunistično škatljico. Neustrašeno naprej! Kako volimo? Vsakdo, kdor je star 21 let, se naj oglasi pri volilni komisiji. Tu naj pove svoje krstno in rodbinsko ime in poklic. Vsak naj prinese tudi sabo kako listino {krstni, domovinski list, delavsko knjižico, legitimacijo ali potrdilo občinskega urada ali policijske oblasti), da-se lahko izkaže pri komisiji, ker se mu sicer šahko zgodi, da ga komisija zavrne. skrinjica na vseh voliščih zaznamovana s kladvom in srpom na rdečem papirju, spusti kroglico v to skrinjico. Tako si oddal svoj glas za svojo osvoboditev izpod jarma kapitalizma, izrekel si, da hočeš biti svoboden kot je to ruski narod. Kdo ima volilno pravico? V volilnem zakonu je rečeno, da vsak državljan, ki je dopolnil 21. leto. V resnici pa imajo volilno pravico predvsem tisti, ki nič ne delajo kot samo uživajo. Največ onih pa, ki delajo, pa ne bodo imeli voliine pravice. V Rusiji pa imajo volilno pravico samo oni, ki delajo in to hoče tudi komunistična stranka. Za koga so volitve svobodne? Volitve so svobodne za vse tiste stranke, ki zastopajo koristi bogatašev, bankirjev, veletrgovcev, fabrikantov, veleposestnikov in za vse. tiste, ki podpirajo te bogataše na ta ali drugi način. Zato se smejo svobodno gibati klerikalci, liberalci, sccijalni demokčati, narodni socijalisti, samostojneži. Te stranke lahko pečno, kar koli hočejo, nihče jim ne ovira agitacije; saj imajo vlado v rokah ali pa so v prijateljskih odnošajih s strankami, ki so na vladi. Kdo je 5,svoboden" pri teh volitvah. Stranka delavcev in revnih kmetov, stranka izkoriščanih in zatiranih, stranka ponižanih in razžaljenih, stranka lačnih in razstrganih -- Komunistična stranka. Ona je »svobodna«, ž njo ravnajo tako kot pač ravnajo z revežem. Prepovedujejo njene spise, da ljudstvo ne bi izvedelo resnice, da ljudstvo ne bi spregledalo. Zapirajo njene agitatorje, pošiljajo jim žandarje v hiše. S temi sredstvi hočejo zatreti stranko delovnega ljudstva, s temi sredstvi hočejo onemogočiti, da bi prišla do izraza volja ljudstva. S škorpijoni nas bičajo, da bi se udali. Svobodno delajo z nami. Toda neustrašeno v boj! Čimbolj Delavno ljudstvo Slovenije posor! V nedeljo Vas kličejo na volišča, da po dolg.ir letih izrečete sodbo o strankah, ki so sokrive svetovnega kla-nja in sokrive obupnih razmer, v katerih živite danes. To so vse stranke od klerikalcev in liberalcev do socijalnih demokratov in samostojnežev. Ako ste zadovoljni z delom teh strank in s položajem, v katerem se sedaj nahajate in ako hočete nove vojne in nove davke, potem glasujte za te stranke v nedeljo. Ako pa mislite, da to ni prav in da bi bilo lahko holie, ako hočete, da pride vsa oblast v roke delavcev in kmetov, ako hočete, da bodo vladali delavski in kmečki sveti, potem oddajte svoj glas v skrinjico, na kateri bo nalepljena rdeča kandidatna lista, označena s kladivom in srpom. Tja bodo padale kroglice izkoriščanih in zatiranih, lačnih in raztrganih. Škofja Loka. Pri nas smo imeli v nedeljo shod komunistične stranke na prostem, kateri je bil vzlic slabemu vremenu prav dobro obiskan. Otvori! ga je v imenu Škofje Loške komunistične organizacije sodr. Franko in podal besedo sodr. Koleši, ki je na kratko orisal vse meščanske stranke v njihovem delu, zlasti pred in med vojno, kakor tudi od preobratu do današnjega dne. V svojih izvajanjih je povedal, kako so vse meščanske stranke, to je liberalna, klerikalna stranka skupno s socijalnimi demokrati Kristanci v neizvoljenem narodnem predstavništvu gospodarile z narodnim imetjem, navijale davke in skušajo sedaj vse pet letno vojno breme, zvaliti na rame delavnega ljudstva. Proietarijat pa že uvedeva, da so jih vse te stranke sleparile, gonile v vojno za kapitaliste, zato 30 si te stranke ustanovile svoje priveske pod drugo firmo, to je Samostojno Kmečko Stranko, Kmečko Delavsko Zvezo, Narodne So-cijalce, ki vse skupaj zasledujejo iste cilje kakor prej omenjene stranke. Ker pa ogromna večina proletarijata Jugoslavije do sedaj ni imela nikakih pravic in svobode, vsled tega bo dne 28. novembra ves zatirani in pravic oropani revni kmečki in delavski stan volil komuniste, kateri edini’bodo odpravili vse vojne dolgove, ki jih ima Jugoslavija 50 miljard, s tem da jih bo prečrtala in na ta način zvahla vse to breme kapitalistom, bankirjem, fovarnarjev in veleposestnikov. Omeniti moramo še to, da ie pred našim shodom nastopil neki Erjavec, kateri je v imenu socijalpatrijotov razvijal svoj program, za kar so mu vsi zavedni Škofje Ločani prav temeljito ugovarjali in ga vsled njegovih neumnih fraz osmešili tako, da ni mogel več nadaljevati in je v svoji jezi pred zbrano množico, katera je vedno glasneje zahtevala, da se mora odstraniti, izjavil, da so dne 24. aprila komunisti na Zaloški cesti v Ljubljani postrelili 14 ljudi, za kar je sodr. Koleša imenoval tega bivšega avstrijskega oficirja z nesramnim lopovom in tako jo je ta gospodič urnih krač popihal izmed zbrane množice, tako so zborovalci ta dan pokazali, da v Škofji Loki ni mesta za te socijal izdajalce. Litija. V nedeljo dne 21. t. m. se je vršil shod Komunistične Stranke v gostilni Cerar z obilno udeležbo. Shod je otvoril sodr. Avgust Sever in podal položaj In volitve v Konstituanto. Navzoči so mu z navdušenjem pritrjevali. Razkrinkal je vse liberalne in klerikalne stranke, kako lovijo volilce na svoje limance. Po eno in pol urnem govoru se je zaključi! lepo uspeli shod. Po shodu se je naročilo lepo število naročnikov na »Rdeči Prapor«, ki so tudi darovali za volilni skiad. Potem so se vršili shodi še v Jablanci in v Kostrivnici popoldne z istim poročevalcem, ki ie žel povsod burno odobravatlje. Za njim je govoril še sodr. Zabrezovnik, ki je tudi žel navdušeno odobravanje navzočih, ki so izjavili, da za druge stranke v litijskem okraju ni^prostora. Polšnik. Dne 21. t. m. je bil shod Komunistične stranke v Polšniku v soli, kjer je bila šola nabito polna. Poročal je sodr. Zabrezovnik, ki je v enournem govoru dokazal, da so razen komunistov vsi drugi sovražniki malega kmeta in delavca. Navzoči so mu burno pritrjevali z velikim ploskanjem, nakar se je shod zaključil z najlepšim uspehom in s klici: »Živela tretja internacijonala!« Št Jernej. Navzlic mrazu in snegu sta se io nedeljo pri nas vršiia dva ko- munistična shoda. Ogromna množica poslušalcev je zelo pazljivo poslušala izvajanje poročevalca s. Bartuioviča. ki je v domačih besedah navzočim razložil, zakaj se kmečko ljudstvo nahaja v tako bednem položaju. V svojem enournem govoru nam je podal pravo in resnično sliko gospodarskega položaja in naslikal v pravi luči vse kapitalistične stranke, katere kmečkemu ljudstvu obljubljujejo vse mogoče samo zato, da bi jih ponovno izvolilo v parlament, kjer bi nadalje sleparili in goljufali kmeta in delavca in si pridobivali ogromno bogastvo. Posledice krvave vojne, to je ogromne miijarde dolga, hočejo zvaliti na revno kmečko in delavsko tjudstvo, ki itak komaj diha pod bremeni neznosnih davkov. Kmeta in delavca rje bodo rešili gospodje potom parlamenta, temveč se morajo sami zdramiti iz spanja in si sami vstvariti tako vlado, ki bo odgovarjala res v korist širokih slojev delavnega ljudstva in ta vlada mora biti delavsko-kmečka sovjetska republika. Shod se j’e zelo mirno in dostojno vršil, samo neki kaplanček je' hotel delati zgago, pa je takoj utihnil in odkuril v faroVž, ker bi mu drugače kmetje kopita namazali. Pri drugem shodu so bili v ogromnem številu zastopani večinoma naši zavedni dolenjski fantje, ki so dali duška svoji jezi s tem, da so enoglasno obsojali zločinsko politiko naš h ministrov in poslancev ter izrazili svoje ogorčenje proti tistim ljudem, ki skušajo pri nas uvesti nov, še hujši militaristični sistem in s tem iz celega naroda napraviti eno samo kasarno. Navzlic intrigam nekega bogataša Valeta, ki je cel teden ko znorel okrog tekal in hujskal proti komunistom, se je na shodu pokazalo, da šent-jernejski kmetje in obrtniki nimajo debelih možganov, temveč se zavedajo svojega težkega položaja in se ne bodo pustili farbati od raznih Valetov, ki si za svoj god naročijo kuharja iz Ljubljane. Z »živijo« klici na rdeči parlament in sovjetsko republiko sta se pba shoda v snežnem viharju z velikanskim navdušenjem zaključila. Ig. Dne 21. t. m. se je vršil shod, katerega je sklicala Samostojna kmetska stranka, na katerem je govoril g. Kramer, da kmet se nima brigati za ustroj države in politiko. Njegovo delo je za obdelovati polje in drugo ga ne sme brigati ničesar. Za politiko so poklicani učeni gospodje in ti naj odločujejo. Potem seje oglasil k besedi komunist s. Jaka Žorga, kateri je razkrinkal hinavščino in hujskarije vseh strank ter tudi dokazal, kaj so vse stranke do, sedaj v vladi in pariamentu storile za delavno ljudstvo. Za svoj poldrugo uro trajajoči gevor je žel obilo odobravanja. Kmečko ljudstvo se je kar trgalo za volilni manifest in »Rdeči prapor« ter pustilo samostojnega referenta na cedilu. Dokaz, da se tudi Ižanci zavedajo tega, da kmet in delavec spadata skupaj v komunistično stranko, katere geslo je delavec in kmet: srp in kladivo. Jesenice. V nedeljo sta se vršiia na Jesenicah dva shoda: komunistični in socijai-patrijotični. Kristanci so poslali na Jesenice Golouha v upanju, da bo njegova oseba, ki je bila svojčas zelo priljubljena med jeseniškim prole-tarijatom rešila situacijo na Jesenicah, ali računi so bili napačni. Danes ne vlečejo več osebe, danes so ideje in načela zvezde vodnice proletarijata. Kdor se jim izneveri, izgubi zaupanje proletarijata. To bridko resnico je moral spoznati tudi Golouh na nedeljskem shedu- na Jesenicah. Ostal je skoro sam, dočim je prišlo na komunistični shod delavstva toliko, da so napolnili cesto besedo poročevalcu sodr. Perdanu iz bodo preganjal1, tem močnejši postanemo. Ljuj)|jane> j^j je natančno orisal politični Strin 4. T Rdeči Prapor pred kolodvorom kljub mrazu in burji. Na shodu je poročal s. Lemež. Popoldan se je vršil komunistični shod na Javorniku, ki je privabil polno delavcev in kmetov. Komunistični shod v Zagorju, dne 21. XI. v bivšem kino gledališču. Dvorana je bila natlačeno polna so-drugov in sodrugov in sodružic. Shod je otvoril sodr. Mlakar. Sodr. Makuc je poročal o pomenu sedanjih volitev, sarkastično opisoval nasprotniške stranke in njih divji lov za poslaniška mesta. Rudarji se smejejo tej gonji črnih in 'narodnih borcev vseh kalibrov in se zahvaljujejo za njihovo viišt'-. .. težnost. Govoril je še sodrug RdfPrh en rudar. Zaključil se je lepi in dobro obiskan s klici: »Naj živi zmaga proletarijata!« Komunistični shod v Radečah, dne 21. XI sklican na prostem, se je radi slabega vremena vršil v hotelu Gmainar. Shod je otvoril od samostojne kmečke stranke gosp. Bec, nastopli je Černe. Ker pa je bila velika množica navzočih komunistična, ni mož mogel zaključiti svoj »samostojni« govor. Kriki »farbate nas, podrepniki kapilalistične stranke!« vse to se je vsipalo iz ust 1000 glave množice. Nastopil je sodr. Makuc iz Ljubljane, ki je v poljudnem in domačem tonu orisal položaj kmeta in delavca, med vojno in pod buržoazno vlado po vojni. Med govorom sodruga Makuca je zavladal mir in potrjevanje: »res je tako!« in po govoru odobravanja ni bilo konca. Razdelilo se je več sto komunističnih manifestov, za katere so se delavci in kmetje pulili. Hotel je govoriti tudi neki narodni so-Lijalist ali zborovalci niso hoteli poslušati podrepnika JDS. organizacije. Shod se je zaključil z burnimi živijo klici komunistični stranki in svobodni sovjetski republiki. Tako manifestirajo zavedni kmetje in delavci proti sedanjemu krivičnemu družabnemu redu. Zanimivo je bilo (a dan, da so bili kar štirje različni shodi strank, ki pa so se vsi zlili v eno samo, mogočno .komunistično manifestacijo. Odklenkalo je strankam z donečimi naslovi, danes pozna kmečko in delavsko ljudstvo samo komunistično stranko. Na Brezovici v Notranjih Goricah in v Kozarjah je delavno ljudstvo na treh shodih pokazalo, da bo šlo v nedeljo kakor tudi vedno v boj za svojo osvoboditev, za komunizem. VJiko manifestacijsko zborovanje mariborskega proletarijata. V Križevem dvoru v Mariboru se je vršilo v nedeljo skupno manifestacijsko zborovanje Komunistične Stranke in socialistične levice. Dvorana je bila popolnoma napolnjena, shoda se je udeležilo 2000 ljudi, dočim se je prejšnjo nedejo udeležilo shoda socijalrrh patrijotov le 300 do 500 oseb. Na našem shodu so poročali sodrugi N-chtigal, Fabjančič in Grneiner med silnim aplavzom ogromne množice mariborskega delavstva. V Mariboru za socijalpatrijote ni prostora. Delavstvo je združeno v znamenju kladiva in srpa. Dobro obiskani shodi v mariborski okolici so se nadalje vršili v Sv. Petru, Kamnici, na Pobrežju In večja vrsta shodov v okrožju. Na Štajerskem sc je vršila v ne deljo cela vrsta izvrstnih sho-ov Komunistične Stranke in Štajerske socija-l stične levice. Poročila prihodnjič. GuštanJ, Koroško. Dne 14. t. m. se je vršil pri nas volilni shod Komunistične Stranke in sccijaldnn >kraške levice štajerskega okrožja. S. Gma.ner iiz Mar bora je naslikal vso mizer jo kapital stčne vlade v Jugosbvij1, ki tira državo v propast Razkril je tudi vso mizer.Jo soajsl emokraške desničarske volilne politike. S. Salomon iz Prevalj pa je mislil, da mora zagovarjati politiko te nesrečne stranke, kar se mu je pa ponesrečilo. Delavstvo mu je odgovarjalo s številnimi medklici in končno mu je s. Gmajner v splošno veselje navzočih dokazal iz programa soc. dem. stranke same, da so oni le za ustanovitev meščanske republike. Shod je bil zelo živahen; navzoči so vzklikali in delali medklice, kar je dokaz, da je v naših vrstah življenje. Soc. dem. zaupniki, ki so bili na shodu, so žalostno konstatirali, da jih je guštanjska buržo-azija ociganila za volilno pravico. Dokazalo se jim je pa, da so temu krivi sami, ker niso vložili nobene reklamacije. Volilne pravice oropano delavstvo naj obenem z buržoazijo obračuna tudi s takimi voditelji, ki se ne brigajo za pravo razredno, delavsko politiko. Zastopnik kovinarske organizacije iz fa-brike je izjavil, da se kovinarska centrala v Ljubljani zadnji čas popolnoma nič ne briga za podružnico Guštanj. Organizacija se nahaja v kritičnem položaju, organizacijo zapuščajo deiavci trumoma, ljudje pristopajo h komunistom, klerikalcem in celo za narodne socijaliste se ogrevajo nekateri; povrhu tega bo odpustila tovarna nad 150 delavcev — ali iz Ljubljane ni nikogar, da bi pomagal, kljub temu, da se je že ponovno pisalo in prosiio, naj pride strokovni tajnik. To je izjavil sodrug soc. dem. desničar. Žalostno izpričevalo toliko hvaljene federacije! iz komunistične Dolenjske. V naj-klerikalnejšl občini, kjer pašuje oblastni župan Štembur, v Podgradu, so se zbrali v petek zvečer možje in fantje, žene in dekleta, da trezno in mirno presodijo, katera stranka je prava stranka trpečega, delavnega in zatiranega ljudstva. Po poročilih s. Schweigerja in Pirnarja, po domačem razgovoru z delavci in kmeti, so bili vsi mnogoštevilni zborovalci edini, da je rešitev slovenskega ljudstva le v komunistični državi, kjer preneha vsako zatiranje in izkoriščanje dalavnega ljudstva. Kmetje in deiavci z ne-popisnim veseljem odobravajo popolni poraz grajščakov in baronov na Ruskem in se ponosno zavedajo, ua je samo ta pot prava, ki pelje do nebes na zemlji, ki gresta po njej ruski krnet in delavec, ki sta z združenimi močmi zatrla in izgnala iz Rusije vse pijavke, ki so s kmetskim življenjem in delom delale vojno za cesarja in zase. Z istim navdušenjem so zborovalci v Št. Petru sklenili, da bodo dne 28. novembra oddali glasove zase in za svoje družine, ker niso še pozabili nasiLtev, ki jih je uganjala z njimi cerkvena in posvetna gosposka. Mir, zadovoljnost in blagostanje bodo dosegli le v komunistični državi, ki priznava delu in samo deiu vse pravice. Na javni shod v Straži, v nedt Ijo, so vkljub neugodnemu vremenu prišli odposlanci iz oddaljenih krajev in prinesli pozdrave v komunistični stranki organiziranim kmetom in delavcem, zagotavljajoč jih, da bodo na dan volitev soglasno vzkliknili: »Vse pravice delavnemu ljudstvu!« Zato v boj pod rdečim praporom za Komunistično Stranko! V Št Vidu pri Stični sta se vršila dva velika komunistična shoda. Ljudstvo je z nami. Poročilo prihodnjič. Vransko. Prvi komunistični shod v ned«. Ijo dne 14. t. m. pred cerkvijo je nkord vseh tukajšnjih shodov. Čez tisoč ljudi je pazno zasledovalo izv»-jama sodr. Korena iz Trbovli, ki nam je o po! tičnem in gospodarskem polo žaiu Jugoslavije ter o njenih škodljivcev natočil pristno vino, za kar je žel splošno pritrjevanje in burno odobravanje. Poročilo o resničnem stanju ruske delavske kme»ske sovjetske republike je tudi nas dovedlo k prepričanju, da leži rešitev delavca in kmeta edino v komunistični stranki, koje cilj je delavska kmetska sovjetska republika Jugoslavija. Razno, Golouhov manifest. G. Golouh je konečno izdal svoj manifest, ki naj bi bil poslednji milostni sunek komunizmu na Slovenskem. Ali žalibog, manifest je odšel skoro neopažen, Golouh pa se joka po Jesenicah in drugod, ko proietarijat ne parajta za njegovo ccntrumaštvo nič več kot za njegov koruzni socijalizem. Golouhov oklic je dokument Golouhove osebne domišljavosti, obenem pa je jasen dokaz, da je mož slabo podkovan v marksistični znanosti. Ker mu manjka teoretične podlage, ni čuda, če mož pri svoji pomanjkljivi moralnosti skače kot žoga od stranke do stranke, in spreminja misli kot kameleon barvo svoje kože. Eno, v čemur je Golouh gotovo mojster, se mu mora pripoznati: mož je umazan osebni napadalec. Toda to nič ne de: kot se čisto nič ne pozna, če je Goiouh izdal proietarijat, tudi še ne bi bilo komuriizma konec, če bi Golouh še tako uspešno priporočil s. Fabjančiča, Klemenčiča in Gustinčiča policiji, da j komunistična skrinjica -ae&nja v vrsti. Mia nfej mora biti prilepljena naSa kandidatna lista, ki je tiskana na rdečem papirju in ima naše znamenje kladivo in srp, v kaier m znamenju je zmagalo rusko ljudstvo« V nedeljo pojdimo vsi kot en mož v boj zn delavsKo-Kmečko soujefsKo repiifelllto! Ruski delavci in kmetje giedajo r.a nas! Ne osramotimo se 1 i/daiaielj: Konzorcij »Rdečega Prapora, v Uubliam — Lastnik: Komunistična Stranka Jugoslavije. — Odgovorni urednik Rajko Osterc- llsk tiskarne M. Hrovatin v Ljubljani.