VETA m one podporne jednote ^ X. SOBOTA 17. NOVEMBRA (NOVPIBEK) M17 »TgV^NUIIBEB >71 AVSTRIJSKI 0BT1 PRITISKA KAJO U OOROVJA VA ■ •■A \ FLAVJAVO. V. >' ST? ♦ v" vmmtmtm^* 4 Li Italijani M poplavili trikol Mi Piavo ln Silo, da ualavtjo te- Rini, 19. nov. - ltaUje»aJtf ln-If nirJI av odprli jeaove rak Pit-vi in Hil« eevornovabodno od ftfr n.tk g poplavo ntoine, M lo« v trikotu mod Imenovanljaa rek*, ma, hočejo Italijani »aprati pot Avatro-Nwaaom ob morK kodor prodirajo proti Bone tik ara Od* dolki avotro-nomlkUi čet, ki oo pred par dnevi prekoračili Plato pri Grieolerl, oo adaj v nevarne* atl valed raallvanja vodo. - London, II. nov. — Danoo jo četrti dan veliko bitko o* Plavi v neverni Italiji in U Rima jav-ljajo, da Italijani 6rmto drla ovo. jo bojno Jrto ofc raki, NajhujM boji 00 vffte mod Ptavo in Brento ln ha tlroleki fronti, kj*r bi Nem-ri radi aaaukali oovornl konO« italijamko črto. Italijanski a vije-tiki ao na ovojih ptlttfc opejdll veliko rooervo aavniinllie; kl le pomilojo na beJiiM. To mali, da io AVitro«Neenel dobili nadftljno nepravi je t if.r.JMjlvJ iii jJC<«70>l IaO . • f i dri*** ji***" ri vdiraj njihovo Ij dolgi nje prttele segati fo oetrigeh, de nadomestijo meso, m profitarji navili Me aa eetrlge nevegor. bili r veljavi ped ruekhn carjem, 10 ie vedne v veljavi ta Židi, dasiravno etare make vlade ni ve* Seje glavnega Delničarji mUk Itali- »ggji * *** siršsar- -Mj Scince in "V ;e ustanovljeno . "\Tseveru ae ie Italijani utnak-ll\ ,or* Tomatiib, južne od ti 'oloiaj ne tlrobki fron-Jti vedne kritih FBak na. lil kilometer aeirilfje, ki je m-So Nemei V temolnj** Okoli-h peetavlja v ne^tndet vsO i-fimmko fronto ab •irtln (vU London),!*-» Vojni stan jevlje: NeJi "i, ki prodiraj* ed Fonsaaa Feltra proti v boju a ■ratnikom. 8 fronte ob spodnji ^ ni nič novajA IffiN Zioniati apelirajo ae nevtralni pas okrog Jeruzalema Bern, dviea, 16. nov, — Zastopniki mednarodnega zieuistUnega odbora so apelirali ne papeži, Nemčijo, Avstrijo ln Anglijo, dl naj določijo neutralni pas v premeru dvajaetih mili okrog Jem-zalema, ki naj vsrje sveto krsje bombardiranje. Predlagan paa bi oiboegal Hebron, goro Sion, Olj. sko goro, Betlehem in druge kraje, ki lede v bližini Jeruzalema. Apel na papeža je poslan v svr-no, da se dbrne na turškega sultana. Čudno je, da Ima papež po mnenju Židov večji vptw pri mo-hamedandh, kot pa aVttrljakl in nemlki ceaar. Northcliffe svari AftgUjo, da ke —___-1 - »aifeittik Amanita prevseia voustvo. I London. 16. nov, 1 — Lord Northellfie, Izdajatelj mnogih če sopisov, kateri se je pred nekaj dnevi novrnll iz Združenih držav, je odklonil ponujeno mesto ta a-vijatiškega ministra in obenem je v pismu ki ga je poalal Lloyd Georgu, povedal raaloge, zakaj je odklonil ponudbo. NorUhcliflfe jO a tem fciemom povzročil veliko senzacijo, ker med drugim pravi, da bodo Združene države prisiljene vuetl v svoje roke vodstvo vojne, ako Aingllja hitro ne popravi ovojih velikih napak. "Amerika ne bo Žrtvovala krvi ln denarja zaradi seijo ameriških kfiltr«enlkov,l«ew. veš avtomatičnih eamokre. 1 so Obtakall zapadno fronto, sov bi ddbre sslogo streliva Ne- Poznej* so koogreeniki postili saenea iejevljeta, de ae pišete francosko zbornico, kjer jih je Jieiy Prunty ki Harry Punk. sprejel zbornični predsednik De- sehanel. AU JB BILA P»VA tBNA B Delegacija obišče še belgijske I LAMISJMTA flSSOBJBNA? bojišče ln neto m poda v Anali-jo. Ohtaafo, Ul. — Mrliški ogled - --. nik Hoffmen je debil eodnijsko Poljaki delavei ao kajaerjeTi dovoljenje, de lake»lje ee poko -^^^—Itffcijl. pslišču Wsldhelm prvo Ung sum ji. paimvu nsnnw Kodanj, 1«. nov. — Sušenjake ftaaoyo ženo ln je reatsleel. Njen E*nere, v katerih žive poljekll drrtb raroči k—jim, da došeae-delavel v Nemčiji, m jesno s+es- jo, če Je bile otroveaa. iji> v oglasu, ki Je bil prieWed u Žene je umrle pe tedki ln hudi dni v "Deutsche Tagmdtung" v boleanl dne 9. Junije. Berlinu. Oglsševslte ponuja Sit- John Languian je umrl v ataro-deset Poljekov-dvejaet moških In atl tt let aa otrovenjem s erae-tridmet deklet - v zameno ai nlko. Tri dal pred amrtjo Je ua enako število drugih delaveev. pravil tvojo oporoko lu aapnatU Poljaki v Nemčiji ne smejo svojemu posinovljeneu $1,000, menjati gospodarja niti kraji svoji dru# »Mil pa IS,000, a kate-brez jwsebnega dovoljenje vldda re el je perošS 11. evfimte. r ... V (Dr. Benjamin Mllton,kl ja pod- Ino pital mrtvaški liat pfve lene, pre-ikei vi, da »ogoše najdejo v nji grae Nedavno je bila v državnem ru interpelacija glede na MS deportiranje delaveev is Polj Nemčijo. B(goden, 16. nbv. - Urednojav di je atuglelke ermadi v jtini »sedli žrfleanteo Da- sik-Beržeba, odktoder vodi E*a proge v Jeruzelem. Od nega križišča je še 27 mttj ______ "svetega meata". Cete gene-1 neopoaofcnosti v vodstvu ovrop-Allenbya ao osvojile želez- §Wh Mdev", je dejal NorthcHffe. io do Na-Ane in Bt-ltanaurah Dftlje pravi NorthcHffe, da n« i tudi padel. V torkovi bitki so mara m^treh* sluibe, ker ni iTirki iagubili če« 8000 mož; 1500 w4ovoijen z metodo Georgove jt bilo ujetih več kakor 400 ubi- Llade in ker hoie ^ neodvisen, Lgk Angleži eo vplenill štiri to- K ,ahko kritixira vlade zerad Lve in večje število etrojnih nap||k laik. Hudi boji ao %ill v okolici Vac da fen* Lloyd George f^ukereira, kjer ao ee Turki yedno ve{ .poHti&nih nesprotni-j sdito otepali. Škotske čete, ki ao ^ ^rjdi svojega govore v Pa-lojile hribe v Berkažiu, so n Lj^ in predlaganja medeaveani-umakniti pred eilovitim ikega generalnega štiŽ>e sa edin-padom, toda eovražnlk je ^ vojne y nalčrtu je do adaj drugi prtsttoepad in sa- gkupn0 vodstvo Anglije, Franc I postil je reokuplrano ozemlje. je in itftHje, medtem k)o sta Ame-rsnje jp splošno ns veej pale rfka Buiija Opuščeni. <»olitič • stnski fronti Desno krilo angle- na kriift doseže vrhunec drugi teke armade je že doeeglo EemlA, deo> ko p^« ta načrt na gene-je levo krilo okupiralo BI- r|flno detoato v angleškem parla-ejbeh. mentu. eaoevess UstsaovlJeMk GLAVNI STAN i ea LAWN DALJI AVA, UTBAVNX ODBOii it. JsalJs lmt V iri. missis. CHICAGO, ILLINOIS. našasislki John Vogrtt, bos me, La Balls, DL L Podprvi)aešaSlt J. BtaUovti, A r. n. i, bos M. «*mri. Saa«. tt PeS^^slk. Jsisf Sabelj, H« Swtsg Ave, Ss. ObimM. UL Tajnik. Joia Verderber, tTOi Bo. Lawadale Ave* Okleas-, "L BkgsJstk: Anten J. Terbovee, P. a Bos 1, deeee, UL gapteaikar: Jaha Molsk, 4001 W. »Is« tt, Chlesgo, ltt. mamosni ooassi Jote Aaibveftli, m bes, Osoo- sburg, Pe. K Beeget, Til - 1st St* U gaUe, UL . Ta«oker, iti Aheey Avs* Boekspriags, Wya. FomoTNi o Dama i Anten Hmet, |U - KU Ave,, New Dulath, Mlsa. Jošs Sediisk, bes iU, Sssithlos, f* < Baiott Plekeriek, iii bos,1 lirldgovSIo, Va { ' Jakob Mlklevill. L Boa I, WUloek, Pa. M. Patrovleh, 11118 Hale Avs* Oelliawooi, O. UBBDMXK ••»■SSTWB"! Jeif Isvertalk. niko, katero ji je ea dejal kot adraviio, ker je imela oalabljeno tree. Be Idmpasaa ai komi podpisati mrttsdkega liete, ker ji umrl »4 ur k ione ji, ko je ebolik^H iko tiranstvo m Je _ u^aaies ae avstrijskemu aransrvs ss ^^ Poljskem. Haag, Hoiandlji, ld. nov. Tukajlttji «dovekl korešpodinč-ai biro Je debli nlferoj prHftpl ntt Udov lz Polfrke, ki ja pod av-, ^^ OšfSlAl almafg POB NAD BoisTVo tevnSms wkavi P, J. Sees, M. D., iiOi St. Otolt Ave* OUvslead. Ohio. TSB DBNABNS SADiVS IN STTASI, U m tlisji gL a^iavsegs Ul N. P. J. saj se pollljajo sa ssslsv. JOHN TSSDSSSAS, MiT-ei Ss. Uwedala Ava, ttfteege, m^ (pBITOftSS GLHDB OSNSSALNSGA POSLOVANJA m ^ JOls AMBUotlO, Bes Mi, Ornemsmsi la, SAtorm PSSPISUIVS VSSSINS, umib tens »muii 1 ^ HAJffofcHSA^Sl!li -tšth Ave., W. New Deloth, Mian, VSI »OPISI, razprave, Uaaki, eeaaaatte Ud. BS "PmiNti" - jo, da ao avetrljeke tblaetfa tel- Utelj Hoever aa je frH"lsteia. LaajSj« ^ Uwillili ^ nSaela kim dnevom bolj »rotlUdoveke, airaU aa oeae eetrig ln Jih snlža, usawtlSTVO ^^V^r^r^ daairavno so v^Setku naglatole, ko bo preiekava končana. fS» m***™*!™* iu. STS prWe rešit hpod rimke ŽlvllAa uprave je dobila pri-tJPBAVNlSTVO "PBOBVSTS", Sa teMIBAm, SlfcBma^m df: VIL židJTj^ je Ue, de so iM a JS^JK^IW SPOB MBD VOBVXXX 01 00.| Blaataaaeo. Dame« *1 Torej ete Revolucija v Skvedovju, f SPODABn^BAVMAN. videli tudi morje na vašem poto- p«: f- j« — ^ - - • ^ voluclja. Rebeli eo vseli Pudhlo orgenizireuih voanikov in geepe- ama vanjl Viejo, Cereooal ln Cataram. Mno- derji je prišlo do ^rteume. 1- go oseh je bilo ribltth ln ranjehjh >mati)6 v RurffL ančna vlomMea, a. iz -e-i-TT- tajnik Fowster je dejel ^ kej, vselmjejo alike Mi _____1___... a. Lm^.\mJk\ I T l__1.1 vplrnili ftOO »j V parlamentu, de eo Aaglešl L0jakoT> kl so bHl . od meseea juHje 1916 101-frftneoekl fronti. *34 Nemcev ln vpleaUI AS« to-1 —-- 1». Ves Čas, odkar tt*Ja vojna cimnenoeau predaadnik freaoo-L» AeglaB ujeli 110,000 mož 1« | , rdtaga kabhMM. - ^ 1 (Ptrif, IS. nov. - George Cl* Ime«!;, bhU mlnl^ P^ bičani eSMH nemški iiaped. lednih, je eptejel ---I »ednike POkwiri, da smtavl no- Auimike fronte v Franolji, lS. Ua minlattutvo. ^UncM" sena- i ln smeriška a^ttlerije Jim aprotovell njigevi vlidl ^ «n"*ala rtfurtOt 7 1 —- Navvrr.godiž zjutraj ao Nemci •psli krogle la strojnik pušk na •^op*. toda v tistem tttnetku eo iaeriikl topnlšerjl ImtretlU raz-»tljnjiče granato, kl je izdela P**1ojsnko nemlMk itreleev pred ^Vi. Amerišasi ee edprll •^"J "s nje ln Nemei eo ae u-aakniii. ■ Odkar| Prinesi rsspMlli newlko petru-^ na ' Mičessvme ozemlju" aa i»* 'W, / .V. PE08VETA , j milium i1........................J TRIJE RODOVI. .....................................1 Eden izmed prijeteljev ge vprašer "Ali nisi tudi pred odhodom pripovedoval, kaki to tvoji na-črti in koliko bogoatva prineseš, ko ae vrneš! Ali veš, kako d treščil kupico ob steno, ko »i jo iz praznil na svojo bodočnost t" Pavla je nekoliko užalilo to vprašanje. "Govoriš teko, kakor bi mi ne verjel. A še ležem, mi pljuni v obraz in mi red vse, samo nič dobrega ne I Če sem pil na svojo bodočnost, ali nisem pil zato, ker sem vedel, da se mi bližat AU vam nisem povedal ravnokar, da se oženim in da, bo konec potovanju! Torsj je popolnoma razvidna, da sem tedaj ravnal S premislekom . . ." Ni sc jim hotelo več govoriti o tem. Pavlu niso verjeli, saj so vedeli, da govori mnogo in samozavestno, a ostane le pri besedah. Zatorej so zadeli druga razgovore in se kmalu razšli. Čudne te jim je zdelo, da je ziHl Pavel domov. Od prijeteljev se je poslovil pred gostilnico in odšel proti domu. Toda ni se mu hotelo spat. Krenil je od stanovanja dalje po cesti is mesta. Noč je bila svetle. Lep je bil izprehod v hladnem zraku po poerebreni cesti. Pavel je razmišljal, kje si poišče nevesto. Zakaj ta je gotovo im akle-njeno, da oe poro« tisti dan kakor Lenka. Spomnil se je Maniee, šivilje, Id je stanovala in šivala pri sosedu in hodile Šivat tudi po hišah. Dobro jo je poznal. Nekoliko bleda in suha je bila v lica, a sicer je WU Monica lepo dekle. Skoro vsak dan jo je videl, ko se je v mraku vračala mimo pro-dajalnice domov. Večkrat sta se tudi kaj pomenila in večkrat že si je mislil Pavel, da bi bUa Menica njegova, ko bi ne bilo Lenke. — Vračal se je zopet proti mestu, ki je že spalo in mirovalo. Lepi so btti Pavlovi sklepi.'Takoj stopi k Manici ln jo poprosi roke. On bo delal v prodajalnici, a žena bo šivala, mati gospodinjila. To je tiste bodočnost, obsipana s srešo, ki jo ja iskal po svetu, a ki ga je šakala doma. Ni zaman razbil kozarce, in njegovi prijatelji se prepričajo, da je Pavel mol, kl tudi Izvede, kar sklene. Pogledal je kvišku in stal je pred Ribičevo hišo. Gotovo zahaja semkaj zdaj tudi Menica, da šiva sa Lenko. Kdo ve, kolikokrat se pogovarjajo o njem! To bo gledala Lenka, ko zve, da bo tista, ki šiva zdaj nji, kmalu začela delati zase. Lenko obide srd, ne-voščljivoat ji požene rdečico v lica. A Menica bo vendar njegova! pavsl je stal pred hišo ln gledol v okna prvega nadstropja. Srebro luninih žarkov se je o-gledovalo v njih. Tiho se je oglasila Pavlova pesem: "Ubog popotnik hodi križemsvet, srea ga sili, da za srečo roma. • ^ u. Človeška srca krije mraz in led, in romar brez miru je in brez doma!" ostro a Spisal Franjo Krašoveo. OSO MA SLOVANSKEM JTJOtJ. *vv »ajiic, l- .t*:.-" i >'• - f,fti Mati je še bdela, ko je prišel Pavel domov. Nl sa mogla dovolj nsčuditi, da je prišel tako zgodaj in trezen. - "Zasmehovati so me hoteli nocoj, ker sem jim povedal, da se oženim," je začel Pavel, "toda kmalu se prepričsjo, da nisem lagal." "Torej se res oženili" vpraša mati. "Da, in sicer ravno tisti dan, kakor se po? roči Lenka. Take a* maščujem nad ošabnimi ljudmi, ln tako Izprevidlte tudi vi, mati, da vam niso Pavla ubili pri Ribiču." Materi so bile oči polne radoetnih solz. "O, tisti grdi IjudjeLTo je prav, da jim pokažeš, kako si lahko srečen tudi brez njih! Ali, kar ja glavno: kje Imaš nevesto f" "Ugenlte! Saj ni dale« od vaa!" Mati pomisli nekoliko. Od hiše do hiše ji gredo misli in pozvedujejo, kje je Pavlova nevesta. Hipoma se oglasi: "Menice!" 1 "Dar Manica ni bila materi tuja. Dobro jo je posnela. Vedela je, da je pridno dekle, kl se preživlja i delom svojih rok. Nihče ni vedel o nji niš slabega. ] "Zakaj molčite t Ali vam ni všeč moja izbirat" ^ "Vleč mi je, ali tako me je prevzela ta no-vica! Vesela sem, saj je Manica doatojno in pridno dekle. Tudi nekaj prihranka ima. Pa kdaj sta sc zmenila f" "Nisva ie še, toda takoj jutri se zmeniva." * Drugo jutro je Pavel zgodaj vstal ln je čakal na praga, da pride Manica mimo. Ko jo je zagledal, da prihaja, ji je šel naproti Naamejala sa ma js, dolgo ga že ni vidala.( "Ali ste sopet doma, gospod Pavel t In tako zgodni ata." "Vrnil sem se sopet in ostanem vedno doma. A samo pod enim pogojem." , "In pod kakšnim pogojemf" " Ako hočete vi," je rekel Pavel. Manlea se je ustavila. Nl umela Pavlovih besed. "Kako to mislite f*' ga je vprašala. "To js čisto enostavno. Bros vseh ovinkov vas vprašam: Ali se hočete poročiti s menoj f" Maniel je prišlo to vprašanje tako naglo in nepričakovano, da jo je preeenetllo in prest rsšl-lo obenem. V prvem hipu jI je sestalo sree, potem jI je sašelo utripati s vso silo, in vročica ji jej silila v lica, da so vsa sardela. "Nlaero vajena, da bi se kdo Islll s menoj,"' je rekla ramo. "Kaj mislite s tam vprašanjem?" "Mislim Uko, kskor je njega prsvi pomen. Nobena, lale ln nobenega dovtlpo nl v mojem vprašanju. Zalelel aem si miru in stalnosti. Ds dobim to dvoje, se morate poročiti s menoj. Dovolj mi je begaaja. Vaak človek se upeha. Odgovorite mi taka svobodno od srag, kakor sem vsa vpra-iat jaa bvoa vseh ovinkov." "In kaj prsvi vaša matiT" (lovori m i njeno vedaaetJe. • Stopala sta molče drug poleg drugega "Polakajte. da nekoliko premislim Hej veste, da ja trsbs preudarka* preden rečem da ali ae." (Dalja Ml). L V trgu frse vikra v zaaUvah, ok na so okrašena o cvetjem. Po senčnatem lipovem perivoju . korakamo k gUvnemu vhodu , v jamo. Komaj vstopimo, naa objame hlad. Kraaot postojnske jame ne opiaoval. KaUri malo impviUjli Slovenec še ni bil v njej! Tiste pa, ki še, niso bili v njej, opozoril bi na Koetov nedosegljivi opis po* stojnske jame, Ur da gi U biser naše tužne domovine čim preje o-gledajo. Da so Čehi glaano izražali svoje začudenje o krasoti in veličastnosti jame, kdo bi o Um dvomil!. MHMMPHM Obedovali smo v hotelu "pri ogrski(!) kroni." Da ni najti Postojni hoUla, v katerem bi glo obedovati okoli 1200 oseb razuma. L prestolni Dunaj bl težko zmogel Uk hoUl. Vendar tisti, ki so ai že v naprej naročili v Šul-covi pisarni potovalni blok, so i-meli - 426 jih je bilo - pred-plačani obed in ti so obedovali na vrtp hotela "Ogrske krone." 0-stali ea zavzeli vae prostore postojnskih gostiln. Vročina je bile poeehno aa Čehe nestrpna; po mu- ......efektih pri sprejemih H po jami so prišli šej-ai la lačni v omenjeni hoUl. Natakarji, ki jih je bilo samo 5 al 6, nikakor niso mogli brzo poetre-či toliki- množici. Reveži so Kak trpeli in skakali, da so vzbujali usmiljenje, in smo mislili, da polomijo noge. Ali želodec je bud gofeoda* ZaUgadelj ao Čehi čeli klicati enoglasno, sekajo! zloge: "my chce-jisti!" (hočemo je-stil) in "chee-me pi-vo!" (hočemo piva 1). Svojo željo izražajo! so sekali -aloge, da bl se jih ls«* razumelo. Čudil sem se vztrajno-sti naUkarpjev, kajti do prve po-ure so bili vsi gostje po- ntrnŠMi, ■ sta pretekli dve _ počitka v senci ko* ko smo se jell čelu vračati nako-kaUremso se mno-izražall, da niso io gega, nas je že čase je odličen češk Postojnčanom Od dobe uri potrebn« Satih et s-godbo U todvor. Via si železniča u" -'— - - - videli tabo kal. Na pO zastopnik zahvalil na presrčnem sprejemu. Šprevoc i «ki so imeli polno posla, preden sa vso izletnike spravili v vlak, kajti poslavljanja Čehov od alo-venaklh krasotlc, ki so s svojo južno milobo ln prirodnlm kreta-njem kaj ugodno vplivale na severne brate, ni bilo ne kraja Oe konca. Moč globokega, iskrenega pobratimstva je a tako silo delovala na Čehe kot Slovence, da si pri mnogem opasll, kako se mu je porosilo oko. Ko amo bili že vsi v vlaku, razobesijo Čehi raz okna male belo-modro-rdeče zastavice. Godba svira "Kde domov mtkj". Tu vda-rijo Čehi vmes. Iz stostln grl o< meva mogočna češka himna; med Um m prične vlak pomikati. Godba neprestano udarja, Čehi ln Slovenci pojo ... Z robci, klobuk ln mahanjem si dajemo še is daljave neme znake slovesa; daleč ss kraškim skalami ja odmeva ve-lebrm pesem ... "Prekrasno! kako prisrčno, iskreno, kako braUko! Med Slovenci se čutimo kakor dotnsfVH To mnenje ss je čulo vsepovsod po vlaladtlB^H ^M^HH Naše miali so sedaj uhajalo na Mlramar. In res smo do tja same enkrat saustaviU in sioer v Na-brelinl. Prišli smo na prava kra-Iko tla. Divja biaarnost kraških gollčav je dala potnikom povoda k občudovanju ln kritičnim razgovorom, in daai je bUa oprav tro-pična vročina Ur smo bili v višku nabasani kakor alaniki, naa vendar ni opustila dobra volja; zanimivost kraških Ul je dajaU snovi k vedno novim rsspravam. Tudi'v primorskih krajih kot v Divsči, Sežani in Prosiku naa je čakal mnogobrojen narod, ki je s tem pokaasl, da je Primorje še slovensko! £ol, ds v teh krajih nI-smo uUgnill, da bi bUi zaustavi-U. Tudi 0 Nabrežini smo postali samo par minut Potem pa je llo dalje proti — morju! "Morje! Morjs!" Kaka magična beseda aa naše severne brsU Čeha! Pomisliti nam je, da so Čehi narod, živeč v sredini evropake celine, Id nimajo nikjer stika a Di V*, jim ni oddaljeno. Ali med Pruša-ce Čeh nerad zahaja, razven Če ga žene sila s trebuhom za kruhom. Jadransko morje pa je Čehu preoddaljono. Saj je samo U Prage do Ljubljane po železnici pre co 80d km! Kmalu sa Nabrešino zaokrene-mo na vzhod. se vozimo v kIo boki skalnati zarod . . ., kar iz-nenada odpre ae pred nami ftaro-krasni pogied na morje. "Morž! morš!" je odmevalo po vUkn, vss so je sopet tiščalo k oknom, vsak je posegel po svojem dalj nog l< du . . . MedUm ko se oko pase ob pogledu ua širno morsko plan, kole-bamo s kraških višin vedno nižje in nižje in že zagledamo divni Miramar, liki beU labud, kopajoč ae v modrem valov ju I V Miramaru smo vsi izstopili, ogromni vlak pa je prišel prazen v Trst, kjer je čakal našega po-vratka. Od postaje do grada smo imeli samo deset minut. Grajsk Uslužbenci pa so bili z nami jako nekulantni; tudi so nas spuščali samo v oddelkih po 25 oseb i grad, nas pa je bilo preko tisoč! Kakšna potraU in razkošnost Kak bleak in sijaj! Dežele Per-zov, Arabcev, Indijancev, Kitaj cev in Japoncev prepotujemo kar v eni uri. Tu je aUloval ponosni Maksimilijan, človek velikih na črtov, koje mu je usoda tako strašno razpršila! Glej, Miramar, koliko sliaja in gorja ai videl med svojimi zidinami! Pod zaklonom avoje ga" prisUvs si objemal lad jo, ki je pripeljaU zvitega Napoleona III. In ž njim ono povestno depuUcijo naroda mehikanskega Da tvoje vode niso nikdar božale onih lepih brodov, še danes bi snivel o raju in sreči! Po tvojih lesk-natlh sobanah je sanjaU poletna dula Šarlotina! Pod tvojim krovom so jej bUe strte peruti in t si jo omračil i večno senco! Proč Od tu, nedolžne krvi tvojega stvar-nika ne abrilsjo tvoje snežno-bele zidine, ne vdule je sočnat vonij tvojih perivojev! Nesrečni Miramar! nema priča pozemel, skega gorja in tuge si in boš vseh vekov veke! Ko smo si ogledali grad, čakala sU nas že dva parnika paro-brpdnega društva 'Trieste-Istra, ki sU nas popeljala v Trat. | Solnee gre v zaton. Tako mir no, Uko listo ae potaplja v mor jei Čarobni odsviti trepečejo po lahno-šumeČlh vodah. In rožnata luč se razliva po golem Krasu, kakor lf pestrega rubina odsevajo kraški vrhovi in od obrežja aem pojč peaem večerni zvon . . Kraljestvo dneva je zatonilo Na' čisfem obzorju samo še svetli, rumenkasti* se v . . . Lahek zefir pihlja preko lavorovih gajev, ljubko gladeč Ujnostno listje ekaei in mimos. In ribiči na malih čo nih, s svojimi belimi jadri se vračajo v večernem vetru v dolgi vrsti liki kaka*f lotil ja! Vse je zari sano Uko čisto, Uko jaano! In zdaj v dogledni daljavi, malen kostno sevajoča plčica. Pičice ae množe: dve, tri, štiri . . . deset glej, le jih je na stotine! . . Večerni ozon je prihajal od sinjega morja in ohlajal razgreto ozračje, ko smo izstopili v tržaiki luki. Oficijelnega sprejema od strani tržalklh Slovanov nl bilo, deloma ker sa nl znalo gotovo, aU pride ma iz Miramara z vlakom, ali parnikom, deloma pa, ker so bal to dobo vladale v Trstu kritične razmere. Tom številnejše so nas obsuli prosluli tržaški fakini, za kaUre pa se nismo brigali. V dolgih vrsUh smo pod vodstvom tov žaških Slovencev odkorakali^ snane tržaške reoUvracije kot hoUl Volpieh (lastnik Čeh) 7alia s taxi one" itd. Ogled rneeU smo odložili na dobo povratka. — Čehi so bili v tržaških hotelih povsod zadovoljni, posebno jim je ugajalo plsensko pivo. Doftošeno je bilo, da ob polnoči odpotujemo v Pene tke. — £«lli ia pivo. _ y •S vzdihov" ___ Beneški upori. ^^^■odkotl SHE" . Karl»- " prage je naje! ke dva izmed ObmujMih pon^ J^Mrati pred "Hote! 0? odkoder smo hkupno na pomol sv češke 11 »Jvečjih »i fc^fife* * "Auroro. ' je nekoliko izletnikov ki a Uvali aamo do Trsta; li so OiUvili, ipak nttM j« bilo 1000. Ker sem se svoje«** rragi seznani I /. Kosp. je taisti naprosil, da prev KWle poaredovalca med & alijani, ker gov«»rim (Viki i ljanski. Ur da Ka ,,adonie,t ladji • Appollon" kakor vt on sam da bo na "Aurori' aem uatregel želji neustrašni aranžerja. Bil sem u>rej J ji "Appoljon", nekak rio," Uko namreč so me itu pomorščaki, videč me, da o] ljam posle g. fiulca. (Dalje prihodnji.) teRIP KAZNOVAN NA , DXNARNE GLOBE. Springfield, UL __ Z verni j nik Hunnphrey je kaznovj kima, šerifa za okraj Madi tiaoč dolarji denarne globe, aretiral atavkokaize v tovar„ Louis Smet ing and Mining" psnije in preiskal kompani radnike, Če nosijo orožje, je izjavil, da je šerif i aret sUvkokazev pomagal atraji. in storil vse, kar je bilo v nj, molči, da škoduje kompaniji; je Umu nasprotno trdil, da j< tiraj »tavkokaze r«di tega,, preprečil plemenske izgrede. Nad 20 itrajkarjev je ti tiranih radi nepokorščine sodnijski prepovedi in oh na 90 dni zapora. PODANIKOM DALI OASZAB Maw Yoric, N. Y.—Zvezni niki so sklenili, da prekličejoj redbo, po kateri se morajo I Žni inozemci preseliti v iti dvajsetih urah iz obrežnega lila. $0vrožnim inoietncMn 11 jo toliko časa, da »e lahko velike gmotne škode preselijo! U Aara- *a paraiklk "AppoOoa ra." — (MM % Trata ok I vTvoaJe aa pavaika. O« PH jasal kapHaa Hrvat. — Pmajkaaja — V kadila«« aalaaa. Ve priksAe? - Plitki heeeiki aa-Mt. — Kavaraa "OHaatal" ia "Bi^o — lunliai Markove 4 getoki. * V pala «1 grafa Stekj>. — Beaefki "eieero-ai." — If a rfkjoai trga. — "Morski sa-iovi." — Sadai trg ia jaHJSka graadK — "CesaJ Nad pet tisoč sovražnih cev se je že preselilo, odki bil isdan ukaz za selitev. Maaršal McCarthy je Washington, da konferira o stvih, ld so potrefcns za vi Skladišč ln vlsdnih ponestev. PlSČKNO ZRNO OA JI kLO. Sioux Falls. — Clarence Cle,lland, bogat fsnner, je 1 koruzo ln pri tem delu se mu sadilo v prst peščeno žrno. Hi je potegniti trno iz kože in tem je potegnil sapo va*e. mn je skočilo v sapnik. Prepel so ga hitro v bolnišnico. Pr so zdrsvniki mogli na njem šiti operacijo, se je zadušil. OATALONS JI PWWAL Peterson, K. J. - Emanuel Ulone, ki je bil osumljen, da umoril fttefsns Cass, jc P« da ao Cesa umoriti v sUnovanju. Umorila nt« zvodniks, ker ni hotel svoje žene. . .. Umor je bil Izvršen bniU Morilcs sU žrtvi odretala POLICAJ S TRDNIM tM* NJIM Rast St. Louii, m. -r* Francis Bsrl je nslelH j dite, ki so hoteli nropsti -i« ja in goste Bsnditje . ^ je eden zadel v tr<4>uh. ^ froblgm ustavil kn in nsis prijel enegs bsndits Dobre o^« (Mnlku konja. W < l*el rez sebe): "T«sr» da mu nisem dmpK*" grtto. Sodnis 2 torej ujiu. A* mL 1 t* te telovnik'" ^ 0Mo lenee ^^J** "Recite, da ne, ^jm da jr P0^ IH. r 'oiLkuMti:; A življenje jo lepo! Toliko slsdkosti kreni v sebi, toliko tajnoetl, da ja Um lepše in vAlji-vejše, čimbolj se potaplja človek vanje. Ia ko mu pekle jo sredstvs, da ne more veš uživati živ-ijenja se zavC evojega uboMva, svoje auleoko-stl In Uko tudi Pavel! Ko se je zavedel, kako je majhen m i*ofc ze je obrnil od življenja in si js ielel doma, kjer ee lahko skrije pred njim. In ko je potoval ln iiMl bogastva dolge dneve in noši doetikrst lačen in žejen, se mu je porodiU v srcu pesem, kl je nl še nikoli olašal, a W ee Uko prilega njemn samema. Pesem ln nspev — oboje j •e mu je obenem »budilo v aren in ni hotelo utihniti v njem. fn noeoj, ko je zopet doma in sc bliža spanec, mu spet Odmora v srcu; "Ubog popotnik hodi kritemSvet, srce ga sili, ds sa srečo roma. Človefta srca krije mrsa in led, ; in romar brez miru je in Mraz doma I" i Vselej, ksdsr je pel U pemm, ga je obšle globoka žslost; isunilil se je sssamnu sebi, da bi ss razjokal sam nsd aeboj. Konično se je privadil pesmi, da jo je vedno pel ali pa žvUgal polglasno, koderkoli je fabdil in potoval. Postala mu je zvfita qpremljevslks, ki se ni nikoli lošila od njegs. Tsko je imel vsaj nekaj svojega. Ko je drugo jutro votsl ln se ofclašU m mu je mati priprsvljala zajtrk, je Pavel pel tiho pred se: i • ■! i "IJboK popotnik križamsvet,^__....... _ sree ga sili, da za srečo roma. ^Šoveška srca krije mrsa m led, ln romar brsa miru je in br« doma!" Vrsta v kuhinjo so (>IU priprta. Daai je pel Pavel tiho, je vendar mati natanko 9oU beeede in napev. Roka ji je zsstaU pri delo. Čutila je titers žens bridkost ki milino pmnti: a < "Ntevan, nevalbljen, vedno sam i seboj, nemirne Uiiaki, ls ao mu družice; nikjer nikogar da bi del mu: Stoj! • Ds bi hprala bol — več ni aolzke. . ." ' "Kaj ne, človek dostikrat še jokati ne moro, i ■ ' ' . - t ■ ' •'» w tako je žalosten," se oglaal mati ▼ kuhinji "Zakaj pravite to!" vg>r*!a Pavel. "Tvoja pesem ml je sbudlla to vprašanje.'' "Moja pesem! Ah, saj rsal Niti vedel nisem, da pojem. Moje miali so bile daleč od pesmi," reče sin. Zasmejal se Je, ker se mu je sdelp čudno, da posluša mati besede, kl so se mu tako čudno in nshotoma porodile v glavi. Prill« to same ob sebi, nesvane in nerabljene — kakor romar, ki so govorile o njem. "Kje d slišal to pesem! Predan si odiel, je le nisi palM "Naučil sam m jo ob zadnjim potovanju. Povsod so jo peli, koder som hodil. Ni čuda, da ml jo oeUla v spominu." "AH gre pasem li dalje!" "Morda, a jaz je znam le toliko. Saj je dovolj, da sem se naučil to. Bolje bl bilo, ko bl se naučil ki) veselegs Človek tlH v sami žalosti ln se vedno globlje pogreza vanjo." "Zdaj, ko si sopet doma, mi ja srce Isnova začelo upati," pravi mati.' "In kaj upate!" "Upam vse najboljlc In najlepie." "Blagor vami Neereften je tisti kdor nima nobenega upanja vel. Prazno in pusto je vse naokrog. . ," "Ali je s Uboj Uko!" Psvel ni hoUl odgovoriti, sato je br! vpra-lal: — "In kdaj se poroči Lenkaf" "Pravijo, da v nekoliko tednih. Jaz ns vem natanko, ker se ne menim zs to. Tudi zate bi bilo bolje, ds pustil Lenko. Izberi si drugo." Izgovorila js msti zadnje bieedi, ne da bi vedela, ksj je hotela reči Skoro ustrelila se js svojih besed, ko so bile že isgovorjsne, ln js pomisli- , ls, ksj js rekla. "To tudi storim!" "Kaj!" "To, ds se oženim! Teko poksšem ljudem, da me niso ublU, in doksžem tudi, da so le druga dekleU na svstu, a ns ssmo tanka! Tako bodi, mati! Naj ae rasgledam ln rszmtslim. Nečem nl-kskršnih ssnj več I Svoj hočem bj|i, neodvisen od vsakogar. Zato se oženim, in lepe nam bo potem." Ps vsi je govoril nsgle in iskreno. Msteri ae -je xdelo, ds govori resnico. Vendar je vprslala: "Ali misliš to resno f" "Haj ste ml vendar svetovsli. ln mstl ne svetuje sinu nič nspsčnegs." ln tsko se gs je oprijela misel na lenitev. ""f a a a "Kjr je tvoje bogastvo?" so Pavla izpraše-vali svečer prijatelji. "Moje bogastvo je v tem, da ae oženim." Začudeni pogledi so ne obrnili v Pavla "V treh tednih se vendsr l*nks poroči i Za-vlnščakom." "Da, a jaa si vzamem drugo!" "In katero?" "Tfartl dan, ko ho l*nkina poroka, bo tudi moja Takrat tudi tveate, koga vzamem ln to je moje bogastvo. Zsmsn je bil ves napor, da bi me uničili. Toliko moči Imam le, d s si uat varim svojo srečo sam brez Lenklne In Kibičeve pomoči." "In potem pozabil tudi naa " "Ne, ali konee bo popivanja in ponočevanja. Saj moramo vendar gledati, da ae vai polago-ms oastnosvojlmo. Ko pomrjo, pridemo ns njihove mest s. Mladi smo Is, in bodočnost je nats. 1* strahu ne sme bili v Hovelkem srcu."