nas SnK glasih slovenskega elektrogospodarstva I november 2004 Elektrogospodarstvo med uspešnejšimi V prihodnje v TE Šoštanj več energentov Stroka mora pridobiti zaupanje javnosti ^H 1 ¦ H1 JM IPS!»: X Elektrogospodarstvo med uspešnejšimi Elektrogospodarstvu se nasmiha nadvse uspešno poslovno leto, saj je večini podjetij uspelo dodatno znižati stroške in iztržiti več, kakor so načrtovali v začetku leta. Trenutni uspehi pa ne bi smeli biti razlog, da bi na elektrogospodarstvo in njegove težave povsem pozabili, saj podjetja čakajo v prihodnje strokovno injinančno zelo zahtevne naloge. Termoelektrarna Šoštanj želi tudi v prihodnje ohraniti vodilno mesto v pridobivanju električne energije iz termo virov, zato so si v vodstvu podjetja zastavili ambiciozen razvojni načrt. Ta med drugim predvideva zgraditev dveh plinskih turbin s po 42 MW moči ter nadomestitev dotrajanih prvih treh blokov z novim. Pogodba za dobavo dveh plinskih turbin ježe bila podpisana, z načrtovanimi posodobitvami pa bodo zmanjšali tudi negativne vplive na okolje. LO Začetek dolge poti za odlagališče NSRAO V Ljubljani je bila sredi novembra prostorska konferenca za pripravo državnega lokacijskega načrta za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, s čimer naj bi zastavili prvi korak h končni izbiri primernega kraja. Slovenija je ena redkih držav na svetu, ki še nima znane niti primerne lokacije, čeprav bi omenjeno odlagališče moralo začeti obratovati najpozneje do leta 2013. Prvo ponudbo za strokovno proučitev možnosti postavitve odlagališča na njenem območju je dala občina Dol pri Ljubljani. J\J V HE Moste hujše težave s primarno opremo Stanje v HE Moste je zaradi odlašanja z nujno potrebno obnovo čedalje slabše. Kot je povedal direktor SEL Drago Polak, so se začele uresničevati tiste najbolj črne napovedi, ki jih je podjetje IBE predvidelo že pred leti, ko je projekt prvič zastal Posledice so najbolj vidne v odpovedovanju več kakor 50 let stare primarne opreme. Bo država vsaj zdaj ustrezno ukrepala? V prostorih gospodarske zbornice je v začetku novembra potekalo strokovno posvetovanje Cigre po Cigreju, na katerem so udeleženci letošnje pariške Cigre predstavili najzanimivejše poudarke in ugotovitve iz številnih razprav. Kot je bilo slišati, je bila stroka v času deregulacije in liberalizacije energetskega trga precej zapostavljena, posledice takšnega odnosa pa so bili številni mrki, s katerimi so se lani srečevali po svetu. Skrb zbujajoče je, da se čedalje manj mladih odloča za študij elektrotehnike, pri čemer se zastavlja tudi vprašanje, ali imamo ustrezne izobraževalne programe. O J m Kupci pričakujejo celovito energetsko oskrbo Po besedah Bojana Horvata, direktorja Sektorja za trženje v Elek-tru Maribor, bo koncept lokalnih dobaviteljev imel prej ali slej tudi v Sloveniji pomembno vlogo pri iskanju sinergij med energetskimi in drugimi komunalnimi podjetji. Kupci namreč želijo imeti čim manj neposrednih oziroma dodatnih stroškov pri nakupu električne energije, plina, vode in drugih energentov. /wOllK izdajatelj Elektro-Slovenija, d.o.o. uredni?tvo Glavni in odgovorni urednik: Brane Janjic Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Tomaž Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NAŠ STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail: brane.janjic@eles.si Ëasopisni svet predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda Kovačič (El. Gorenjska), Nataša Toni (TE-TOL), Jana Babic (SEL), Jadranka Lužnik (SENG), Gorazd_Pozvek (TEB), Franc Zgalin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Orožim Kopše (El. Maribor), Neva Tabaj (El.^Primorska), Irena Seme (TES), Janez Zadravec (ELES), mag. Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Joško Zabavnik (Informatika), mag. Petja Rijavec (HSE), Barbara Svetič (Borzen), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana oglasno traenje ITAK, d.o.o., tel. 041 409 191 oblikovanje Peter Zebre grafiËna priprava STUDIO CTP, d.o.o., Ljubljana tisk Delo tiskarna, d.d., Ljubljana na? stik je vpisan v register časopisov pri RSI pod št. 746. Po mnenju urada za informiranje št. 23/92 šteje NAŠ STIK med izdelke informativnega značaja. Naklada 6.100 izvodov. Prihodnja številka Našega stika izide 24. decembra 2004. Prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 13. decembra 2004. naslovnica RP Labore foto Dušan Jež ISSN 1408-9548 www.eles.si Pasti menjav V elektrogospodarstvu draavnozborske volitve spremljamo ?e s posebnim zanimanjem, saj je na aalost doslej veËina menjav v vladnem vrhu poslediË-no sproaala tudi plaz korenitih sprememb v na?ih vrstah. Pa pri tem nimamo v mislih le menjave v vodstvih podjetij in nadzornih svetih, temveË tudi ?ir?e, bolj strate?ke spremembe, kot je denimo selitev energetike po razliËnih vladnih resorjih. Tako je denimo energetika takoj po osamosvojitvi imela najprej svoje lastno ministrstvo, pozneje bila dodeljena gospodarskemu in pred leti konËala pod streho ministrstva za okolje in prostor. Mnenja energetske stroke, torej tistih, o katerih usodi naj bi omenjena ministrstva odloËala, v vseh navedenih primerih niso bila kaj dosti upo?tevana in ob vsaki od teh menjav je ostal grenak priokus, da je ?lo bolj za posledice politiËnih odloËitev in trgovine, in ne tehtnega strokovnega premisleka. Tak?no mnenje je potrjevalo tudi neizpodbitno dejstvo, da je energetika z vsako tak?no menjavo uradno zgubljala na pomenu in na koncu pristala v druabi dejavnosti, ki so znotraj pristojnega ministrstva imele veËjo besedo kakor ona sama. Verjetno gre tak?no ravnanje pripisati tudi temu, da s slovensko energetiko doslej ni bilo veËjih teaav ter da splo?na javnost zanesljivo in kakovostno oskrbo z elektriËno energijo jemlje kot samoumevno, kot neko naravno dobrino, podobno zraku in vodi, saj si tudi brez elektriËne energije in drugih energentov danes aivljenja sploh ni veË mogoËe zamisliti. Ali povedano z besedami enega od udeleaencev nedavnega strokovnega omizja Cigre po Cigreju, energetiki imamo paË to smolo, da na?ih teaav in vloaenega truda nihËe ne opazi vse dotlej, dokler se ob pritisku na stikalo ?e vedno priage luË. Ko te zmanjka, pa je po navadi ae veliko prepozno oziroma v trenutku nastane ogromna gospodarska ?koda. Zato v premislek ob v javnosti napovedanih ponovnih tak?nih in drugaËnih menjavah zgolj tole. Ener-getikom nam je ne nazadnje vseeno, ali smo uvr?Ëeni tudi pod kulturno ministrstvo, saj je energija navzoËa ob vsakem koraku na?ega aivljenja. Bistveno ob tem je le, da bo minister, pristojen za energetski sektor, zanj znal tudi dejansko poskrbeti in ga odloËno strokovno podpreti pri uresniËevanju zahtevnih poslovnih ciljev in nalog ki so mu bile zaupane s sprejemom energetskega zakona in nacionalnega energetskega programa. ILEKTROGOSPODARSTVO MED USPEŠNEJŠIMI SodeË po podatkih, ki so nam jih posredovala elektroenergetska podjetja bo za nami ?e eno uspe?no leto, saj so v veËini podjetij presegli sprva naËrtovane poslovne rezultate. Opozorilo, da nas trenutni uspeh ne sme uspavati, ostaja v veljavi ?e naprej, saj nas v energetiki v prihodnjih letih Ëaka vrsto nujnih in finanËno zahtevnih investicij. 2 Poslovno leto 2004 se počasi bliža li koncu, zato smo se tokrat v podjetja podali z vprašanji o tem, kako ocenjujejo že dosežene rezultate in kakšna so njihova pričakovanja ob koncu leta. Rezultati so vsaj po prvin vtisih spodbudni, doslej pa je elektrogospodarstvo kot celota izpolnilo tudi svoje temeljno poslanstvo, saj so v letu 2004 odjemalci ves čas imeli na voljo dovolj kakovostne električne energije. Eles in hËere tudi letos uspe?ne Po besedah direktorja Elesa mag.Vekoslava Koro?ca bo Eles tudi poslovno leto 2004 končal nadvse uspešno, saj poslovni kazalci za prvih devet mesecev kažejo na skoraj trikrat večji dobiček od prvotno načrtovanega, spodbudne pa so tudi napovedi za zadnja dva letošnja meseca. Tako lahko že zdaj rečemo, pravi mag. Vekoslav Korošec, da bo Eles letos v celoti izpolnil v začetku leta zastavljeni gospodarski načrt in zastavljene poslovne cilje ter tako poslovno leto končal v družbi najuspešnejših slovenskih podjetij. Zelo dobre so tudi finančne napovedi Elesovih hčerinskih podjetij oziroma tistih, kjer ima Eles večinski kapitalski delež, saj naj bi tudi Eles-Gen, Borzen, Talum in Elektro.Tk poslovno leto končali brez rdečih številk. Zasluge za Elesove nadvse uspeš- ne poslovne izide pa gre po mnenju mag. Vekoslava Korošca iskati predvsem v pravočasnih strateških odločitvah pri povezovanju in vključevanju Elesa v organizacijo evropskih sistemskih operaterjev in posredno sprejemu v sistem čezmejnega tarifira-nja oziroma CBT mehanizem, saj gre večina letošnjih presežkov prihodka ravno na račun zaračunavanja uporabe prenosnega omrežja pri čezmejnem trgovanju, večjih fizičnih pretokov preko našega omrežja od sprva načrtovanih ter tudi večji realizaciji tranzita električne energije za Hrvaško. Tako se je, poudarja mag. Vekoslav Korošec, naša strateška odločitev, da zagotovimo izpolnitev vseh sicer zelo zahtevnih zakonodajnih in tehničnih pogojev in čim prej vstopimo v organizacijo evropskih sistemskih operaterjev ter tako imenovani mehanizem CBT, pokazala kot ključna za zagotovitev uresničevanja zastavljenih poslovnih ciljev. Samo s prihodki iz om-režnine, ki je zamrznjena že drugo leto, bi namreč bili poslovni cilji močno ogroženi, saj ta v sedanji višini ne zagotavlja dovolj sredstev za izpolnitev zahtevnih nalog, ki Eles še čakajo v okviru potrjenega desetletnega razvojnega načrta. Ob tem je treba še povedati, dodaja mag. Vekoslav Korošec, da smo uspešno izpeljali tudi načrte o racionalizaciji poslovanja, v zadnjih letih postop- no zmanjšan število zaposlenih ter zamejili stroške poslovanja, ki bodo tudi letos ostali v prvotno predvidenih okvirih. Skratka, lastnik, vodstvo in zaposleni v Elesu so lahko z doseženimi rezultati nadvse zadovoljni, saj je po trditvah mag. Vekoslava Korošca Eles finančno zelo zdravo podjetje, ki mu je v nekaj zadnjih letih uspelo zmanjšati zadolženost na skromna dva odstotka, v nove naložbe nameniti skoraj 24 milijard tolarjev lastnih sredstev in ohraniti strokovne kadre, ki so temelj za izpolnitev že omenjenega zelo zahtevnega dolgoročnega razvojnega načrta. Vsekakor pa nas navedeni uspehi ne smejo uspavati, saj je, kot že rečeno, pred Elesom finančno in strokovno zelo zahteven program, ki bo v naslednjih letih od vseh zaposlenih terjal maksimalno angažiranost. Prav tako je treba vedeti, da sedanja zamrznitev omrežnine pomeni na leto skoraj milijardo tolarjev prihodkov manj, na drugi strani pa stroški za nakup energije za pokritje izgub pri prenosu in sistemske storitve naraščajo, kar pomeni, da se stroškovne škarje vse bolj razpirajo. Dolgoročno takšna strategija torej ni sprejemljiva in o ustrezni višini omrežnine se bomo morah v prihodnje še dogovoriti z državo kot lastnikom in oblikovalcem makroekonomske politike ter agencijo za energijo, ki ocenjuje in posredno oblikuje pogoje poslovanja. Za zdaj pa je Elesu to nesorazmerje med priznanimi in dejanskimi stroški nekako uspelo kompenzirati na račun čezmejnega trgovanja, mednarodnih tranzitov in racionalizacije poslovanja. Talum za zdaj ostaja pod Elesovim veËinskim lastni?tvom Eles nadzornemu svetu redno po- šilja tudi podrobna poročila o poslovanju družb, v katerih ima kapitalski delež, in tudi letošnja poročila govorijo o tem, da vse družbe - Eles Gen, Borzen, Ta-lum in Elektro.Tk - poslujejo dobro ter da bodo poslovno leto 2004 končale z dobičkom. Kaj bo z Elesovimi deleži v posameznih družbah v prihodnje, je odvisno od predvidene reorganizacije prenosnega podjetja, ki naj bi jo izpeljan do prihodnje pomladi, in strateških odločitev lastnika. Za zdaj prodaja Taluma ni predvidena v letu 2005 in potihnile so tudi govorice, da naj bi Talum prešel pod okrilje Holdinga slovenskih elektrarn. Vsekakor pa glede vseh Elesovih družb velja, da jim je bil Eles doslej zelo dobra mati in skušal v vseh vzpostaviti takšne poslovne razmere, da lahko jutri, če bodo pač sprejete takšne odločitve, odidejo tudi na svoje. Uspemo končanih kar nekaj, odprtih pa še več projektov V zvezi z uresničevanjem letošnjega Elesovega investicijskega načrta mag. Vekoslav Korošec poudarja, da tudi ta poteka v skladu z načrti in bo do konca leta skoraj v celoti uresničen. Tako je Eles letos končal dograditev 400/110 kV RTP Divača, končal glavni del prenove 110 kV RTP Kidričevo, ki jo bo sklenil prihodnje leto, in postavil temelje za uresničitev nekaterih ključnih prihodnjih naložbenih projektov, kot so sklenitev ljubljanske zanke oziroma zgraditev 110 kV daljnovoda Polje-Beričevo, pa 400 kV daljnovoda Beričevo-Kr-ško in Cirkovce-Pince (povezava z Madžarsko). V okviru slednjega projekta je predvidena tudi zgraditev 400 kV RTP Cirkovce, intenzivno se pripravljamo na prenovo 110/20 kV RTP Koper, postavitev drugega transformatorja v RTP Krško in RTP Okroglo, v načrtih pa je tudi nova 400 kV povezava z Italijo, in sicer na relaciji Okroglo-Udine. Prav tako smo, pravi mag. Vekoslav Korošec, letos z optičnimi kabli opremili 110 kV daljnovod Beričevo-Grosuplje in Grosuplje-Kočevje ter 440 kV daljnovod na relaciji Divača-Melina (Hrvaška). Tudi v teh primerih gre za precejšnje naložbe, saj je vrednost Spodbudno in obvezujoËe! V prej?njih letih smo ob takih in podobnih priloanostih pisali o rdeËih poslovnih ?tevilkah, v novej?em Ëasu pa je ?travnik? na tem podroËju vendarle prijetno ozelenel. Kot je razvidno iz podatkov elektrogospodarskih podjetij o njihovem poslovanju v devetmeseËnem obdobju leta 2004, so ta v veliki veËini poslovala zelo uspe?no in dosegla celo zavidanja vredne rezultate. V Elesu in njegovih hËerinskih druabah je poglavitni razlog za dobre poslovne rezultate v pravoËasnih strate?kih odloËitvah pri vkljuËevanju v organizacijo evropskih sistemskih operaterjev in v sistem Ëezmejnega tarifiranja. V podjetju TE-TOL so dobiËek dosegli predvsem zaradi niajih stro?kov na enoto produkta. V termo in hidroelektrarnah, ki poslujejo v okviru HSE in so skupaj proizvedle za 15 odstotkov veË proizvodnje kot v istem obdobju lani, je dober poslovni rezultat posledica bolj?ega uvoza in niajih nabavnih cen. Tu so bili uspe?ni tudi zaradi zmanj?anja stro?kov za 2 odstotka nominalno v primerjavi z letom 2003. V termoelektrarni Trbovlje, kjer so zaradi dalj?ega letnega remonta proizvedli za 2,6 odstotka manj elektrike, kot so jo naËrtovali, so dosegli devetmeseËne prihodke iz prodaje elektrike na ravni, kot je bila naËrtovana v gospodarskem naËrtu. V NEK so presegli proizvodni naËrt in v leto?njih devetih mesecih zaradi razlike v ceni pri prodaji elektriËne energije dosegli Ëisti dobiËek. Ta je celo veËji od poslovnega izzida v celem letu 2003. Sicer pa tudi v elektrodistribuciji tokrat ugotavljajo vrsto dejavnikov, ki so pozitivno vplivali na dobre poslovne rezultate v devetmeseËnem obdobju. Ob tem ni odveË ugotovitev, da poslovni uspehi elektrogospodarskih podjetij ne bi smeli uspavati, saj smo pred novimi izzivi na trgu elektriËne energije. Tako naj bi se v prihodnje ?e bolj spopadli s konkurenËnimi izzivi ter se ?e bolj prizadevali za racionalizacijo poslovanja, zniaevanje stro?kov in uresniËevanje investicijskih naËrtov. ©e veËjo pozornost naj bi namenili odjemalcem, saj ti od elektrogospodarskih subjektov priËakujejo ?e kakovostnej?o oskrbo. Skratka, poslovanje elektrogospodarstva naj bo v prihodnje ?e bolj naravnano na potrebe kupcev elektriËne energije, da bo res v polnosti osmislilo svoje cilje. NiË naj ne bo namenjeno samo sebi. Samo tisto, kar se odpira navzven ima pravo vrednost in lahko preaivi tudi dolgoroËno. Miro Jakomin 3 4 teh projektov presegla 300 milijonov tolarjev. Med pomembnejšimi projekti gre omeniti še naložbe v sistem vodenja in nadzora oziroma v posodobitev sekundarne opreme, pa dolgoročni načrt o gradnji novega centra vodenja na lokaciji zunaj ožjega središča mesta, kar je v skladu z varnostnimi zahtevami in tudi prakso v tujini. Ob vsem naštetem ne smemo pozabiti tudi na številna obnovitvena dela dotrajanih in zastarelih elementov v sistemu, saj bo denimo samo letos Eles za rekonstrukcije namenil 3 milijarde 600 milijonov tolarjev, to je celo več denarja kakor za nove naložbe, ki pa so nujne za zagotovitev nemotenega obratovanja slovenskega elektroenergetskega sistema in zanesljivo oskrbo odjemalcev. Skratka, če povzamemo, leto 2004 se bo v Elesovo zgodovino zagotovo zapisalo kot eno uspešnejših in kot eno tistih, ki bi si jih lahko tudi v prihodnje lahko le še želeli. V TE-TOL enaka proizvodnja, manj prihodka V ljubljanski TE-TOL so do konca septembra proizvedli 280 GWh električne energije, kar je za deset odstotkov nad načrtom za to obdobje, 747 GWh toplote, kar je za šest odstotkov nad načrtovanimi količinami, in 83 GWh tehnolške pare, kar pa je prav toliko, kot so predvidevan v devetih mesecih. S proizvodnjo vseh treh produktov so za sedem odstotkov presegli devetmesečni proizvodni načrt. Porabljali so skladno z gospodarskim načrtom, tako da je njihovo tričetrtle-tno poslovanje pozitivno. »Zaradi obsežnih remontnih posegov smo računan v tem obdobju na 172-milijonsko izgubo. Dosegli pa smo 65 milijonov dobička, prav zaradi nižjih stroškov na enoto produkta. Do konca leta računamo, da bomo imen od 250 do 300 milijonov tolarjev dobička,« pojasni Aleksander Mer-var, direktor TE-TOL. V primerjavi z istim obdobjem lani so imen v TE-TOL v prvih letošnjih devetih mesecih za 168 milijonov tolarjev manj prihodka, ker se je znižala odkupna cena za 0,6 tolarja za kWh v primerjavi z letom prej. Zato bo ob koncu leta prihodek za 240 milijonov manjši ob enaki količini proizvedene električne energije. Ce pa primerjamo to z letom 2001, bo letošnji prihodek za približno milijardo in 900 milijonov nižji ob enaki količini proizvedenih kWh. Direktor Mervar računa, da tudi prihodnje leto, ko bodo prvič uvrščeni v družbo kvalificiranih proizvajalcev, ne bo slabše kot letos, bo pa zagotovo težje prodati električno energijo kakor letos. Vse hËere HSE imajo dobiËek, razen TDR Hidroelektrarne v sklopu HSE so v prvih devetih letošnjih mesecih proizvedle 148 GWh električne energije, termoelektrarne pa 355 GWh več, kakor so načrtovan, tako so skupaj elektrarne HSE proizvedle za 503 GWh ali 10 odstotkov več, kakor so načrtovale, oziroma za 15 odstotkov več kakor v istem lanskem obdobju. Ker pa HSE velik del električne energije tudi uvaža, je pomembno, da so pri uvozu dosegu ugodnejše cene od pričakovanih, kar prispeva k dobremu letošnjemu poslovnemu rezultatu. Čeprav konsolidirane bilance za to obdobje ni, znaša dobiček družb v sklopu HSE okrog 15 milijonov tolarjev. Po besedah mag. Draga Fabijana bo podoben, ali pa celo nekoliko višji dobiček tudi ob koncu leta. »Dober poslovni rezultat pa ni samo posledica boljšega uvoza, kot smo pričakovan, in nižjih nabavnih cen, temveč so tudi vse družbe HSE zmanjšale stroške za dva odstotka nominalno na lansko leto, realno pa še več. Vsaka družba je pri tem ubrala svojo pot, nobena izmed njih pa ni dosegla načrtovanih stroškov. Pri tem kaže omeniti, da se je v tem obdobju število zaposlenih zmanjšalo za sedem odstotkov v primerjavi z minulim letom, zmanjšan pa so se tudi stroški vzdrževanja,« pojasni znižanje stroškov direktor HSE in ob tem doda, da se v holdingu zavedajo, da konkurenca in avtomatizacija proizvodnih procesov zahtevajo in narekujejo nadaljnje zniževanje stroškov in še manj zaposlenih. Za prihodnje leto HSE ponuja cene električne energije, ki so konkurenčne tujim ponudnikom, za kar je treba še zniževati stroške in graditi proizvodne zmogljivosti, ki so konkurenčne. Mag. Fabijan pričakuje, da bodo tudi ob koncu leta vse družbe, ki se ukvarjajo s proizvodnjo električne energije, vključno s Premogovnikom Velenje in TE Šoštanj, ki sta bila kronično v rdečih številkah, sklenile leto pozitivno. Tovarna dušika Ruše pa bo kljub ugodni ceni elektrike, ki jo kupujejo od HSE, končala poslovno leto negativno. Zal tudi prodaja te družbe za zdaj še ni uspela. Pojavljajo se posamezni interesenti, ki pa nakup pogojujejo z ugodnostmi. Do nadaljnje usode te družbe se bo morala opredeliti država. Mesec in pol pred koncem leta v HSE intenzivno delajo na prodaji električne energije za naslednje leto. Z najpomembnejšimi kupci sklepajo pogodbe za dve leti, to je za leto 2005 in 2006 - z distribucijo, velikimi porabniki. Z večino le-teh so jih že sklenili, z nekaterimi pa se še pogajajo. Sočasno pa potekajo pogajanja in sklepanja pogodb za nakupe električne energije na avstrijskem in južnih mejah. »Sodimo, da bosta leti 2005 in 2006 poslovno normalni. Za naslednje leto praktično nismo dvignili cen, za leto 2006 pa minimalno. Računamo, da bomo v naslednjih dveh letih še vedno večino našega pozitivnega rezultata ustvarili na italijanskem trgu, kjer prodajamo električno energijo po bistveno višjih cenah kakor doma. Zal pa so napovedi za leto 2007 in naprej nekoliko bolj tvegane in z vidika današnjega poznavanja tudi manj optimistične. Leta 2007 se bo končalo ugodno dodeljevanje čezmejnih zmogljivosti, domači proizvajalci električne energije pa bodo morah konkurirati na razpisih za te zmogljivosti. Hkrati pričakujemo večje število ponudnikov na domačem trgu. Z vidika države pa bomo še bolj odvisni od uvožene energije, kot smo zdaj, saj poraba narašča bistveno hitreje, kakor smo načrtovali, gradnja novih proizvodnih zmogljivosti in daljnovodov pa bistveno počasneje od predvidevanj,« nič kaj optimistično ne končuje direktor HSE, ki pravi, da so trenutno cene elektrike relativno stabilne in naraščajo iz leta v leto. Iz lanskega leta na letošnje so narasle na borzah za 6 do 7 odstotkov. TET tretje leto brez izgube V Trbovljah so do konca septem- bra proizvedli 431,16 GWli električne energije, kar je za 2,6 odstotka manj, kakor so načrtovali, vzrok za to je zamik letnega remonta. Kot pravi finančna direktorica Nataša Lipovšek, so znašali devetmesečni prihodki iz prodaje električne energije v režimu prednostnega dispečiranja, od sistemskih storitev, prodaje na trgu in drugih storitev sedem milijard 752 milijonov tolarjev. To je prav toliko, kot so načrtovan z gospodarskim načrtom za to obdobje. Računajo, da bo tako tudi do konca leta, in predvidevajo, da se bo pozitiven devetmesečni rezultat ponovil tudi čez dva meseca, kar bi pomenilo, da bodo v TE Trbovlje že tretje leto zapored poslovali brez izgube. Pri izdatkih so se držah načrtovanih zneskov, čeprav veliko delajo na racionalizaciji, vendar pa na njihov največji strošek, premog, nimajo vpliva, saj njegovo ceno določa vlada. Tako jim ostanejo in so tudi letos znižali stroške pri vzdrževanju opreme in finančnih odhodkih, kar pomeni, da so se manj zadolževali. NEK presegla proizvodni načrt Kot smo lahko razbrali iz informacije o poslovanju Eles Gena, je NE Krško za slovenski elektroenergetski sistem proizvedla 1.915.003 MWh, kar je za 50.003 MWh ah 2,7 odstotka več, kakor so načrtovali v elektrarni. Zaradi izpada elektrarne 10. avgusta je prišlo do izpada 16.305 MWh. Ker elektrarna posluje po načelu pokrivanja vseh stroškov, ki jih morata pokriti ustanovitelja (Eles Gen in HEP) vsak do polovice, sta ji v prvih devetih mesecih plačala vsak po 10.167.406 tisoč tolarjev, kar pomeni, da je bila MWh iz NEK v devetih mesecih po 5.309,3 tolarjev, kar je za sedem odstotkov manj, kakor so načrtovali, in sicer predvsem zato, ker so nadnačrtovane količine prodali HSE kot opcijske količine po nižji ceni. Iz razlike v ceni, ko jo je dosegel Eles Gen pri prodaji električne energije iz NEK, je ta plačal še v sklad za razgradnjo in odlaganje radioaktivnih odpadkov, in sicer po 462 tolarjev za MWh oziroma 884.731 tisoč tolarjev, kar je nekaj več, kakor so načrtovali, predvsem zaradi večjega obsega dobav elek- trike iz NEK. Eles Gen je s prodajo elektrike iz NEK dosegel 2.793.575 tisoč tolarjev razlike v ceni, kar je za 540 milijonov več, kakor so načrtovali, kar pomeni, da je njegov čisti dobiček v devetih mesecih za 567 milijonov tolarjev večji, kakor so načrtovali, in za 451 milijonov večji od čistega poslovnega izida v vsem lanskem letu. Do konca letošnjega leta računajo, da bo čisti poslovni izid 2.121.843 tisoč tolarjev. Uspešni poslovni rezultati tudi v etektrodistribuciji Kot so sporočili iz uprave Elektra Ljubljana, d. d., je podjetje v devetih mesecih leta 2004 poslovalo zelo uspešno, saj je uresničilo pozitivni poslovni rezultat v višini 1,4 milijarde tolarjev. Boljši poslovni rezultati glede na isto lansko obdobje so posledica večje porabe in posledično višje omre-žnine, boljšega rezultata pri prodaji električne energije tako tarifnim kot upravičenim odjemalcem oziroma trgovcem, višjih prihodkov od prodaje drugih storitev in izvajanja lastnih investicij, višjih povračil in sofinanciranja objektov ter nižjih finančnih odhodkov. Boljši rezultat pri prodaji tarifnim odjemalcem je posledica dviga tarifnih postavk 1. februarja 2004 za štiri odstotke in višje porabe tarifnih odjemalcev (za 2,3 odstotka), pri prodaji upravičenim odjemalcem in trgovcem pa so rezultati boljši zaradi izboljšanja portfelja kupcev in posledično višjih doseženih povprečnih prodajnih cen. Kljub izboljšanju rezultatov dejavnost dobave električne energije tarifnim odjemalcem še vedno posluje z izgubo, ki je v devetmesečnem obdobju znašala 1,2 milijarde tolarjev. Zaradi prenizke prodajne cene električne energije za tarifne odjemalce tudi prilivi niso omogočali pokrivanja odlivov za izvajanje obvezne gospodarske javne službe, zato ima dejavnost precejšnje likvidnostne težave, ki jih podjetje rešuje z zadolževanjem. V obdobju od januarja do septembra 2004 so skupne potrebe po električni energiji na območju, ki ga z električno energijo oskrbuje Elektro Ljubljana, znašale 2.673,5 GWh. Poraba električne energije je bila na območju Elektra Ljubljana v primerjavi z istim lanskim obdobjem večja za 3,7 odstotka. Elektro Ljubljana, d. d., je v omenjenem obdobju prodala 2.541,6 GWh električne energije, to je za 5,8 odstotka manj kakor v istem lanskem obdobju, kar je največ posledica zmanjšanja dejavnosti na področju trgovanja. Celotni nakup električne energije, za prodajo in pokrivanje izgub, je znašal 2.727 GWh električne energije in je bil od uresničenega v istem lanskem obdobju manjši za 4,5 odstotka. Letni investicijski načrt pretežno že uresničili Elektro Ljubljana tudi v letu 2004 zagotavlja zanesljivo, stroškovno učinkovito in kakovostno oskrbo odjemalcev z električno energijo z zanesljivim vodenjem in delovanjem omrežja, z izvajanjem meritev kakovosti električne energije, z načrtovano gradnjo in stalnim vzdrževanjem naprav in omrežja. Za leto 2004 je investicijska gradnja načrtovana v vrednosti 6.462,8 milijona tolarjev. V devetih mesecih leta 2004 so investicijska vlaganja dosegla 4.755,7 milijona tolarjev, kar pomeni 73,6-odstotno uresničitev letnega načrta, v primerjavi z istim lanskim obdobjem pa so bila višja za 34,8 odstotka. V devetmesečnem obdobju leta 2004 so na visokonapetostnem omrežju izvajali dela pri gradnji RTP Ribnica in rekonstrukciji RTP Grosuplje ter pri gradnji RP Fužine, pripravljali pa so tudi rekonstrukcijo RP Privoz in RP BTC. Začeli so tudi gradnjo DCV, ki poteka v skladu s terminskim načrtom. V gradnji je bilo 16 objektov za povezavo posameznih napajalnih območij ah RTP oziroma rekonstrukcije le-teh, ter 212 distribucijskih objektov srednjenapetostnega in nizkonapetostnega nivoja, katerih poglavitna vloga je izboljšanje napetostnih razmer pri odjemalcih električne energije in povečanje razpoložljive moči v določenih točkah distribucijskega omrežja na podlagi izdanih elektroenergetskih soglasij in pogodbenih obveznosti. Se vedno pa pri izvajanju investicij prihaja do zaostankov pri pridobivanju potrebne dokumentacije zaradi težav pri sklepanju služnostnih pogodb in pridobivanju soglasij 5 6 za naËrtovane objekte. Pregledi in revizije omreaja in naprav so se izvajali v skladu z normativi. Izvajali so se tudi helikopterski pregledi, s katerimi se je izbolj?ala kakovost pregledov in tako pravoËasna odprava napak ob naËrtovanih izklopih. V zaËetku leta jim je dodatno delo in stro?ke povzroËilo moËno sneaenje, poleti pa neurja. Poudarek na odjemalcih in do okolja prijazni energiji Z implementacijo evropske direktive, ki ureja skupna pravila za delovanje notranjega trga z elektriËno energijo v slovenski pravni red, se je trg elektriËne energije prvega julija letos odprl za vse odjemalce elektriËne energije, razen za gospodinjske odjemalce. Od prvega julija ima Elek-tro Ljubljana tako blizu 18.000 upraviËenih odjemalcev s skupno 29.100 merilnimi mesti, poleg preostalih 280.000 gospodinjskih odjemalcev, ki bodo dobili pravico do izbire dobavitelja leta 2007. Za nove upraviËene odjemalce je bila izdelana informativna bro?ura s temeljnimi informacijami o trgu elektriËne energije, o njihovih moanostih izbire ter ponudbi dodatnih storitev, med drugim tudi ?Modre energije?, ki je blagovna znamka HSE, razvita v sodelovanju s slovenskimi distribucijskimi podjetji. Modra energija je elektriËna energija, proizvedena izkljuËno iz obnovljivih in do narave prijaznih virov, ki slovenskim odjemalcem prviË omogoËa, da sami izberejo oziroma doloËijo ekolo?ko kakovost in izvor elektrike, ki jo uporabljajo. Z novo Uredbo o tarifnem sistemu za prodajo elektriËne energije je bil spremenjen tudi tarifni sistem, v skladu s katerim je bilo treba izvesti prilagoditve na vseh segmentih opreme, ki obdelujejo podatke po doloËilih tarifnega sistema, pospe?eno pa so se izvajale tudi zamenjave stikalnih ur z MTK sprejemniki. Konec maja je Elektro Ljubljana kot prvo slovensko elektrodistri-bucijsko podjetje prejelo certifikat za ravnanje z okoljem ISO 14001. »eprav distribucijski elektroenergetski sistem ne sodi med veËje onesnaaevalce okolja, je podjetje Elektro Ljubljana uresniËilo ae ?tevilne dejavnosti za neopazno in prijazno vkljuËitev svoje dejavnosti v okolje. Okoljska naËela in standardi so vkljuËeni tudi v razvojne programe podjetja, katerih pomemben element je proizvodnja in prodaja elektriËne energije, pridobljene iz do okolja prijaznih in obnovljivih energetskih virov. Elektro Ljubljana trai energijo, proizvedeno v lastnih malih hidroelektrarnah pod lastno blagovno znamko ?Zelena energija?. Zelena energija je namenjena vsem gospodinjstvom, ki se zavedajo nevarnosti onesnaaevanja okolja in energetske potratnosti ter aelijo prispevati k Ëistemu okolju tudi za prihodnje rodove. Sicer pa so se julija 2004 v Elek-tru Ljubljana zaËele tudi dejavnosti v uvajanju sistema vodenja varnosti in na podroËju zdravja pri delu ter pridobitve certifikata OHSAS 18001. V znamenju sprememb na trgu elektriËne energije Po podatkih uprave Elektra Maribor, d. d., so leto 2004 zaznamovale spremembe, povezane z nadaljnjim odpiranjem trga po 1. juliju, in bistveno spremenjene vremenske razmere v primerjavi z letom prej. S prilagoditvijo domaËe zakonodaje smernici 2003/ 54/EC, spremembo tarifnega sistema in zagotovitvijo prehodnega obdobja do 1. julija 2007 so bili postavljeni novi poslovni okviri tako na nabavni kot tudi na prodajni strani. Na poslovni rezultat Elektra Maribor so v prvih devetih mesecih leta 2004 z vidika zanesljive, stro?kovno uËinkovite in kakovostne oskrbe odjemalcev z elektriËno enegijo pomembno vplivali naslednji dejavniki: minimalni stro?ki odstopanj - niaja povpreËna nabavna cena, sprememba Ëasov veljavnosti VT in MT, bolj?e doseaene prodajne cene od naËrtovanih in nekoliko veËja poraba elektriËne energije UO glede na naËrtovano. Nakup elektriËne energije je v omenjenem obdobju potekal v skladu z gospodarskim naËrtom. Doseaena povpreËna nabavna cena je niaja od naËrtovane, kar je posledica niajih stro?kov odstopanj in niaje povpreËne nabavne cene iz Nuklearne elektrarne Kr?ko. Za potrebe vseh odjemalcev Elektra Maribor in za pokrivanje izgub v distribucijskem omreaju so nabavili 1.541,0 GWh elektriËne energije. KoliËinsko so letni plan v obdobju od januarja do septembra 2004 uresniËili 72,7-od-stotno, vrednostno pa 71,8-od-stotno. Prodajne koliËine so bile glede na naËrt v omenjenem obdobju veËje za 2,2 odstotka. Zaradi poveËanja prodajnih koliËin in spremenjenih Ëasov veljavnosti VT in MT je veËji tudi prihodek od prodaje za 7,2 odstotka ter poslediËno tudi povpreËna prodajna cena za 5,3 odstotka. Zaradi ugodnega odstopanja realiziranih nabavnih cen glede na naËrtovane je bistveno veËja tudi razlika v ceni, saj so v omenjenem obdobju presegli naËrtovano marao v absolutnem znesku za 119 odstotkov. Pri komuniciranja z odjemalci so poveËali intenzivnost s tematskimi zloaenkami, posebnimi izdajami glasila Infotok, tiskovnimi konferencami, informacijami v razliËnih medijih in neposredno po?to, z namenom Ëim bolj?e obve?Ëenosti o spremembah, ki jih Ëakajo po 1. juliju 2004, ko postanejo vsi odjemalci, razen gospodinjstev, upraviËeni odjemalci. Za obdobje sklepanja novih pogodb pa so pripravili posebno izdajo Infotoka, informacije o dodatnih storitvah in nagradno igro. Pozorno spremljajo kakovost dobave in napetosti Kakovost dobave elektriËne energije na obmoËju Elektra Maribor je bila v prvih devetih mesecih v skladu z Energetskim zakonom in Uredbo o splo?nih pogojih za dobavo in odjem elektriËne energije. V primerjavi z istim obdobjem lani je bila kakovost dobave bolj?a, predvsem zaradi veËje zanesljivosti. ©tevilo nenaËrtovanih prekinitev je bilo v tem obdobju za 20 odstotkov manj?e kot v istem obdobju leta 2003, predvsem zaradi vremenskih razmer, ki so bile letos, v primerjavi z lanskim letom ugodnej?e. Kakovost napetosti spremljajo s stalnim monitoringom na primopredajnih mestih, na meji med prenosnim in distribucijskim omreajem, v ?estih razdelilnih tran- sformatorskih postajah 110/20 (10) kV in s periodičnimi meritvami kakovosti napetosti pri odjemalcih v nizkonapetostnih omrežjih ter v transformatorskih postajah SN/0,4 kV. Rezultati kažejo, da je kakovost napetosti na meji s prenosnim omrežjem v skladu z zahtevami standarda SIST EN 50160. Periodičnih meritev so opravili 340, do konca leta pa jih bodo še približno 80. Iz rezultatov je razvidno, da imajo še vedno odjemalce, pri katerih odklon napajalne napetosti ne ustreza zahtevam standarda, poleg tega pa so prisotni tudi fliker-ji. Na podlagi periodičnih meritev se predvidijo ukrepi za izboljšanje stanja kakovosti napetosti pri odjemalcih. Kakovost je tesno povezana z investicijskimi vlaganji Kot je znano, je kakovost dobave električne energije povezana predvsem z ustreznimi investicijskimi vlaganji v elektroenergetsko omrežje, sisteme vodenja in nadzora ter z rednim vzdrževanjem. Zaradi zastarelosti opreme v Elektru Maribor uresničujejo obnovo obstoječih razdelilnih transformatorskih postaj 110/20 (10) kV: RTP Melje, RTP Ptuj, RTP Murska Sobota, RTP Ruše in RTP Sladki vrh. Obnova obsega zamenjavo primarne in sekundarne opreme ter gradbenih elementov za namestitev aparatov v 110-kilovoltnih in srednje napetostnih stikališčih razdelilnih transformatorskih postaj. Obnovo RTP Melje, RTP Ruše in RTP Sladki vrh bodo dokončali leta 2005, obnova RTP Ptuj in RTP Murska Sobota pa bo sklenjena do konca leta 2004. V tem letu bodo končali tudi investicijo v razširitev 20 kV stikališča in zgraditev transformatorskega polja 110 kV TRIV 110/20 kV, 20 MVA v RTP Dobrava. V srednje napetostnem omrežju so obnovili 35 kilometrov daljnovodov, zgrajenih je 48 novih transformatorskih postaj 10-20/0,4 kV, na novo pa so zgradili oziroma obnovili 85 kilometrov nizkonapetostnih vodov. Vzrok za zgraditev večine transforma- torskih postaj je izboljšanje slabih napetostnih razmer pri odjemalcih. Daljinski prenos podatkov iz ?estih RTP-jev Na področju vzpostavitve sistema stalnega monitoringa kakovosti napetosti, na meji med prenosnim in distribucijskim omrežjem, so v Elektru Maribor za potrebe zbiranja podatkov in trajnega nadzora kakovosti napetosti postavili strežnik, na katerega se daljinsko prenašajo podatki iz šestih razdelilnih transformatorskih postaj. Monitoring kakovosti električne energije so razširili s petimi sistemi, ki poleg spremljanja kakovosti napetosti spremljajo tudi potek toka in s tem omogočajo odkrivanje povzročiteljev motenj. Omenimo tudi, da je v distribucijskem centru vodenja začel obratovati sistem za evidentiranje načrtovanih in nenačrtovanih prekinitev obratovanja visoko in srednje napetostnega omrežja. Vse poslovne dejavnosti v javnih gospodarskih službah in tudi na področju nereguliranih dejavnosti so se trudili izvajati s čim nižjimi stroški. Tako posebej spremljajo nekatere vrste stroškov po posameznih sektorjih, kot so stroški pisarniškega materiala, stroški reprezentance, kilometrine, porabe goriva in odbiranja števcev. Za racionalizacijo poslovanja distribucije v Elektru Maribor potekajo tudi dejavnosti za zmanjšanje števila nadzorništev in združitev dveh območnih enot distribucije (Maribor mesto in Maribor okolica). Prizadevanja usmerjena v zadovoljstvo odjemalcev Na upravi Elektra Celje, d. d., so poudarili, da je njihova poglavitna naloga oskrba odjemalcev s kakovostno in zanesljivo električno energijo s čim manjšimi stroški poslovanja in izgubami v omrežju. Ob postavljanju strateških usmeritev družbe so opredelili kakovost kot eno ključnih področij, ki mora povezovati notranje in zunanje odnose. Spremembe organiziranosti, ki jih nalaga energetski zakon, so podjetje izpostavile tržnemu prepihu, v katerem je temeljno vodilo zadovoljstvo odjemalcev električne 7 8 energije. Zadovoljstvo obstojeËih odjemalcev se zrcali tudi v ohranjanju tranega deleaa upraviËenih odjemalcev in storitev ter v pridobivanju novih. Z nenehnim izbolj?evanjem obstojeËega sistema oskrbe so bila prizadevanja Elek-tra Celje usmerjena v zadovoljevanje odjemalcev, in to ne glede na to, ali gre za velike upraviËene odjemalce, ali gospodinjstva, katerim dobavljajo energijo kot tarifnim odjemalcem. Ta cilj so se trudili doseËi s preseganjem odje-malËevih zahtev, stalnim in sistematiËnim merjenjem zadovoljstva odjemalcev ter izvajanjem ustreznih korektivnih in preventivnih ukrepov. Zato si je Elektro Celje v omenjenem obdobju prizadevalo za rast poslovne uspe?nosti, stalno rast kakovosti storitev, stalno posodabljanje opreme in za rast zadovoljstva vseh zainteresiranih strani (odjemalcev, zaposlenih, okolja, lastnikov). Napoved porabe elektriËne energije in koniËnih obremenitev do leta 2008 usmerja dejavnost druabe v ?iritev in posodabljanje omreaja, razdelilnih in transformatorskih postaj, integriranih procesov meritev, za?Ëite in vodenja, ki z bogatim strokovnim znanjem in izku?njami zaposlenih zagotavlja obvladovanje sistema ter zanesljiv in gospodaren razvoj. Poraba elektriËne energije se ?e naprej poveËuje Tarifni odjemalci na obmoËju Elektra Celje so v prvih devetih mesecih leto?njega leta porabili 480.726 MWh elektriËne energije, v istem obdobju lani pa 470.060 MWh elektriËne energije. Primerjava porabe elektriËne energije tarifnih odjemalcev v prvih devetih mesecih leto?njega leta v primerjavi z istim obdobjem lani kaae 2,26-odstotno rast porabe elektriËne energije, kar kaae, da se poveËevanje porabe elektriËne energije iz prej?njih let nadaljuje. Prodaja elektriËne energije upraviËenim odjemalcem je v prvih devetih mesecih leto?njega leta zna?ala 671.675 MWh elektriËne energije, v istem obdobju lani pa 767.399 MWh elektriËne energije. Primerjava prodaje elektriËne energije UO v prvih devetih mesecih leto?njega leta v primerjavi z istim obdobjem lani kaae 12,47-odstotni padec prodaje. Vzrok je v izgubi enega kljuËnih kupcev. PoslediËno se je zmanj?al tudi nakup elektriËne energije za celotno podjetje in je v prvih devetih mesecih leto?njega leta zna?al 1.267.819 MWh, v istem obdobju 2003 pa 1.343.794 MWh, kar pomeni 5,65-odstotno zniaanje. »e pa pogledamo, koliko energije je priteklo v distribucijsko obmoËje SODO Elektro Celje, d. d., pa podatki kaaejo, da je v obdobju od januarja do septembra 2004 zna?ala poraba 1.367.627 MWh, kar je 4,46 odstotka veË kot v istem obdobju leta 2003, ko je poraba zna?ala 1.309.218 MWh. Vse to kaae, da je kljub leto?njim niajim temperaturam v poletnih mesecih poraba rasla. Nadaljujejo projekt daljinskega odbiranja V Elektru Gorenjska, d. d., se po besedah predstavnikov uprave podjetja trudijo za zanesljivo in kakovostno dobavo elektriËne energije odjemalcem s prijaznimi storitvami ter ob primernih (optimiziranih) stro?kih. Leta 2003 so izdali 1.701 soglasij za prikljuËitev, v prvih devetih mesecih leta 2004 pa 1.194. Prav tako so na podroËju merjenja elektriËne energije nadaljevali razvijanje sistema daljinskega odbiranja in obraËunskega centra ter upravljanja baze obraËunskih podatkov, pri Ëemer so do konca septembra imeli urejenih 602 daljinsko merjenih merilnih mest pri odjemalcih. Pri odjemu elektriËne energije konËnih uporabnikov so pri koliËinski realizaciji nekoliko presegli naËrt. Pri obratovanju se je glede na zastavljene cilje poveËalo ?tevilo izklopov predvsem pri naËrtovanih delih. MoËno pa se je zmanj?al Ëas trajanja motenj, predvsem pri nenaËrtovanih motnjah (okvarah), kjer se je skoraj prepolovil. PoveËan nakup elektriËne energije V Elektru Gorenjska se je celoten nakup elektriËne energije v obdobju od januarja do oktobra 2004, v primerjavi z istim obdobjem lani, poveËal za 2,37 odstotka. Veliko poveËanje je razvidno predvsem pri proizvodnji malih HE, ki so imele letos izredno ugodne hidrolo?ke razmere. Leto 2003 je bilo su?no leto, zaradi Ëesar je bila proizvodnja manj?a od povpreËne, letos pa je proizvodnja kar za 62,32 odstotka veËja od lanske. V navedenem obdobju so mHE proizvedle 112 GWh elektriËne energije. Zaradi ugodne hidrologije se je ustrezno zniaal prevzem iz prenosnega omreaja, in sicer za 3,28 odstotka. Na prodajni strani v Elektru Gorenjska ugotavljajo nadaljevanje tendenc visoke rasti porabe elektriËne energije tako pri upraviËenih kot tudi pri tarifnih odjemalcih, in sicer skupno kar za 3,46 odstotka. Skupna prodaja je v obdobju od januarja do oktobra 2004 zna?ala 777 GWh. Trenutni rezultati kaaejo na zmanj?anje izgub pri prenosu elektriËne energije, vendar je pri tem treba upo?tevati dejstvo, da podatki o prodaji niso za vse leto 2004 in da lahko pri prodajnih ?tevilkah do konca leta pride do sprememb zaradi letnih obraËunov pri tarifnih in upraviËenih odjemalcih, pri katerih se poraba elektriËne energije odbira enkrat na leto. Razpoloaljivost napajanja ohranili na isti ravni Iz uprave Elektra Primorska, d. d., so sporoËili, da je bilo v obdobju od januarja do septembra 2004 vsem odjemalcem elektriËne energije na njihovem obmoËju dobavljenih 1.064,6 GWh elektriËne energije, kar je za 9,7 odstotka veË kakor v istem Ëasu lani. PoveËanje je veËidel posledica oddaje elektriËne energije odjemalcem zunaj Slovenije (ACE-GAS Italija) v vi?ini 6,7 odstotka, tako da zna?a poveËanje odjema v primerjavi z lanskim letom tri odstotke. Zanimivo je, da je poveËanje gospodinjskega odjema v omenjenem obdobju zna?alo 6,1 odstotka. Sicer pa so v distribucijskem podjetju Elektro Primorska letos zadraali razpoloaljivost napajanja odjemalcev (glede na normiran Ëas odjemalca brez elektriËne energije zaradi izpadov in odklopov) na isti ravni kot v istem obdobju lani. Brane JanjiE Minka Skubic Miro Jakomin in dopisniki ^ •S is .** OKTOBRSKI ODJEM LE MALO NAD LAN M Oktobrski odjem iz prenosnega omreaja je dosegel milijardo 61,5 milijona kilovatnih ur, kar je bilo le za 0,4 odstotka veË kakor oktobra lani in slab odstotek veË, kakor je bilo sprva naËrtovano z elektroenergetsko bilanco. Zanimivo je, da je oktobrski odjem distribucijskih podjetij ostal na povsem enaki ravni kot lani, pri Ëemer je pet distribucijskih podjetij tudi letos prevzelo 815,3 milijona kilovatnih ur elektriËne energije. Za 1,8 odstotka pa je bil letos veËji odjem petih velikih porabnikov, ki so deseti leto?nji mesec iz prenosnega omreaja skupaj prevzeli 246,3 milijona kilovatnih ur elektriËne energije. SodeË po teh podatkih bi lahko sklepali, da je tako imenovana teaka industrija jeseni imela oËitno veË naroËil in so zato morali poveËati proizvodnjo, s tem pa se je poveËalo tudi njihovo povpra?evanje po elektriËni energiji. GWh 1200 1000 800 600 400 200 O m oktober 2003 oktober 2004 [] NEPOSREDNI [] DISTRIBUCIJA [J SKUPAJ lil LEKTRARNE ZA TRETJ Ugodne hidrolo?ke razmere, ki bodo oËitno znaËilnost tega leta, so se nadaljevale tudi deseti leto?nji mesec, tako da je bila proizvodnja hidroelektrarn za dobrih 30 odstotkov veËja kot v tem Ëasu lani. Jedrska elektrarna Kr?ko in druge termoelektrarne pa so za lanskimi primerjalnimi rezultati zaostale 5,8 odstotka in so oktobra v omreaje prispevale 837,3 milijona kilovatnih ur. Iz vseh domaËih virov smo tako oktobra zagotovili milijardo 141,7 milijona kilovatnih ur ali za 1,9 odstotka veË kakor v istem Ëasu lani oziroma tudi za 3,3 odstotka veË, kakor je bilo sprva naËrtovano. Uvoz iz sosednjih elektroenergetskih sistemov je zna?al 357,3 milijona kilovatnih ur (za 9,5-odstotka manj kakor oktobra lani), na tuje pa je oktobra romalo 404,8 milijona kilovatnih ur (za 7,7 odstotka manj kot lani). * upo?tevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu GWh 600 500 400 300 200 100 -^n^ LJ ižEE DEM SELSENG NEK TE© TET TE-TOL TEB oktober 2003 D oktober 2004 PORABA SE PROTI KONCU LETA ZMANJ Po podatkih sodeË se odjem elektriËne energije v zadnjih mesecih poËasi zmanj?uje, saj je bila stopnja rasti porabe po osmih mesecih ?e 2,5-odstotna, po desetih pa se je spustila krepko pod 2 odstotka. Tako so odjemalci v prvih desetih mesecih iz prenosnega omreaja prevzeli 10 milijard 183,9 milijona kilovatnih ur elektriËne energije, kar je bilo za 1,6 odstotka veË kakor v istem Ëasu lani. Poraba se je v tem obdobju ?e zlasti poveËala pri distribucijskih podjetjih, ki so s prevzetimi 7 milijard 910,5 milijona kilovatnih ur lanske rezultate presegla za dva odstotka in pol, medtem ko se je odjem petih velikih porabnikov v primerjavi z lanskim letom zmanj?al za 1,2 odstotka in do zaËetka novembra dosegel 2 milijardi 273,4 milijona kilovatnih ur. Aivahno je bilo tudi trgovanje, pri Ëemer smo v prvih desetih leto?njih mesecih na tujem kupili 3 milijarde 403,5 milijona kilovatnih ur (6,9-odstotna rast), v druge elektroenergetske sistema pa poslali 4 milijarde 71,2 milijona kilovatnih ur (33,3-odstot-na rast). GWh 1200 900 600 300 m oktober 2003 oktober 2004 H PROIZVODNJA O PORABA [J UVOZ [J IZVOZ 40LET USTANOVITVE SUDELA V Ljubljani se je 18. novembra sestal izvr?ilni odbor Sudela, pri Ëemer so poleg razprave o aktualnih elektroenergetskih vpra?anjih proslavili tudi ?tiridesetletnico ustanovitve te strokovne regionalne organizacije. Kot je znano, je bila v Ljubljani 22. aprila 1964 ustanovna skup?Ëina Sudela, regionalne skupine za koordinacijo proizvodnje in prenosa elektriËne energije, ki so jo sestavljali predstavniki elektroenergetskih podjetij Avstrije, Italije in Jugoslavije. V razmerah, ki so veljale v ?estdesetih letih, so energetiki ae zgodaj spoznali, da pridruaitev veËjemu krogu elektroenergetskih sistemov privede do veËje obratovalne zanesljivosti, odpornosti proti motnjam in k bolj?i kakovosti elektriËne energije. Razprave o prikljuËitvi vzhodnemu sistemu OES ali zahodnoevropski interkonekciji UCPTE so bile v tistih Ëasih dolgotrajne in polemiËne, saj je Slovenija mejila na Avstrijo in Italijo, druge republike nekdanje Jugoslavije pa na vzhodnoevropske draave. Z osebnimi stiki generalnih direktorjev slovenskega, italijanskega in avstrijskega elektrogospodarstva je bila ustvarjena uËinkovita strategija vkljuËitve Jugoslavije v to zahodnoevropsko povezavo. Osnova za delovanje Sudela je bilo vzajemno ponujanje pomoËi. »e bi se eden od Ëlanov zna?el v teaavah, bi mu druga dva partnerja priskoËila na pomoË. Tako je nastala zamisel o Su-delovi 220 kV zanki, ki ?e danes povezuje energetska vozli?Ëa DivaËa-KleËe-Podlog (Slovenija), Obersielach-Feistritz-Lienz (Avstrija) in Soverzene-Scorze-Soplaga-Padrciano (Italiji). Organizacija, ki je vËasih imela tri Ëlanice, se je danes raz?irila ?e na draave Jugovzhodne Evrope in Madaarsko. Zveza, v kateri igra Slovenija pomembno vlogo od ustanovitve naprej, v skladu s smernicami evropskih sistemskih operaterjev in evropske interkonekcije sledi delovanju prenosnega omreaja na omenjenem podroËju in ga analizira. Lucija Goricki E jVROPSKI denar ZA POVEZAVO OKROGLO-UDINE Na zasedanju Komiteja za finanËno pomoË 12. novembra v Bruslju je bil sprejet sklep o sofinanciranju nekaterih projektov vsevropskega energetskega omreaja (Trans-European Energy Networks (TEN-E)). Zasedanja sta se udeleaila dr. Franc AlahtiË (MOPE) in Sa?a Jam?ek (ELES). Med povezavami, ki bodo deleane nepovratne pomoËi iz programa TEN-E, bo prviË tudi me?ani slovensko-italijanski projekt, in sicer ?tudija nove daljnovodne povezave 400 kV Okroglo-Udine. Generalni direktorat za energijo in transport pri Evropski komisiji je za spodbujanje razvoja omreaij na podroËju prenosa elektriËne energije in plina izdelal seznam prednostnih projektov, ki jih bo sofinanciral v okviru programa TEN-E. Med prednostne projekte na podroËju prenosa elektriËne energije sodijo tudi povezave Italije s sosednjimi draavami. Eles in upravljalec italijanskega prenosnega omreaja GRTN sta na leto?nji razpis za sofinanciranje ?tudij in projektov evropskega pomena prijavila ?tudijo nove daljnovodne povezave med Slovenijo in Italijo, ki po mnenju komisije izpolnjuje vse kriterije razpisa. Izmed petnajstih evropskih predlogov je komisija izbrala deset projektov s podroËja prenosa elektriËne energije, ki bodo deleani evropske pomoËi. Evropska unija bo v projektu daljnovoda 400 kV Okroglo-Udine sodelovala z veË kakor 450.000 evri sredstev, kar zna?a polovico vrednosti ?tudije. Pribliano polovico teh sredstev bo pridobil Eles. To je bila tudi najvi?ja pomoË, ki jo je na tem razpisu dobila katera koli nova Ëlanica EU za projekt s podroËja prenosa elektriËne energije. Projekt daljnovodne povezave 400 kV Okroglo-Udine je ?e v zaËetni fazi. Izdelani sta dve ekspertizi, ki utemeljujeta objekt in prouËujeta moanost gradnje. Posebna pozornost je bila usmerjena na prostorsko problematiko. S pomoËjo evropskih sredstev pa bodo podrobno raziskani in opredeljeni vsi pomembni vidiki graditve tega objekta. Ta daljnovodna povezava je zelo pomembna za Slovenijo, saj brez nje trenutno sistem veËkrat obratuje na meji kriterijev zanesljivosti. Nova daljnovodna povezava bo te teaave odpravila in omogoËila veËjo varnost in zanesljivost obratovanja. Da ima ta projekt tudi ?ir?i regijski pomen, je potrdila Evropska komisija z jasno podporo v obliki sofinanciranja ?tudije. V predlogu prednostnih projektov TEN-E sta tudi 400kV daljnovoda BeriËevo-Kr-?ko in Cirkovce-Pince, za katera bo mogoËe pridobiti sredstva na naslednjih razpisih. Gre namreË za projekta, ki sta pomembna tako za Slovenijo kot za Evropo. Saša Jamšek wniiJiiimiiWiMi. Vdistribuciji tokrat pustošil orkanski veter Tudi letos je nepredvidljivo neurje večkrat pokazalo svojo rušilno moč na elektroenergetskih napravah nekaterih distribucijskih podjetij. Sredi novembra je največ težav povzročil orkanski veter na Primorskem, kjer je bilo polomljenih 115 drogov, poškodovan železni jambor, pre-trganih pa je bilo 9.700 metrov vodnikov, ki so jih medtem že v celoti zamenjan (za odpravo okvar so porabili 1.770 ur). Po podatkih Elektra Primorska je celotna škoda na elektroenergetskih napravah ocenjena na več kakor 55 milijonov tolarjev. V omenjenem času je orkanski veter silovito pustošil tudi na območju spodnje Gorenjske in povzročil večje okvare na 20 kilovoltnih napravah podjetja Elektro Gorenjska, in sicer na daljnovodih Gori-če-Letence, Brezje, Preddvor, Visoko-Grad, Njivica-Nemilje in Trstenik-Zablje. Izredno močan veter je ruval in lomil drevesa v bližini elektroenergetskih naprav in povzročil nemalo težav pri oskrbi odjemalcev, ki pa so bile s sprotnimi popravili kmalu odpravljene. Tako je bila odjemalcem v razmeroma kratkem času zagotovljena električna energija; čez noč je bila z agregatom napajana le TP Zabije. Na območju zgornje Gorenjske pa so okvare nastale na daljnovodih Javorniški Rovt, Blejska Dobrava-Kočna, Završnica-Zasip-Laze, Predor, Lesce in Begunje. Številne Rušilni veter je kot za šalo podiral električne okvare so zaradi močnega vetra nastale tudi na 110 in 35 kilovoltnih daljnovodih ter na nizkonapetostnem omrežju, ki so bile prav tako odpravljene v razmeroma kratkem času. Kot so sredi novembra še povedan na upravi Elektra Gorenjska, bo dokončna sanacija poškodovanih naprav predvidoma opravljena najpozneje v naslednjih 14 dneh. Skupno škodo na elektroenergetskih napravah so okvirno ocenili na približno 12 milijonov tolarjev. Miro Jakomin UMummwrn Pripravljene vse podlage za ustanovitev hsd Naloge, ki jih je mag. Janez Kopač, minister za okolje, prostor in energijo, naložil projektni skupini za pripravo Holdinga slovenske distribucije (HSD), so po besedah mag. Andreja Sušteršiča, vodje tirna, v prvi fazi končane. »Kot je znano, smo oktobra pripravili poslovni strateški načrt Holdinga slovenske distribucije, ga predstavili Sindikatu delavcev dejavnosti energetike Slovenije in drugim našim poslovnim partnerjem ter ga posredovan vladi RS. Prav tako smo pripravili tudi ustanovitveni akt in druge potrebne podlage. Moram pa povedati, da je v času po predstavitvi poslovnega strateškega načrta Ministrstvo za okolje, prostor in energijo podalo predlog za drugačno organizacijo HSD, in sicer v obliki javnega holdinga, ki bi v tem okviru vključeval sistemskega operaterja. Vendar se naša pro- Foto arhiv El. Gorenjska H Foto Miro Jakomin Mag^ Andrej Sušteršič, vodja projektne skupine za pripravo HSD. 12 jektna skupina s predlogom za ustanovitev javnega holdinga ne strinja. V tem primeru bi bila namreË zadeva organizacijsko zelo zapletena in hkrati povezana tudi z velikimi stro?ki. PrepriËani smo, da je najustreznej?i predlog za ustanovitev HSD tisti model, ki ga je v sodelovanju s strokovnimi ustanovami pripravila na?a projektna skupina, saj je podprt z ustreznimi ekonomskimi in pravnimi ?tudijami. S tem konceptom se je strinjal tudi SDE Slovenije in drugi vanj vkljuËeni energetski sindikati podjetij.? Ob tem ?e omenimo, da je vlada RS na seji 22. oktobra 2004 sprejela Uredbo o naËinu izvajanja gospodarske javne sluabe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omreaja elektriËne energije in gospodarske javne sluabe dobave elektriËne energije tarifnim odjemalcem. Kot so sporoËili iz Ministrstva za okolje, prostor in energijo, omenjena uredba nadome?Ëa dosedanjo uredbo o naËinu izvajanja gospodarskih javnih sluab s podroËja distribucije elektriËne energije in pomeni njeno uskladitev z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona. Te spremembe in dopolnitve pa so veËidel posledica prenosa novih zahtev evropske direktive 2003/54/ES o skupnih pravilih notranjega trga z elektriËno energijo v na? pravni red. Miro Jakomin 1U1 illHlliWHKiifil Podpisan dogovor o sodelovanju Osmega novembra 2004 je bil podpisan Dogovor o sodelovanju za doseganje kljuËnih strate?kih ciljev Regionalnega ra- zvojnega programa gorenjske regije za obdobji 2002-2006 in 2007-2013. Dogovor je podpisalo sedemnajst aupanov gorenjskih obËin, predstavniki gospodarstva, Regionalna razvojna agencija Gorenjske ter drugi kljuËni partnerji iz gorenjske regije. Dogovor, ki sta ga podpisala tudi predsednik in Ëlan uprave Elektra Gorenjske, ima namen krepiti partnerske odnose med kljuËnimi nosilci razvoja v regiji ter spodbujati hitrej?e oblikovanje gorenjske pokrajine in hitrej?i razvoj na vseh podroËjih delovanja regije. Podpisniki si aelijo tvorno in enakopravno sodelovati ter prispevati k doseganju hitrej?ega gospodarskega razvoja in bolj?ega razvojnega poloaaja Gorenjske v slovenskem in evropskem prostoru. mag. Maja Fišinger 'M\wm\mm Konkuren»na sposobnost ni ogroaena V zvezi s Ëlanki, ki so se oktobra in novembra pojavljali v dnevnem Ëasopisju glede prestopa Andreja Jan?e iz podjetja Elektro Ljubljana v konkurenËno podjetje ElektriËni finanËni tim (EFT), je Vin-cenc Jan?a, predsednik uprave delni?ke druabe Elektro Ljubljana, izjavil naslednje: ?Elektro Ljubljana je vodilni distributer elektriËne energije v Sloveniji in je v prvem polletju leta 2004 posloval pozitivno. Zato je povsem razumljivo, da si po sprostitvi trga z elektriËno energijo konkurenca aeli na?e kadre. Vendar imajo zaposleni v Elektru Ljubljana konkurenËno prepoved. Zato sem prepriËan, da noben kadrovski odhod ne more vplivati na poslovanje v Elektru Ljubljana. O vseh kadrovskih premikih, varovanju podatkov in poslovanju Elektra Ljubljana na odprtem in konkurenËnem trgu z elektriËno energijo smo 22. oktobra 2004 posredovali predsedniku in vsem Ëlanom nadzornega sveta poroËilo o kadrovskih prehodih iz Elektra Ljubljana. V poroËilu je zapisano, da imajo zaposleni v Elektru Ljubljana v pogodbi o delu varovalke, ki podjetje varujejo pred konkurenco: Ëlen o varovanju poslovne skrivnosti ter konkurenËno prepoved. PoroËilu so dodani zapisnik o primopredaji nalog in dokumentaciji ter izjavi njegovega nadrejenega in moja izjava. Po pregledu vseh dokumentov in poroËil lahko z gotovostjo izjavljam, da odhod delavca Andreja Jan?e ne zmanj?uje kon- Vincenc Jan?a, predsednik uprave podjetja Elektro Ljubljana. C 1 1 _/ . f^ \ liM f m. m 1 ' 1*" RT7" / ^ T' »- **- kurenčne sposobnosti Elektra Ljubljana in da ni odtujil podatkov, ki bi omogočali nelojalno konkurenco podjetja, kjer bo Andrej Janša zaposlen.« Poleg tega omenimo, da je vlada RS Vin-cenca Janšo 21. oktobra 2004 ponovno imenovala za predsednika uprave Elektra Ljubljana, in sicer za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Izvedeli pa smo tudi, da je nadzorni svet upravi družbe naložil, da pridobi neodvisno revizijsko poročilo o ustreznosti in primerljivosti poslovanja s poslovno občutljivimi podatki na področju oskrbe upravičenih odjemalcev z električno energijo od mednarodno priznane revizijske hiše z izkušnjami in ustrezno licenco na področju revidiranja obravnavane problematike. Miro Jakomin ELEKTRO GORENJSKA Priznanje slovenskega inštituta za kakovost Četrtega in petega novembra je v Portorožu potekala letna konferenca Kakovost -različni pristopi, skupen cilj, ki jo je organiziralo Slovensko združenje za kakovost. Po uvodnih in pozdravnih govorih je predsednik GZS, ki je hkrati tudi predsednik Slovenskega inštituta za kakovost, Jožko Cuk, sedmim članom podelil priznanja SZK - certifikate Quality Systems Manager. Do zdaj je bilo podeljenih 49 certifikatov, letošnja generacija pa predstavlja že četrto generacijo članov, ki jim je za njihovo uspešno delo SZK podelil to Foto arhiv El. Gorenjska laskavo priznanje. Priznanje je prejel tudi Marjan Porenta, svetovalec uprave za kakovost na Elektru Gorenjska, d. d., kjer so leta 2002 prejeli certifikat ISO 9001. Priznanje Marjanu Porenti je edino tovrstno priznanje, ki ga je do zdaj prejelo katero koli podjetje s področja elektrogospodarstva v Republiki Sloveniji. mag. Maja Fišinger R OGOVOR O ŽIVLJENJU NEK Sekcija Alfa Društva jedrskih strokovnjakov, v katero so včlanjene ženske, ki delajo na področju jedrske tehnologije, je sredi novembra v Ljubljani organizirala drugi letošnji pogovor o radioktivnosti. Tokrat so medse povabile Martina Novša-ka, direktorja Inženiringa NEK, ki je v svojem predavanju predstavil krško elektrarno, njeno gradnjo, zagon, potek modernizacije in druge vidike življenja elektrarne. Z omenjenim predavanjem, razpravi po njem in srečanjem z udeleženci se sekcija Alfa vključuje v prizadevanja Društva jedrskih strokovnjakov, ki v komunikaciji z javnostjo želi prispevati k širjenju znanja o uporabi jedrske tehnologije v miroljubne namene. Minka Skubic Med pode- litvijo uglednega priznanja Marjanu Porenti. 13 14 VETRNE ELEKTR. OkoljevarstVeniki ©E VEDNO PROTI Potem ko smo sicer ae upali, da bomo konec tega leta lahko zaËeli graditi tudi prve vetrne elektrarne na na?em ozemlju, se je znova zapletlo, saj je tako imenovana koalicija za Volovjo reber zahtevala ponovno presojo poroËila o vplivu vetrnih elektrarn na okolju z obrazloaitvijo, da naj bi bila tudi revizija ae obstojeËega poroËila slaba in pristranska. Ob tem so tudi navedli, da bodo v imenu ?nepristranskosti? za ponovno prouËitev vseh vplivov na okolje tokrat zaprosili ?neodvisne? strokovnjake iz lastnih vrst, s Ëimer so bile seveda njihove ocene in mnenja vsaj delno ae v naprej doloËena. To pa pomeni, da bi lahko investitor Elektro Primorska koalicijo za Volovjo reber zasul z enakimi oËitki, kot so jih ti pripisovali njim. In tako smo se na aalost spet zna?li v ujetni?tvu lastne samozagledanosti, znaËilne slovenske va?ke prepirljivosti in prepriËanja, da imamo vedno le mi prav. Kot zgled, kako uspe?neje re?ujejo podobne zadeve pri sosedih, pa naslednji noviËki. Najpozneje do konca tega leta naj bi na enem lep?ih jadranskih otokov Pagu zaËela obratovati prva komercialna vetrna elektrarna na Hrva?kem s skupno instalirano moËjo 5.600 kW in potencialno letno proizvodnjo v vi?ini 15 milijonov kWh. Montaao opreme so zaËeli 19. avgusta, za montaao na terenu pa so glede na to, da je bila celotna oprema pripravljena ae v tovarni na Danskem, porabili le tri dni. Sicer pa je na lokaciji Ravna skupno za zdaj postavljenih sedem vetrnic z moËjo po 850 kW. Konec oktobra pa so predstavniki Hrva?kega elektrogospodarstva podpisali tudi petnajstletno pogodbo za nakup elektrike iz zasebne vetrne elektrarne na obmoËju turistiËnega ©ibenika, s skupno instalira- no moËjo 5.100 KW in ocenjeno letno proizvodnjo v vi?ini 13,8 milijona kilovatnih Brane JanjiE Sistematizacija delovnih mest v sklepni fazi Na seji sveta delavcev podjetja Elektro Gorenjska, ki je potekala 21. oktobra 2004, sta bila poleg Ëlanov sveta delavcev in predstavnice sindikata navzoËa tudi predsednik uprave Joae Knavs in Ëlan uprave mag. Andrej ©u?ter?iË. Na sreËanju, ki ga je vodil predsednik sveta delavcev Drago Papler, je Knavs navzoËe seznanil z aktualnimi informacijami, predvsem glede skup?Ëine druabe Elektro Gorenjska (26. avgust 2004), sprejema letnega poroËila za leto 2003, poslovanja druabe v devetmeseËnem obdobju leta 2004, uresniËevanja investicijskega naËrta itd. Med drugim je pojasnil, da sistemizacija delovnih mest v Elektru Gorenjska poteka po naËrtu, pri Ëemer uprava od sveta delavcev priËakuje konstruktivno sodelovanje. Pred kratkim je bila opravljena dopolnitev sistemizacije z novimi delovnimi mesti v skladu z novo organiziranostjo Elektra Gorenjska po poslovnem naËrtu 2004 - 2007. Kot je povedal mag. ©u?ter?iË, so upo?tevali vse pripombe izvr?nih direktorjev organizacijskih enot in zadeve veËinoma re?ili, razen nekaterih dilem, ki so trenutno ?e odprte in jih bodo tudi kmalu re?ili. Poleg tega sta predstavnika uprave pojasnila, da bo novembra potekalo skupno posvetovanje med svetom delavcem in delodajalcem glede Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest, metode za sistemiziranje in vrednotenje de- S seje sveta delavcev Elektra Gorenjska. Foto Miro Jakomin ur. lovnih mest ter opisov vseh delovnih mest v druabi. Po sprejetju prvega dela sistemizacije bo decembra sledila ocenitev, s katero bodo seznanili svet delavcev, doloËen pa bo tudi sistem kompetenc. Zatem bo na vrsti sprejetje Pravilnika o napredovanju, nato pa bodo sledila skupna posvetovanja. Tako naj bi zadeve na tem podroËju uspe?no re?ili ae do konca leta 2004, z novim letom pa bo hkrati z reorganizacijo uveljavljena tudi sistemizacija delovnih mest. Sicer pa so na omenjeni seji sveta delavcev Elektra Gorenjska obravnavali ?e vrsto drugih aktualnih zadev, med drugim so predstavili tudi usmeritve stalnih odborov na podroËjih varstva pri delu, kadrovskih zadev, gospodarskih, poslovnih in organizacijskih zadev ter stanovanjskih zadev in poËitni?kih zmogljivosti. Predstavili so tudi usmeritve koordinacijskega odbora za sodelovanje med svetom delavcev in sindikati v podjetju. Gre predvsem za pripravo strokovnih podlag za obravnavo zadev v svetu delavcev, sindikatu in organih druabe ter za koordinacijo in skupno obravnavanje tistih zadev, ki se obravnavajo tako na sindikalni ravni kot tudi na ravni svetov delavcev. Skupno sodelovanje nedvomno pomeni tudi hitrej?e, laaje in uËinkovitej?e delovanje. Miro Jakomin ln'lMMiilfllfl BIOMASA KOT ALTERNATIVA IN GROANJA? Smo res Ëez les, Ëe kurimo les? Pod tem izzivalnim naslovom je 16. novembra v Avditoriju Centra Evropa v Ljubljani potekalo moderirano debatno sreËanje v okviru projekta Promocija energetske izrabe lesne biomase med mladimi, ki sta ga podprla Global Environmental Facility in Agencija RS za uËinkovito rabo in obnovljive vire energije. SreËanja so se udeleaili zainteresirani predstavniki in razpravljalci iz ?tudentskih, gozdarskih, lesarskih, energetskih in drugih krogov. Podali so temeljna dejstva in argumente, ki govorijo v prid poveËanju deleaa energije na podlagi lesne biomase oziroma v prid omejevanju energetske rabe lesa zaradi ohranjanja konkurenËnosti lesno predelovalne industrije in poveËanja dodane vrednosti lesni surovini. Po besedah predstavnikov Slovenskega E-foruma je energetska izraba lesne biomase - alternativa vse bolj dragi in krvavi nafti, lahko pa pomeni tudi groanjo konkurenËni sposobnosti lesnopredelovalne industrije in ELEKTROTEHNIŠKA ZVEZA SLOVENIJ Zanimivo posvetovanje o vodnih virih Predstavniki Elektrotehni?ke zveze Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije in Slovenskega komiteja za velike pregrade bodo 1. decembra 2004 v prostorih GZS v Ljubljani pripravili posvetovanje z naslovom Vodni zadraevalniki - razvojna nuja ali nedopustni posegi v naravo. Kot je ae proti koncu oktobra napovedal mag. Marijan Porenta, tajnik strokovno organizacijskega odbora, bodo za uvodnim delom (pozdravne besede predstavnikov omenjenih ustanov) sledila uvodna predavanja o sodobnih pogledih na upravljanje vodnih virov, tematska predavanja o upravljanju vodnih virov in okrogla miza z razpravo. Organizatorji na posvetovanje vabijo strokovne ustanove, ki se ukvarjajo s problematiko upravljanja vodnih virov, pristojna ministrstva, podjetja in ustanove, ki naËrtujejo gospodarsko rabo vodotokov, raziskovalne in izobraaevalne ustanove s podroËij vodnega gospodarstva, varstva okolja in urejanja prostora, predstavnike lokalne samouprave, nevladne organizacije in zainteresirane obËane. Priznani strokovnjaki z omenjenih podroËij bodo udeleaencem predstavili najnovej?a spoznanja o kakovosti vodnih virov, o njihovem narodnogospodarskem pomenu ter o ekolo?kih in prostorskih vidikih posegov v povodja. V Ëasu posvetovanja bo postavljena tudi razstava, na kateri bodo podjetja s podroËja vodnega gospodarstva, komunale in energetike predstavila svoje naËrte o moanostih vodnogospodarske ureditve in gospodarske izrabe nekaterih vodotokov. Ob koncu posvetovanja bodo udeleaenci, kot je ?e povedal mag. Porenta, oblikovali skupne ugotovitve in priporoËila ter z njimi seznanili snovalce strate?kih razvojnih dokumentov draave Slovenije. Miro Jakomin trajnostnemu gospodarjenju z gozdom. Tako Evropska unija kot Slovenija sta si namreË v razliËnih razvojno-programskih dokumentih in operativnih programih zadali precej ambiciozne cilje glede poveËanja deleaa energije iz lesne biomase. Ob tem pa so se v javnosti in v politiËnih arenah, tako v Bruslju kot tudi doma, pojavili pomisleki, ali uresniËenje teh ambicioznih naËrtov ne bi pomenilo tak?nega poveËanja povpra?evanja po lesu kot strate?ki surovini, ki bi ogrozilo konkurenËno sposobnost evropske lesnopredelovalne industrije ter prizadevanja za trajnostno in sonaravno rabo gozda, ki je ?e vse kaj veË kot le zaloga lesne surovine. Sicer pa bomo o odgovoru na kljuËno vpra?anje ?Smo res Ëez les, Ëe kurimo les?? in o 15 HE Vuhred poslej v omrežje z novo močjo. drugih sklepnih ugotovitvah z debatnega sreËanja v Avditoriju Centra Evropa pisali tudi prihodnjiË. Miro Jakomin Prenova he vuhred formalno KON»ANA V zaËetku novembra oziroma natanËneje v Ëetrtek, 4. novembra, so bili opravljeni ?e zadnji preizkusi po zamenjavi navitja v generatorju ?t. 3 v HE Vuhred, ki ga je bilo treba zamenjati zaradi neustrezne izvedbe statorskih palic. Slednje so namreË povzroËale preveliko segrevanje generatorja (o zapletih in vzrokih okvare smo ob?irneje pisali ae v septembrski ?tevilki Na?ega stika). Dobavitelj generatorja podjetje KonËar je po dveh mesecih dela na- Kr n i., e r-| b in nidzer |k iqrEaa:3 l /: m — i i ¦ m i JL * m m j 16 Foto Dušan Jež pako odpravil in konËni preizkus - obratovanje generatorja pri popolni obremenitvi - je pokazal, da ta zdaj deluje brezhibno ter da segrevanje ne presega veË predpisanih vrednosti. Tako od petega novembra naprej poskusno obratuje tudi ta, ?e zadnji generator na HE Vuhred, s Ëimer je prenova te elektrarne, ki bi se po prvotnih naËrtih sicer morala konËati ae konec avgusta, tudi formalno konËana. Kot pravijo v Dravskih elektrarnah, izpad prihodkov oziroma poslovna ?koda zaradi napake ?e ni dokonËno ocenjena, bo pa glede na jesensko hidrologijo po prvih ocenah minimalna. HE Vuhred bo po novem obratovala z nazivno moËjo turbin 74 MW, saj se je njena moË s prenovo poveËala za Ëetrtino. Za pribliano deset odstotkov naj bi bila po novem veËja tudi proizvodnja elektriËne energije, pri Ëemer pomeni delea proizvodnje HE Vuhred dvanajst odstotkov letne proizvodnje Dravskih elektrarn in tri odstotke letne proizvodnje vse elektriËne energije v Sloveniji. Investicijska vrednost prenove je zna?ala sedem milijard tolarjev, v sklopu prenove HE Vuhred pa so bili prenovljeni vsi trije agregati, skupne in pomoane naprave elektrarne, izvedena so bila tudi gradbena sanacijska dela na objektu. Brane JanjiE GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Po ODPRLI KONCEPT MO»NE GOSPODARSKE ZBORNICE Na ?esti seji upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije, ki je potekala konec oktobra v prostorih GZS v Ljubljani, so se Ëlani strinjali, da Slovenija nujno potrebuje strategijo svojega razvoja. Kot so poudarili, bi morala biti ta strategija veliko bolj konkretna in ?e bolj natanËno opredeliti, kaj Slovenija kot celota potrebuje, predvsem pa, v katero smer naj se razvija gospodarstvo. Nekateri razprav-ljalci so opozorili tudi na neprimerno in nespodbujevalno delovno-pravno zakonodajo. Med drugim so podali tudi predlog, da naj ustrezne strokovne sluabe preverijo, ali lahko GZS sproai ustavni spor o zakonu o dohodnini, saj je ta zelo omejevalen in nespodbuden za vlaganje v domaËa podjetja. V zadnjem delu sreËanja pa so Ëlani upravnega odbora razpravljali tudi o poloaaju Gospodarske zbornice Slovenije. Kot je med drugim opozoril predsednik Joako »uk, bi se morala ta razprava kmalu prevesiti iz poenostavljenih in enostranskih kritik v poglobljeno ter na dej- stvih temelječo vsebinsko analizo o tem, kakšno zbornično ureditev potrebujemo v Sloveniji. Pri tem so se razpravljavci strinjali s konceptom močne in neodvisne gospodarske zbornice, ki jo lahko zagotovi le obvezno članstvo. Glede kritik so ocenili, da so neupravičene, da pa je položaj, v katerem se je v tem trenutku znašla GZS, priložnost tudi za racionalne ukrepe in premisleke, kako prenoviti poslovanje zbornice. Tako je vodstvo GZS že uvedlo nekatere kratkoročne in tudi dolgoročne ukrepe, ki naj bi pripeljali do prenovljene, sodobnejše gospodarske zbornice. Miro Jakomin INSTITUT ZA OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE Vi HRUSEVJU IZKORIŠČAJO GEOTERMALNO ENERGIJO Da govorjenje o možnostih izkoriščanja geotermalne energije v Sloveniji ni »iz trte izvito«, dokazuje tudi vgradnja sistema gretja in hlajenja z geotermalno energijo v Podružnični osnovni šoli Hruševje. Pri izvedbi tovrstnega projekta so uspešno sodelovali Občina Postojna, Inštitut za obnovljive vire energije Kranj, podjetje Elektro Primorska in Društvo zelenega okolja iz Hruševja. Kot je povedal direktor IOVE Božo Dukič, so letos v omenjenem objektu vgradili geosondo, izolirali stropne konstrukcije, saniran ogrevalni sistem, vgradili regulacijo ogrevanja in preuredili ogrevalni sistem na nizko temperaturni režim. S tem so precej zmanjšali porabo energije, dosedanji vir energije nadomestili z obnovljivim virom, zmanjšan emisije toplogrednih plinov in znižan stroške za ogrevanje. Pri opisu prednosti tega sistema je Dukič omenil tudi predvideno izboljšanje na okoljevarstvenem področju, kjer naj bi emisije ogljikovega dioksida zmanjšan za 16 ton na leto. Ker kompletna zamenjava ogrevalnega sistema ne bi bila smotrna, so kot dodaten oziroma rezervni vir ogrevanja pustih kotel na kurilno olje, ki se bo vklopil ob skrajnih zunanjih temperaturah. Sicer pa so v osnovni šoli Hruševje poleg izkopa petih vrtin, vgradnje sistema cevi ter drugih sanacijskih in inštalacijskih del vgradili še toplotno črpalko podjetja Termotehnika s priklopno močjo 10 kilovatov, ki naj bi zagotovila 35 kilovatov toplotne moči. Toplotna črpalka bo grela tudi sanitarno vodo, ki so jo doslej ogrevali z elektriko. Po besedah Dukiča bodo odslej za 35 kilovatov toplote plačah največ 10 kilovatov, razliko - vsaj 25 kilovatov, pa jim bo poda- LADAR O PREJETA UREDBA O KONCESIJI ZA RABO VODE Konec oktobra je vlada RS na seji sprejela uredbo o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo elektriËne energije na delu reke Save od Jeaice do Suhadola. Po sporoËilu vladnega urada za informiranje bo koncesija podeljena brez javnega razpisa obstojeËemu imetniku koncesije za rabo vode za proizvodnjo elektriËne energije v hidroelektrarnah na delu zgornje Save v HE MavËiËe in HE Medvode ter v hidroelektrarnah na delu spodnje Save od HE Vr-hovo do HE Mokrice, in sicer na podlagi njegove pobude za poveËanje obsega proizvodnje elektriËne energije v enotno vodenemu sistemu pretoËnih hidroelektrarn na delih zgornje, srednje in spodnje Save. V omenjeni uredbi so med drugim opredeljena tudi doloËila glede plaËevanja koncesije (predvsem vi?ina), medtem ko so obmoËje izvajanja koncesije in pogoji, pod katerimi se izvaja koncesija za rabo vode, podrobneje doloËeni v prilogi kot sestavnem delu te uredbe. Poleg opisa o pomenu hidroelektrarn na omenjenih delih reke Save so v omenjenem uradu poudarili tudi, da bo slovenski EES z zgrajeno celotno verigo hidroelektrarn na Savi (zraven verige hidroelektrarn na Dravi) dobil drugo moËno proizvodno hrbtenico obnovljive energije. NaËrtovana veriga hidroelektrarn na Savi naj bi postala glavni obnovljivi vir energije iz domaËih virov, ki ga je mogoËe ?e izkoristiti za proizvodnjo energije. Sicer pa poleg koristnih energetskih uËinkov pri zgraditvi hidroelektrarn na reki Savi priËakujejo tudi vrsto pomembnih vodnogospodarskih, razvojno gospodarskih in drugih uËinkov. Miro Jakomin r/ foto arhiv lOVE Toplotna Ërpalka s priklopno moËjo 10 kilovatov. 18 rila mati Zemlja. VeË o pomenu vgradnje sistema za ogrevanje in hlajenje z geoter-malno energijo je bralcem dostopno tudi na spletni strani IOVE: www.geoson-da.com. Miro Jakomin PRED TUJO KONKURENCO Slovensko dru?tvo hladilne in klimatiza-cijske tehnike je v zaËetku novembra v La?kem organiziralo tradicionalno posvetovanje, tokrat ae sedmo po vrsti. Kot obiËajno, je bila tudi tokrat navzoËa veËina strokovnjakov s podroËij hlajenja in klimatizacije. Posvetovanje je bilo namenjeno predstavitvi novih zamisli in tehniËnih re?itev na omenjenih podroËjih ter njihovemu ovrednotenju s stali?Ëa ekologije in ekonomiËnosti. Na strokovnem sreËanju je svoje prispevke predstavilo skoraj dvajset avtorjev, na okrogli mizi pa so si mnenja in stali?Ëa izmenjali predstavniki vseh dejavnih udeleaencev na trgu toplotnih Ërpalk (prispevki bodo objavljeni tudi v zborniku). Razpravljali so tako o domaËih in tujih izku?njah na podroËju hlajenja in klimatizacije in med drugim omenili tudi birokratske ovire pri vgradnji toplotnih Ërpalk za ogrevanje. Po mnenju nekaterih udeleaencev je ena od preprek za ?ir?o uporabo toplotnih Ërpalk za ogrevanje tudi v neizobraaenosti in ne-zanimanju projektantov. Na okrogli mizi je bil glavni poudarek namenjen vpra?anju, kaj storiti, da bi se ?e pravoËasno za?Ëitili pred prodorom cenenih toplotnih Ërpalk z Daljnega vzhoda, saj lahko zasitijo na? trg. Kot so menili v sklepnem delu, je treba Ëim prej vzpostaviti konstruktivno povezovanje proizvajalcev, prodajalcev, monterjev, projektantov, draavnih agencij in drugih akterjev na tem podroËju. Miro Jakomin Zanimanje za izobraaevanje o transforma- TORJIH Letos se je na?a edina tovarna transformatorjev Etra 33 odloËila, da svojim kupcem predstavi svoje delo in proizvode na nekoliko drugaËen naËin, kot jih je obiËajno na sejmu Sodobna elektronika. Sredi novembra so v Ljubljani dva dni zapored organizirali celodnevni seminar, in sicer en dan za distributerje in Eles in drugi dan za proizvajalce elektriËne energije in industrijo. Vsak dan se je izobraaevanja udeleailo po veË kakor 40 udeleaencev. Vodilni delavci Etre 33 in njihovi strokovnjaki so po uvodnih predstavitvenih predavanjih predstavili teanje in smeri razvoja energetskih transformatorjev, ki so ga bili ti deleani v skoraj 120-letnem obdobju od njihovega nastanka. Kot je dejal Istok Jerman, se je njihova moË od zaËetnih nekaj kVA dvignila do dana?njih 3000 MVA; nazivna napetost dosega ae vrtoglavih 1250 kV; doseaene mejne moËi in napetosti niso dokonËne; strm dvig moËi in napetosti spremlja nenehni razvoj materiala in tehnologije izdelave; izgube, di- 7733 Foto Minka Skubic menzije in šumi pa nenehno upadajo. Čeprav se z leti temeljni principi gradnje transformatorjev niso spremenili, smo priče stalnim izboljšavam pri njihovi izdelavi, padanju mase vgrajenega materiala na enoto moči in večanju mejnih vrednosti skladno z rastočimi potrebami trga. Standardi, ki jih morajo izpolnjevati, se stalno dopolnjujejo, prav tako količina znanja in vedenja o vgrajenih tehnoloških komponentah. Ker je življenjska doba transformatorjev odvisna od tega, kako ti obratujejo in kakšno je njihovo vzdrževanje, so posebno predavanje izobraževalnega seminarja namenih priporočilom glede vzdrževanja. Mlajši Etrin strokovnjak Borut Prašnikar je predstavil hrup transformatorjev in standarde, ki jih njihovi transformatorji pri tem dosegajo. Posebej je poudaril, da je doseganje najnižjih vrednosti hrupa razmeroma drago, saj zniževanje hrupa za en decibel dvigne ceno transformatorja za en odstotek. V Črnučah sproti spremljajo vse zahteve tako okolja kot investitorjev in razvojnih institucij in jih vgrajujejo v svoje transformatorje. Tudi o tem, kakšne so tehnološke novosti pri izdelavi njihovih transformatorjev, je tekla beseda na seminarju. Organizatorji niso pozabili tudi na predstavitev novosti in izkušenj iz tujine. Predstavniki njihovih dobaviteljev iz Švice in Nemčije so predstavili novosti pri tehnologijah s svojega področja. Glede na dober obisk, ustrezna predavanja, konstruktivno razpravo bodo v Etri 33 zagotovo še kdaj organizirali podoben izobraževalni seminar, ki jih po besedah navzočih pri nas v taki obliki primanjkuje. Minka Skubic Dobro obiskan seminar. 19 IVROPSKA KOMISIJA NAPOVEDUJE SPREMEMBE Javna Agencija RS za energijo je po vstopu Slovenije v Evropsko unijo dobila nove odgovornosti in dodatne naloge, pa tudi nove priloanosti za sodelovanje. 3 20 Na ravni EU regulatorji I ^^ sodelujejo med sabo in z ^ft ustanovami EU, ki ima-_l_ ^jo pristojnosti na podroËju energetike. Leta 2004 sta predvsem firen?ki in madridski forum napovedala nekatere spremembe, ki ne bodo pomembne le za regulatorje, temveË za celotno energetiko in ?e posebej za regulirana podjetja. Najpomembnej?e usmeritve Evropske unije Na podroËju elektriËne energije je bila ?e zlasti pomembna odloËitev 11. firen?kega foruma, ki je bil 16. in 17. septembra, da se o zelo pomembni temi - dodeljevanju prezasedenih Ëezmejnih zmogljivosti - razpravlja na sedmih ?mini forumih« s sodelovanjem draav, ki jih doloËena meja zadeva. Delo bo koordiniral CEER, navzoËa pa bo tudi evropska komisija. To lahko pomeni zaËetek regionalizacije in spremembo vzorca notranjega evropskega energetskega trga. Isti forum je razpravljal tudi o navodilih za mehanizem za poravnavo med sistemskimi operaterji prenosnih omreaij posameznih draav. OdloËil je, da se fond za poravnavo ne bo poveËeval ne glede na to, kak?na bodo in kdaj bodo uveljavljena nova navodila. Drug pomemben dogodek je bil 21. septembra, in sicer skupno zasedanje energetskih regulatorjev in institucij, pristojnih za varstvo konkurence na ravni EU in draav Ëlanic. Evropska komisija ugotavlja pomanjkljivosti v delovanju trga z energijo in zahteva od teh ustanov sodelovanje z regulatorji. PriËakovati je, da bodo v prihodnje te ustanove s svojimi pristojnostmi in sredstvi dejavneje posegale v energetski sektor draav EU. Poleg navedenega je evropska komisija na 8. madridskem forumu, ki je bil 8. in 9. julija letos, napovedala, da bodo doslej neza-vezujoËa navodila za dobro prakso kmalu dobila zavezujoËo formalno obliko, najverjetneje uredbe EU. To bi imelo daljnoseane posledice zlasti za regulirana podjetja. Navedeno kaae, da je na ravni EU zelo moËna politiËna volja in odloËenost odpirati trg z elektriËno energijo in zemeljskim plinom, Ëeprav se pri tem evropska komisija zaveda tudi stranskih uËinkov, kot je na primer nevarnost pomanjkanja naloab, predvsem v nove proizvodne vire elektriËne energije. To je nekoliko omiljeno s spodbudami za uËinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije. Tako tudi ni nakljuËje, da je v zadnjem Ëasu postala prednostna naloga prav odpiranje trgov v sosednjih draavah jugovzhodne Evrope po pravilih, ki veljajo v EU. Za uveljavitev pravil po vzoru EU bo sklenjena meddraavna pogodba ECSEE med EU in draavami jugovzhodne Evrope. Pogodba pa ne uvaja samo novih pravil, temveË tudi ustanove, ki bodo delovale po vzoru EU. Predvidene so naslednje ustanove oziroma organi: svet ministrov, skupine stalnih visokih predstavnikov, regulatorski svet in forum regulatorjev. Pogodba je tik pred podpisom. Zgovorne so tudi Ëedalje glasnej?e zahteve po tem, da draave EU in jugovzhodne Evrope omogoËijo vstop oziroma olaj?ajo nadaljnji dotok zasebnega kapitala v sektor. Ustanove, ki usmerjajo in doloËajo pravila Regulatorji se zavedajo svoje vloge in jo opravljajo v razliËnih draavah nekoliko razliËno, vendar pa ta razliËnost ni posledica vrste lastni?tva podjetij. S povezovanjem regulatorji tudi izmenjujejo znanja in izku?nje, veËje sodelovanje pa postopno prina?a tudi posredne koristi. Javna agencija RS za energijo se zaveda svojih moanosti in pristojnosti, v okviru zakonodaje pa uporablja svoj manevrski prostor tako, da deluje primerno slovenskim razmeram in v korist Slovenije. Najpomembnej?e ustanove oziroma zdruaenja, ki vplivajo na dogajanje v energetiki v EU, so: Svet evropskih energetskih regulatorjev, forumi regulatorjev za elektriËno energijo in zemeljski plin ter skupina evropskih regulatorjev za elektriËno energijo in zemeljski plin. Svet evropskih energetskih regulatorjev Svet evropskih energetskih regulatorjev (CEER) je nastal iz potrebe po sodelovanju in usklajevanju stali?Ë in predlogov, ki jih energetski regulatorji zastopajo v razmerju do interesnih skupin, energetskih podjetij in ?e posebej ustanov EU. Ustanovljen je bil leta 2001, zdaj pa ae leto dni deluje kot neprofitno dru?tvo po belgijskem pravu. Delo v CEER poteka na veË ravneh. Generalna skup?Ëina poleg finanËnih zadev tudi potrjuje akte, ki jih objavi CEER, na primer poroËila, ugotovitve, predloge ali stali?Ëa. NajveË razprav in uskla- Mag. Marko SenËar: flV agenciji zaupamo v lastno znanje, delo in izku?nje, ki smo si jih nabrali v zanjih letih.« Foto arhiv agencije jevanj poteka na ravni petih delovnih skupin za podroËja elektriËne energije, zemeljskega plina, enotnega energetskega trga, regionalnega trga, letos pa je bila ustanovljena ?e skupina za informatiko in primerjalne analize. V delovnih skupinah deluje tudi veË podskupin za posamezne teme oziroma problematiko. Vsaka podskupina, v kateri je le nekaj posameznikov iz razliËnih regulatorjev, oblikuje osnutke dokumentov in pripravljajo razliËne analize. Osnutke predloaijo delovni skupini, v kateri so zastopani vsi regulatorji. Ta se obËasno sestane in uskladi vsebino dokumenta, obliko in formulacije. Z dokumentom je seznanjen vsak regulator, ki ima poleg Ëlanov in zastopnikov tudi kontaktno osebo. Usklajen dokument potrdi generalna skup?Ëina, ki je od ureditve statusa CEER zasedala desetkrat. Agencija je polnopravna Ëlanica CEER, vendar glede na obseg dela selektivno sodeluje zlasti pri temah, ki so pomembne za Slovenijo. Forumi regulatorjev za elektriËno energijo in zemeljski plin Forum regulatorjev za elektriËno energijo je zasedal enkrat do dvakrat na leto v Firencah, zadnji dve leti pa v Rimu. Forum regulatorjev za zemeljski plin zaseda v Madridu. Na obeh forumih so navzoËi regulatorji vseh draav EU in kandidatk za Ëlanstvo, predstavniki vlad veËine draav, predstavniki Evropske komisije in predstavniki zdruaenj in interesnih skupin, kot so energetska podjetja vseh vrst, odjemalci, trgovci in dobavitelji, strokovna javnost. Foruma nista formalna oblika odloËanja, vendar so sklepi, navodila in priporoËila teh forumov zaradi ?iroke udeleabe in vsestranske zastopanosti legitimni in zato zelo vplivni glede odloËitev evropskih ustanov, predvsem evropske komisije. Po zgledu firen?kega foruma se za regionalni energetski trg jugovzhodne Evrope, draav nekdanje Jugoslavije, Albanije, Bolgarije, Romunije in TurËije oblikuje nov forum regulatorjev za elektriËno energijo, ki zaseda v Atenah. Posebno vlogo na tem trgu imajo tudi sosednje draave EU, to so Avstrija, GrËija, Italija, Madaarska in Slovenija. Skupina evropskih regulatorjev za elektriËno energijo in zemeljski plin Skupina evropskih regulatorjev za elektriËno energijo in zemeljski plin (ERGEG) je nastala leta 2003 z odloËitvijo Evropske komisije kot odbor evropske komisije. »lani ERGEG so regulatorji posameznih draav EU, uporablja pa iste delovne skupine, le da jih zaradi razlikovanja imenuje ciljne oziroma fokusne skupine, ki pa jih sestavljajo in vodijo isti ljudje kot delovne skupine CEER. Leta 2004 delujeta ciljni skupini za elektriËno energijo in zemeljski plin, v delovnem naËrtu za leto 2005 je predvidena tudi ciljna skupina za varstvo porabnikov. Na videz nepotrebno podvojitev vloge in dela regulatorjev si lahko razlagamo kot naËin, kako vpeti delo dru?tva CEER v odloËeval-ski proces evropske komisije. Delo ciljnih skupin se nana?a predvsem na teme, pri katerih ima evropska komisija doloËene pristojnosti. Pri tem pa CEER ne podlega sku?njavi, da bi prepustil pobudo komur koli in nadaljuje z nara?ËajoËim obsegom in intenzivnostjo dela pri pripravi strokovnih gradiv, stali?Ë in priporoËil. Poleg tega morajo na primer analize stanja in poroËila ter priporoËila ali stali?Ëa odraaati pogled regulatorjev, ki jih nato ERGEG dopolnjuje v svoj prispevek k ureditvi, pravnemu redu EU in ustvarjanju dobre prakse. Tako se stali?Ëa in priporoËila regulatorjev prek ERGEG odraaajo v odloËevalskem procesu ustanov EU. Agencija se zaveda tudi tveganj Agencija se zaveda tudi tveganj, ki nastajajo ob povezovanju med regulatorji in ustanovami EU; ti bi se lahko na primer pokazali tudi kot poskusi vplivanja na delo in odloËitve. V agenciji zaupamo v lastno znanje, delo in izku?nje, ki smo si jih nabrali v zadnjih letih. Uporabljamo tudi znanja in izku?nje zunanjih strokovnjakov, ki jih na primeren naËin prena?amo v svoje delovanje. PrepriËani smo, da bo ob dobrem sodelovanju z draavnimi organi in udeleaenci na trgu to mogoËe tudi v prihodnje. mag. Marko SenËar 21 TJ- ^, vSPFiSNA DRUGA STRATEŠKA KONFERENCA Konec drugega novembrskega tedna je bila v Rib-nem pri Bledu strate?ka konferenca skupine HSE, ki so se je udeleaili direktorji druab skupine HSE skupaj s strokovnimi sodelavci, ki so vkljuËeni v uresniËitev zastavljenih ciljev po druabah. »astni gost strate?ke konference je bil minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez KopaË. T^^ a letošnji strateški kon-^^ ferenci so predstavili na-^fc loge, izhajajoče iz Ra-—I— ^zvojnega načrta skupine HSE 2004/2013, osvetlili stanje slovenskega trga z električno energijo, pregledali že izvedene naložbe v nove proizvodne zmo- gljivosti in predstavili možne nove projekte. Mag. Drago Fabijan, generalni direktor HSE, je v uvodu konference osvetlil situacijo slovenskega energetskega trga in ugotovil, da elektroenergetska bilanca Slovenije kljub sprejeti odločitvi o novem investicijskem ciklusu še vedno kaže bistven primanjkljaj domačin virov električne energije v obdobju po letu 2003; na leto se ta primanjkljaj giblje med 20 in 25 odstotki, zaradi česar je Slovenija neto uvoznica električne energije. Tudi sicer liberalizacija, deregulacija in privatizacija trgov električne energije v starin in novih članicah Evropske unije ter v državah Jugovzhodne Evrope kažejo na to, da ni večjih vlaganj v nove proizvodne zmogljivosti, zato bo po letu 2010 večina držav uvoznic električne energije. »Veliko smo sicer naredili na kakovosti energije in na uravnoteženosti virov. Nastavili smo luje predstavniki Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije. Kot je po sreËanju povedal predsednik Sindikat pohvalno o strate?ki konferenci HSE Na dvodnevni strate?ki konferenci Hol- so ustanavljanje Holdinga slovenske di dinga Slovenske elektrarne in podjetij, ki stribucije (HSD), priprave na sreËanje z delujejo v tem okviru, so bili navzoËi tudi novo vladno ekipo in druge sindikalne dejavnosti v letu 2005. V vodstvu SDE Slovenije razmi?ljajo tudi o strate?ki konfe- Kot je po sreËanju povedal predsednik renci SDE, ki naj bi jo sklicali takoj po SDE Franc Dolar, je priprava in izvedba izvolitvi nove vlade RS. Po besedah Do- konference odliËno uspela. flNa tem sreËa- larja so se razmere v zadnjem Ëasu precej nju so bili predstavljeni kakovostni pro- spremenile, zato se mora SDE Slovenije grami z dobrimi usmeritvami. Vidi se, da Ëim prej strate?ko opredeliti, kako bo na HSE res uspe?no posluje na vseh podroËjih podlagi ae zaËrtanih sindikalnih usmeri- svojega delovanja. V SDE Slovenije ugo- tev, sprejetih na kongresu, deloval v pri- tavljamo, da je vodstvo HSE sicer zelo trd hodnjem obdobju. Glede nove vlade RS pogajalec, hkrati pa tudi korekten in soli- sindikalisti priËakujejo, da si bodo z nje- den partner, saj vedno uresniËi tisto, o Ëe- nimi predstavniki korektno izmenjali svo- mer smo se dogovorili za pogajalsko mizo. je poglede in usmeritve ter se potem odlo- Vsekakor je zelo spodbudno, da HSE pri Ëali za vse nadaljnje korake. »eprav sle- svojem delovanju upo?teva tudi svoje soci- herna zamenjava vladne ekipe prina?a ve- alne partnerje.« Sicer pa se v tem Ëasu v like spremembe in neznanke, sindikalisti Sindikatu delavcev dejavnosti energetike vseeno priËakujejo korektno sodelovanje z Slovenije pripravljajo na sklic seje pred- novimi socialnimi partnerji, predvsem na sedstva SDE: in konference SDE, ki bo podroËju ekonomskega in socialnega jpolo- predvidoma potekala v sredini decembra. aaja delavcev, zaposlenih v slovenski ener- Na teh sreËanjih bodo pregledali in preve- getiki. rili dosedanje leto?nje delovanje sindikata in se opredelili do aktualnih izzivov, kot Miro Jakomin 22 ustrezno strukturo hidro in termo virov, s katero lahko vzdraujemo varno in zanesljivo oskrbo Slovenije z elektriËno energijo - v prihodnje bomo sicer morali poveËati tudi delea energije iz obnovljivih oziroma alternativnih virov. Bolj pa moramo biti pozorni na dejstvo, da se bodo rezultati prihodnjih investicij pokazali ?ele po letu 2006. Izku?nja, ki nas opozarja na to, da moramo v energetiki razmi?ljati in ukrepati dolgoroËno, saj je Ëas od zaËetka razmi?ljanja o projektu do novih proizvodnih virov dolg. V Skupini HSE se tega zavedamo, zato iskanju novih moanih projektov, ki bodo tudi ekonomsko upraviËeni, namenjamo posebno skrb. Tudi z vidika dejstva, da bodo dolgoroËno na vse bolj globalnem trgu obstali le veliki igralci,« je pojasnil mag. Drago Fabijan Z njim se je strinjal tudi minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez KopaË, ki je bil gost strate?ke konference zadnji dan: ?Elektrika postaja strate?ka surovina in stabilnost oskrbe bo vedno bolj odvisna od domaËih proizvajalcev. Slovenija je ae danes bistveno preveË odvisna od uvoza elektriËne energije, zato si mora prizadevati za zgraditev objektov doma.« HSE se je ae ob svoji ustanovitvi, intenzivneje pa leta 2003, po koncu prve strate?ke konference, lotil priprave nabora moanih projektov in lokacij za zgraditev novih zmogljivosti za proizvodnjo elektriËne energije. V zvezi s tem je bilo sprejetih veË pomembnih odloËitev: za zgraditev Ër-palne HE AvËe, katere gradnja se je s poloaitvijo temeljnega kamna zaËela septembra 2004; za obnovo HE ZlatoliËje, ki je v fazi projektiranja; za dograditev dveh plinskih turbin k bloku 5 Termoelektrarne ©o?tanj; in seveda za nadaljevanje gradnje HE na spodnji Savi, najveËjega slovenskega energetskega projekta, katerega izvedba poteka po naËrtih, prva elektrarna v verigi, HE Bo?tanj, pa bo zaËela obratovati leta 2006. Druga strate?ka konferenca skupine HSE je tudi pokazala, da so v okviru skupine moani ?e nekateri novi projekti. Na drugi strate?ki konferenci skupine HSE so bili predstavljeni tudi osnutki poslovnih naËrtov druab skupine HSE za leto 2005. NaËrti kaaejo, da je skupina HSE na dobri poti, da doseae kljuËne strate?ke cilje: poveËanje konkurenËnosti druab, ki jo dosega z zniaevanjem stro?kov, ter zgraditvijo novih proizvodnih zmogljivosti. Zaradi za elektrogospodarstvo izjemno ugodnega leta pa je priËakovati, da bodo letos vse elektrarne v skupini HSE presegle proizvodne naËrte in da bodo poslovale pozitivno. Namen 2. strate?ke konference skupine HSE je bil v celoti doseaen, saj vsi rezultati in naËrti dokazujejo, da z izkori?Ëanjem lastnih energetskih virov in strokovnega znanja skupina HSE raste in se razvija v konkurenËnega akterja na globalnem energetskem trgu. Služba komuniciranja HSE Sistemsko načrtovanje - projektiranje-strelovodne in prenapetostne zaščite Izdelava idejnih projektov, projektov za izvedbo in projektov izvedenih del Izvajanje testov zaščitnih naprav v visokonapetostnem laboratoriju s pomočjo simulacije strele, oblike valov 10/350/iS-75kA 8/80«s-150kA 8/20«s-200kA 4/10«s-80kA Prodaja sistemov strelovodne zaščite - aktivni in klasični strelovodi, - odvodi majhnih induktivnosti, -strelovodni material, - molekularni CADWELD spoji, -pribor Razvoj, proizvodnja in prodaja prenapetostnih zaščit za - nizkonapetostne omrežne sisteme, -telekomunikacije, - informatiko Meritve specifične upornosti zemlje izvajanje ozemljitev, izboljšave ozemljitvenih upornosti Montaža celotnih sistemov zaščite Nadzor nad izvajanjem del ^SSTTz d.o.o Podjetje za izvajanje zaščit inženiring in kooperacije Stegne 35,1521 Ljubljana, Slovenija tel.: 01 5003100, fax: 01 5003 236 e-mail: prodaja@iskrazascite.si www.iskrazascite.si V ˇ PRIHODNJE V TE ©O©TANJ VE» ENERGENTOV Vizija TE Šoštanja je, da ostane nas največji termoenergetski objekt, ki bo kupcem zagotavljal zanesljivo, varno, konkurenčno in do okolja prijazno električno energijo. Na kratek rok to z naložbenega vidika pomeni prigradnjo dveh plinskih turbin s po 42 MW k petemu bloku, dolgoročno pa nadomestitev prvih treh enot z novo večjo enoto na premog. Dolgoročni načrt elektrarne je poleti potrdila skupščina družbe, vodstvo pa ga je predstavilo tudi na minuli strateški konferenci HSE. Rotnik odgovarja, da bo ta dvig vplival na ceno elektrike povsod po Evropi in tudi pri nas. Proizvodnja iz prigrajenih 84 MW plinskih zmogljivosti bo po letu 2007 sestavljala deset odstotkov vse proizvedene elektrike v TE©. Projekt prigradnje plinskih enot k petemu bloku so razdelili v veË faz, in sicer: pripravljalna in gradbena dela, plinski enoti s pripadajoËo opremo, vroËevodni kotli s cevovodi in energetsko moËnostni del. NaËrtovana vrednost naloabe je 40 milijonov evrov, od tega sestavljajo plinske turbine 70 odstotkov vrednosti investicije. Dobavni roki za turbine so dve leti, tako da bodo fiziËno gra- S s .** Kot smo ae pisali, so v ©o?tanju sredi oktobra podpisali s Siemensom pogodbo za dobavo dveh plinskih turbin s po 42 MW za prigradnjo k petem bloku. S to naloabo se bo skupna moË TE© poveËala s sedanjih 755 MW na 839 MW in dvignil skupni izkoristek bloka pet za 3,8 odstotka ob 18-odstotnem zniaanju CO2. Po besedah mag. Uroša Rotnika, direktorja TE©, v tem Ëasu pri tem projektu veliko delajo na pogodbah z Geoplinom in prikljuËitvi TE© na plinsko omreaje. Pogodba, ki jo bodo sklenili z Geoplinom, jih zavezuje, da bodo imeli tak odjem, kot so napovedali in za kar bo naËrtovan nov plinovodni krak od ©entruperta do ©o?-tanja. Trenutno jim dobavitelj zagotavlja ustrezne koliËine plina za leto 2007, da bodo lahko obratovali z 84 MW moËi plinskih turbin, za naslednje leto ?e za dodatnih 42 MW. »e TE© ne bo uporabljala naËrtovanega novega plinovoda, bo morala pokriti stro?ke njegove gradnje. Na vpra?anje, kaj dvig cen plina na svetovnih trgih pomeni za naËrtovane proizvodne zmogljivosti v TE©, Mag Uroš Rotnik: » TES želi biti najbolj fleksibilno podjetje na vseh področjih svojega delovanja.« Foto Minka Skubic dnjo začeli v TES spomladi leta 2006 in bo naslednje leto predvsem leto razpisov, izborov in naročil. Da pa bodo v TES-u lahko dosegli svoj dolgoročni cilj, to je povečanje proizvodnih zmogljivosti ter dolgoročno zagotavljanje zanesljive, varne, konkurenčne in do okolja prijazne proizvodnje električne in toplotne energije z uporabo različnih primarnih virov, so v svoj razvojni načrt od leta 2004 do leta 2013 uvrstili poleg omenjene naložbe še prigradi-tev plinske turbine s 42 MW k 4 bloku v letu 2008. Ti dve investiciji sta usklajeni z razvojnimi načrti HSE. »Zaradi izteka življenjske dobe prvih treh blokov in z njihovo zaustavitvijo povezanega pomanjkanja toplote za ogrevanje Šaleške doline, je treba v termoelektrarni dograditi naprave za koge-neracijo v letu 2009. Sprostitev prostora, kjer stojijo naprave starih blokov, pa nam omogoča, da na tej lokaciji postavimo nov, šesti blok, ki bi delal na premogovni tehnologiji. Tehnologijo zanj in možnosti njegove umestitve med obstoječe objekte že proučujemo. Ker pa nam lokacija omogoča tudi povečanje instaliranih moči TES-a s plinom, razmišljamo tudi o zmogljivostih na ta energent, če bodo seveda omo- gočene transportne poti in zadostne zmogljivosti plina do nas,« pojasni dolgoročno razvojno vizijo TE Šoštanj njen direktor, ki poudarja, da je strategija šoš-tanjske termoelektrarne jasna, s poudarkom na zniževanju stroškov poslovanja na obstoječih parnih enotah, da se bodo še bolj približali konkurenci. Poleg temeljne dejavnosti TES, proizvodnje električne energije in delno toplotne, v elektrarni veliko razmišljajo tudi o trženju drugih stranskih produktov njihove proizvodnje, kot so vodik, kisik, destilirana voda, pepel, sadra. Se nadalje nameravajo kuriti mesno kostno moko. Med drugim razmišljajo pa tudi o šolanju kadrov, trženju znanja in izkušenj s področja termoelektrarn kot tudi ogrevanju naselij z lesno biomaso. Minka Skubic BELMET *š Cesta Ljubljanske brigade 23a, 1000 Ljubljana Tel: 01/ 51 888 10, Fax: 01/ 51 888 20 E-mail: public@belmet.si Obiščite našo prenovljeno internetno stran http://www.belmet.si ¦5? V T NEK NOVA PRIPRAVA TEHNOLO©KE VODE Med letošnjim jesenskim remontom NE Krško je bilo poleg vsakoletnih standardnih remontnih del uvedenih tudi 30 tehniških novosti, ki povečujejo raven varnosti in stabilnosti elektrarne. Med večje tehnične novosti sodi zamenjava tehnologije predpriprave in priprave tehnološke vode. Glavnina projekta je bila opravljenega pred remontom in med njim, preostali del pa bo do konca leta. Okrog pet milijonov evrov vredno naložbo vodi Matjaž Gričar. ringa NEK. Potem ko je bil projekt zamenjave priprave tehnolo?ke vode uvr?Ëen v dolgoroËni naËrt elektrarne in je bila konec januarja 2002 narejena tehniËna specifikacija projekta, so sledile priprave za mednarodni razpis, ki je iz?el pomladi istega leta. Nanj sta se javila dva ponudnika. Kot najbolj?i je bil izbran IONICS Italba kot predstavnik ameri?kega IO-NICS-a. Ko sta obe strani razËistili vsa odprta vpra?anja, je bila jeseni 2002 podpisana pogodba. S s .** •» 26 Vproizvodnem procesu NE Kr?ko rabijo vodo za hlajenje kondenzatorja, za kar uporabljajo vodo iz Save, in za dopolnjevanje potreb v primarnem in sekundarnem delu elektrarne; tu pa uporabljajo vodo iz sistema za predpripravo in pripravo vode. Oba sistema za predpripravo in pripravo vode sta obratovala veË kakor dvajset let, vse od zaËetka obratovanja elektrarne. Zaradi starosti naprav in opreme so se stro?ki vzdraevanja vi?ali, rezervnih delov ni bilo veË, zmogljivost sistema je padala, z novo okoljsko regulativo pa so se pojavile ?e preobremenitve okolja s stranskimi produkti, ki nastanejo pri regeneraciji ionskih izme-njevalnikov. ?Voda, ki pride iz sistema za predpripravo vode, se uporablja kot tesnilna voda za tesnjenje Ërpalk in drugih komponent. Ta voda je mehansko oËi?Ëena. Drugi del vode pa potuje v tako imenovani WT sistem za pripravo deminiralizirane vode, ki je zdaj kombinacija membranskih in klasiËnih postopkov. Produkt tega sistema je ultra Ëista voda, ki je namenjena dopolnjevanju potreb v primarnem in sekundarnem delu elektrarne. Tako pri nas kot v drugih jedrskih elek- Foto Minka Skubic trarnah uporabljamo tovrstno vodo, da prepreËimo korozijske procese in da v sisteme ne vna?amo nepotrebnih snovi, ki bi se lahko aktivirale in pomenile nov vir radioaktivnih odpadkov. Kakovost tehnolo?ke vode je predpisana v temeljnih Westinghouso-vih specifikacijah, s tem, da smo pri nas zahteve ?e poostrili,« pojasni pomen priprave vode za jedrsko elektrarno Kr?ko Matjaa GriËar, inaenir projektive v sluabi projektnih sprememb Inaeni- FiziËnih del so se v elektrarni lotili januarja letos z instalacijo zaËasne kontejnerske enote, na katero so se priklopili z virom surove vode, produkt pa po?iljali na star sistem za pripravo deminiralizirane vode. V tem Ëasu so zaËeli gradbena in druga investicijska dela v posebni stavbi, kjer se je nahajal star sistem. Ves ta Ëas od zamisli do izvedbe del je potekal proces razvoja modifikacije. O zahtevnosti omenjene modifikacije govori med drugim 13 fasci- Matjaa GriËar Foto arhiv NEK klov projektne dokumentacije, 500 brisanih naËrtov in 500 novih mehanskih naËrtov ter 700 elektriËnih oziroma in?trumentacij-skih. ?Posebnost tega projekta je bila, da smo morali ves Ëas obratovanja elektrarne in tudi med njenim remontom zagotavljati ustrezno pripravljeno tehnolo?ko vodo. Prvotne naprave za ta sistem so se nahajale na dveh lokacijah: v posebni stavbi je bil sistem predpriprave vode, v turbinski zgradbi pa se je nahajal sistem za pripravo demineralizirane vode s klasiËno pripravo ionske izmenjave. Zdaj je nov sistem, ki zdruauje oba sistema, na enem mestu, in sicer v posebni zgradbi za predpripravo vode,« opi?e bistvene novosti nove priprave vode Matjaa GriËar, vodja tega projekta in ob tem poudari izredno zahtevnost izvedbe projekta, saj so morali do leto?njega jesenskega remonta elektrarne vstaviti nov sistem priprave vode v obratovanje, ga stestirati, preveriti njegovo obratovanje in zagotoviti vodo ustrezne kakovosti za takoj?nje napajanje drugih sistemov po preklopu. Za fiziËni preklop s starega na nov sistem priprave vode so imeli med remontom na voljo ?tiri dni. V tem Ëasu so morali opraviti preklop s starega na nov kontrolni panel, opraviti preklope s starih na nove cevovode in postoriti vrsto preostalih potrebnih del. Po konËanem remontu so zaËeli odstranjevati staro opremo v turbinski zgradbi, kar pa zahteva veliko pozornosti in previdnosti, ker se v okolici te opreme nahaja oprema, ki obratuje. RaËunajo, da bo do konca leta projekt v celoti konËan. Matjaa GriËar v nadaljevanju pogovora pove, da je sistem skoraj v celoti avtomatiziran in omogoËa obratovanje v ?tirih obratovalnih reaimih, kot zahtevajo proizvodni procesi v elektrarni. Kakovost vode po vzpostavitvi obratovanja novega sistema je dosti bolj?a, predvsem kar zadeva raztopljeni kisik in prevodnost. Pravi, da so veliko Ëasa in pozornosti pri izvedbi projekta namenili organizaciji njegove izvedbe. Pri tehnologiji ni moË veË veliko novega odkriti, natanËno naËrtovanje in izvedba del pa zahtevata posebno skrb. Delo so jim opravljali domaËi podizvajalci (Sipro Inaeniring, Elmont, Numip) izbranega tujega dobavitelja. Vsaka modifikacija v elektrarni je unikat; temelji zanjo so izku?nje drugih elektrarn, plod lastnega znanja in izku?enj ter rezultat sodelovanja med dobaviteljem in elektrarno. Da jim je okrog pet Notranjost zgradbe za predpripravo vode po konËani instalaciji. milijonov evrov vredna modifikacija zamenjava tehnologije predpriprave in priprave vode tako dobro uspela, ima zaslugo tako Matjaa kot vseh njegovih 22 sodelavcev iz projektnega tima in vsi drugi delavci iz razliËnih sektorjev NE Kr?ko, ki so vedno radi priskoËili na pomoË. Minka Skubic 27 lACETEK DOLGE POTI ZA ODLAGALIŠČE NSRAO Sredi novembra je bila v Ljubljani dobro obiskana prva prostorska konferenca za pripravo državnega lokacijskega načrta za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) v Sloveniji. Skladno z zakonom jo je organiziral Urad za prostorski razvoj MOPE. Po uvodnih predstavitvah utemeljenosti pobude za pripravo načrta, izhodišč in strokovnih podlag za postopek izbire lokacije je bila dana možnost udeležencem prostorske konference, da dajo pripombe na postopek izdelave prostorskega načrta. Agencija RAO pa je dobila ze prve ponudbe občine Dol pri Ljubljani za raziskave za odlagališče v njihovi občini. Ker se je poskus iskanja lokacije za odlagališče pred dobrim desetletjem neuspešno končal, se je tokrat Agencija RAO tudi na podlagi mednarodnih izkušenj in priporočil IAEA odločila za kombinirani postopek iskanja lokacije odlagališča NSRAO. Kot je v uvodu prostorske konference povedal dr. Miran Veselic, direktor Agencije RAO, ima v svetu 31 držav tovrstno odlagališče in samo osem ga nima, med njimi sta dve državi pred nedavnim dosegli dogovor o njem, Južna Koreja, Taj-van, Nizozemska in naša država pa nimajo znane niti lokacije. Skladno z zakonom o ionizirajočih sevanjih je naša država dolžna najti lokacijo za odlagališče do konca leta 2008 in najpozneje do leta 2013 naj bi odlagališče začelo obratovati. Skoraj nujno pa bi bilo treba doseči, meni dr. Ve- selic, da bi bilo - zaradi zapolnje-nosti začasnega skladišča v NE Krško - trajno odlagališče za trenutno 18.000 kubičnih metrov odpadkov iz Krškega in Brinja zgrajeno že do leta 2011. Ponovno pa smo slišali, da z iskanjem lokacije zamujamo. Trajno in varno odlaganje NSRAO je opredeljeno v strategiji državnega prostorskega razvoja naše države, ki je to odlagališče uvrstila med prostorske ureditve državnega pomena, ki se načrtujejo z državnim lokacijskim načrtom. Zaradi posebnosti kombiniranega postopka izbora lokacije je državni lokacijski načrt prilagojen zanimanju lokalne skupnosti in je sam postopek izredno zahteven in dolg. Spomladi je dal resorni minister pobudo za pripravo državnega lokacijskega načrta, na podlagi njene proučitve je bila sklicana prva prostorska konferenca z namenom, da s postopkom izbire lokacije seznanijo vse občine v Sloveniji in da odgovorni predstavijo predvidene korake v prepletenem postopku izbire lokacije in izdelave lokacijskega načrta ter načina vključevanja javnosti v postopke. Kot je dejala mag. Na-dja Zeleznik z Agencije RAO, ki je pooblaščenec investitorja za gradnjo odlagališča NSRAO, je družbena sprejemljivost tega objekta ključni problem, zato je vlada v posebni uredbi določila višino nadomestila lokalni skupnosti, ki se bo vključila v sodelovanje pri izbiri lokacije in bo omogočila ustrezne raziskave na svojem terenu. S temi občinami bo Agencija RAO vzpostavila partnerski odnos, pripadala pa jim bo tudi odškodnina v višini 50 milijonov tolarjev na leto. Občinam, na območju katerih bo zgrajeno in bo obratovalo odlagališče, pa okrog 550 milijonov tolarjev na leto. Ce se bodo v štirih mesecih od dne, ko bo Agencija RAO povabila k sodelovanju vse slovenske lokalne skupnosti, kar naj bi se zgodilo še ta mesec, prijavile več kakor tri občine, bodo najprej narejene primerjalne študije in ovrednotena njihova primernost. Po besedah dr. Veselica v terenske raziskave in ustreznega 50-milijonskega letnega povračila zanje ne bodo vključene več kakor tri občine, ki bodo enakopravno sodelovale pri odločanju. Potem ko se bodo najustreznejše tri lokacije obdelale, bo za vsako posebej izdelan predlog lokacijskega načrta. Ti bodo javno predstavljeni na drugi prostorski konferenci. Želimo si le, da se bo občini Dol pri Ljubljani - na njenem območju leži reaktor v Podgorici in začasno odlagališče NSRAO iz industrije in medicine Brinje- katere pooblaščenec je na prostorski Foto Dušan Jež konferenci naznanil pobudo župana te občine za kandidaturo za lokacijo, pridružila še katera občina. Hkrati pa upamo, da so minule izkušnje odgovorne naučile, da si z nespretnim populariziranjem in javnimi polemikami o tej posebni temi ne bomo zapravili -po presoji poznavalcev - edine realne lokacije za trajno odlagališče NSRAO v občini Krško in da bo odlagališče zgrajeno prej, preden bo začasno v NE Krško prepolno in s tem postalo omejitveni dejavnik pri obratovanju elektrarne. Tudi na tokratni konferenci smo lahko ponovno slišali dejstvo, da je svetovna praksa, da so občine, kjer že stoji jedrski objekt, bolj sprejemljive za tovrstna odlagališča. Minka Skubic 29 V • T HE MOSTE ČEDALJE HUJŠE TEŽAVE S PRIMARNO OPREMO Kljub neugodni referendumski odločitvi o usodi HE Moste so v vodstvu Savskih elektrarn Ljubljana se naprej trdno prepričani, da je zastavljeni projekt v celoviti vsebinski zasnovi dober, kar so potrdile tudi številne strokovne ustanove. Nujno je, da bi čim prej prišlo do začetka obnove in doinšta-lacije tega objekta. Kot kaze, se je črni scenarij, ki ga je pred leti napovedalo ljubljansko podjetje IBE, ze začel uresničevati, saj se v delovanju zastarele primarne opreme pojavljajo čedalje hujše težave. Bo država na ožjem in širšem območju Bleda, pa tudi večjega dela Gorenjske, res doživela popoln »jiasko«, ki se bo močno odrazil tako na energetskem kot okoljevarstvenem področju? 3t & » 30 Kot je znano, se je večina prebivalcev občine Bled 3. oktobra 2004 na referendumu odločila, da bosta mokrišči Berje in Piškovica še naprej ostali pod občinsko zaščito območij, na katerih so posegi zakonsko omejeni. V Savskih elektrarnah Ljubljana referendumsko odločitev prebivalcev spoštujejo, nikakor pa se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da vprašanje o nadaljnji usodi HE Moste, ki je za slovenski EES bistvenega pomena, kljub dolgoletnim prizadevanjem še naprej ostaja nerešeno. Kot meni Drago Polak, direktor Savskih elektrarn Ljubljana, se bo o nadaljnji usodi HE Moste morala zdaj odločiti država, ki je preko Hol-dinga slovenske elektrarne večinska lastnica družbe SEL. Ali v tem trenutku v Savskih elektrarnah Ljubljana sploh se obstajajo kakšne možnosti, da bi projekt HE Moste premaknili z mrtve točke? »Naša ocena je, da smo na podlagi vseh dejavnosti, ki smo jih do- slej uresničevan, pa tudi vseh danih možnosti v okviru lokalne skupnosti Bled, s problematiko doinstalacije HE Moste obstali na točki, kjer se za Savske elektrarne Ljubljana, d. o. o., končajo možnosti, da bi projekt začeli izvajati tudi v praksi. Svetnikom občine Bled smo predstavili projekt Modro sožitje in v njem so prepoznan okoljske in gospodarske koristi za svojo občino. Toda zgodila se je civilna iniciativa v podobi Odbora za rešitev Save Dolinke, ki je med ljudmi širila zavajajoče informacije o projektu, kljub temu, da nimajo zanje nikakršne strokovne utemeljitve. Z navajanjem neresnic je ustvarila negativno razpoloženje med ljudmi lokalnih skupnosti in strah pred prepotenciranimi negativnimi vplivi takih objektov, kot so akumulacije na okolje. To je skupina, ki je usmerjena v ožje področje varstva narave. Ne razumejo tega, da je treba gledati na varstvo narave kot na varovanje celote, ne le kot posamezne znamenitosti. V projektih, kot je HE Moste, vidijo predvsem mo- žnost za lastno promocijo in ne vidijo težav, ki bi jih projekt obnove HE Moste rešil, predvsem v pogledu varovanja okolja. Po drugi strani pa je Gorenjsko ekološko združenje podprlo ta projekt, saj v njem vidi več pozitivnih okoljevarstvenih vidikov v primerjavi s tistim, kar bi bilo treba žrtvovati, da bi to nalogo celovito uresničili in tako zadostili vsem vidikom, ki so pri izpeljavi tega projekta pomembni - pri tem mislim na okoljski, varnostni, energetski in tudi na ekonomski vidik. Teh dobrobiti je za okolje bistveno več, kakor bi jih izgubili na dvokilometrskem odseku reke Save. To oceno je sprejelo tako podjetje SEL, kakor tudi okoljevarstvene in druge stro- foto Miro Jakomin Drago Polak, direktor Savskih elektrarn Ljubljana. kovne ustanove znotraj in zunaj draave. Tako ne vidim nobenih pravih razlogov, da projekta HE Moste ne bi nadaljevali.« Je zadeva zdaj kaj bolj jasna z zakonodajnega oziroma pravnega vidika? ?Ker doslej ni bilo sprejetih potrebnih podzakonskih aktov k Zakonu o ohranjanju narave (ZON-UPB2 - UL 96/2004), tudi ni bilo jasnega pravnega mnenja o tem, ali je bil postopek sprejemanja Odloka o spremembah in dopolnitvi odloka o razglasitvi povirij, moËvirij in rasti?Ë redkih rastlin v ObËini Bled na ObËinskem svetu obËine Bled pravilno izpeljan ali ne. Zdaj se stvari na tem podroËju poËasi razËi?Ëujejo, saj je draava pred kratkim vendarle zaËela urejati to zadevo s podzakonskimi akti. Dejstvo je, da je draava na podlagi Zakona o ohranjanju narave sprejela Pravilnik o doloËitvi in varstvu naravnih vrednot (UL ?t. 111/14. 10.2004). Z razvrstitvijo teh naravnih vrednot sta mokri?Ëi Ber-je in Pi?kovica, ki sta bili zajeti v spremembi omenjenega odloka, v pristojnosti draave.« Potemtakem je zdaj na potezi draava. ?Vsekakor. Draava je s sprejetjem omenjenega podzakonskega akta, ki je bil aal sprejet ?ele zdaj, ne pa pred dvema letoma, uredila to naravno vrednoto v vrednoto draavnega pomena. Draava je paË nosilka sprejemanja lokacijskega naËrta in lahko sledi ?ir?emu narodnogospodarskemu interesu in odpravi oviro pri nadaljevanju sprejemanja lokacijskega naËrta, ki poteka ae od 2. aprila 1999. Po na?i oceni bi bil tak korak draave v tem primeru popolnoma upraviËen tudi zato, ker je mokri?Ëe Berje izpostavljeno procesom erozije in odna?anja bre- gov, poleg tega pa je bilo z Naturo 2000 za?Ëitenih sedem drugih enakih lokacij v Sloveniji. Poleg tega je v projektu vrsta omilitve-nih in izravnalnih ukrepov. V vodstvu Savskih elektrarn Ljubljana zdaj priËakujemo, da bosta nova vlada RS in novi minister, ki bo pristojen za podroËje energetike, temu projektu naklonjena in bosta priagala zeleno luË za izvedbo tega, za slovenski EES, pomembnega projekta.« Kaj ste se v zvezi s tem dogovorili na zadnji seji nadzornega sveta Savskih elektrarn Ljubljana? ?Na 19. redni seji nadzornega sveta SEL, ki je potekala 15. oktobra 2004, smo Ëlane seznanili z vso problematiko projekta HE Moste. Predvsem smo jim predstavili trenutno stanje tega objekta, ki se zaradi odlaganja nujno potrebne sanacije Ëedalje bolj poslab?uje. Dejstvo je, da so se zaËele uresniËevati tiste najbolj Ërne napovedi, ki jih je podjetje IBE predvidelo ae pred leti, ko je projekt prviË zastal. Takrat so nam jasno povedali, kaj se utegne zgoditi, Ëe ne bo Ëim prej pri?lo do uresniËevanja tega projekta. In dejansko se je Ërni scenarij zaËel dogajati in se vse bolj kaae v odpovedovanju veË kakor 50 let stare primarne opreme v HE Moste. Tako je letos ae pri?lo do prebitja visokonapetostnih kablov 35 kV na povezavah generatorja 2 in 3 s stikali?Ëem 35 kV (zamenjani so bili v septembru). Omenil bi tudi, da so energetski blok transformatorji vseh treh generatorjev dobili zaradi slabega stanja izolacije navitja negativno mnenje EIMV in priporoËajo takoj?njo zamenjavo. ©e veËjo teaavo pa pomenijo slabe izolacijske vrednosti navitij statorjev generatorjev 1 in 2, saj se obratovalna sposobnost le-teh zagotavlja s skrajnimi napori in je nadaljnje obratovanje izredno tvegano. Skratka, povsem zastarelo primarno in tudi sekundarno opremo je treba nemudoma zamenjati. Seveda pa odpovedovanje opreme ni glavni problem te elektrarne. Tu ?e vedno ostaja zaradi plazov razpokana strojnica. Razpoke se nenehno poveËujejo, in zaustavitev proizvodnje na tej lokaciji za dalj?e obdobje je vse bolj realna! In na omenjeni seji nadzornega sveta SEL je bilo Foto Dušan Jež t Nadzorni svet Savskih elektrarn Ljubljana se je seznanil z informacijo o projektu sanacije in doin-?talacije HE Moste in s kritiËnim stanjem primarne opreme na hidroelektrarni ter vodstvu podjetja SEL naloail, da nadaljuje vse dejavnosti za ohranitev energetske proizvodnje in iskanje novih moanosti za izvedbo omenjenega projekta. 32 sklenjeno, da dejansko naredimo vse potrebne korake, da bi v treh mesecih uresniËili vse dejavnosti za ohranitev energetske proizvodnje na lokaciji HE Moste. Poleg tega je treba poiskati tudi nove moanosti v zvezi z novimi momenti na podroËju spremenjene zakonodaje glede obnove in do-in?talacije HE Moste.« Kaj morate v podjetju SEL konkretno uresniËiti v naslednjih treh mesecih? ?Jasno je, da si ne moremo privo?Ëiti, da bi ostali brez proizvodnje iz HE Moste. Na?a temeljna dejavnost je zagotavljanje proizvodnje elektriËne energije v HE in v naslednjih treh mesecih bomo v SEL pripravili predloge s tehniËnimi in ekonomskimi ocenami, na podlagi katerih se bodo lastniki lahko odloËili za vlaganja v zaËasne ukrepe, ki bodo zagotovili nadaljnjo proizvodnjo na lokaciji HE Moste. Po najbolj pesimistiËnem scenariju morata preteËi vsaj dve leti, da bi o ae prej omenjeni ponovni spremembi odloka o za?Ëiti povirij ponovno lahko odloËal obËinski svet obËine Bled. To je Ëas do novih volitev, v katerem po 74. Ëlenu Statuta obËine Bled sedanji sestav obËinskega sveta nima veË pravice odloËati. Ker bi se v tem primeru zadeva zaradi same gradnje zavlekla ?e za pet let, lahko potemtakem priËakujemo, da tega projekta ne bo ?e najmanj sedem let. Mi pa z zastarelo primarno opremo v HE Moste gotovo ne bomo tako dolgo vzdraali, saj se stanje, kot sem ae dejal, slab?a iz dneva v dan. Skratka, na?e predloge bomo posredovali nadzornemu svetu SEL, ki jih bo obravnaval in se potem odloËil, kako naprej. V naslednjih mesecih pa raËunamo, da bo nova vlada RS sprejela odloËitev za dokonËanje projekta.« Kateri so drugi naËrti, ki jih v Savskih elektrarnah Ljubljana nameravate uresniËiti v naslednjem obdobju? ?Po naËrtu prioritetnih nalog je na prvem mestu obnova HE Medvode, v okviru katere smo obnovo prvega agregata zaËeli 23. februarja 2004. Trenutno konËujemo montaao opreme prvega obnovljenega agregata, v kratkem bomo opravili prvo vrtenje, do konca leta 2004 oziroma v dneh po novoletnih praznikih pa je predvidena prva sinhronizacija agregata. Leta 2005 bo na vrsti dvo- oziroma tromeseËno poskusno obratovanje, zatem bo sledila zaustavitev in obnova ?e drugega agregata, v zaËetku leta 2006 pa bomo ta projekt konËali z daljinskim vodenjem obnovljene HE Medvode iz Centra vodenja SEL.« Kaj boste pridobili s projektom obnove HE Medvode? ?Z uresniËitvijo tega projekta bosta oba agregata obnovljena, moË bo poveËana za trideset odstotkov, proizvodnja se bo poveËala za deset odstotkov, agregati iz HE pa bodo daljinsko vodeni. Ker smo v SEL precej zastali z obnovami hidroelektrarn, je seveda teako zniaevati stro?ke. Te bomo temeljito oklestili ?ele takrat, ko bomo uresniËili potrebne obnove hidroelektrarn in jih vse prikljuËili na daljinsko vodenje iz Centra vodenja SEL. Skratka, v na?em podjetju so poglavitni cilji: izvedba obnov in zgraditve novih HE na reki Savi ter optimizacija proizvodnje in zniaevanje stro?kov.« Kaj ste doslej ae uresniËili na podroËju racionalne rabe energije? ?V okviru obnove obstojeËih hidroelektrarn smo doslej ae veliko prispevali k varstvu okolja, pa tudi k poveËanju proizvodnje zaradi poveËanih izkoristkov naprav. Tako predvsem zaradi poveËanih izkoristkov turbin agregatov dosegamo veËjo proizvodnjo in manj?e izgube od generatorja do oddajanja energije v elektroenergetsko omreaje. Oglejmo si na primer samo projekt obnove HE Medvode. Ta projekt smo zaËeli z obnovo RTP in z rekonstrukcijo ter s prehodom na 20-kilovoltni napetostni nivo. V okviru tega projekta smo obËutno zmanj?ali izgube v transformaciji in hkrati zmanj?ali tudi vse negative vplive na okolje, od hrupa do problematike olj, ?kodljivih izpustov, vzdraevanja oljnih jam itd. Tako smo v sodelovanju z distribucijskim podjetjem Elektro Gorenjska zniaali izgube v transformaciji za 5.800 MWh.« In kako je z doseaenimi prihranki in drugimi uËinki na tem podroËju? ?Ob povpreËnih cenah, ki trenutno veljajo, so ti prihranki kar veliki. Zato je bila tudi donosnost tega projekta in pa povrnitev stro?kov velika in se vloaena sredstva povrnejo pribliano v osmih letih. Ker smo uspe?no opravili prehod iz klasiËnih tehnologij na tako imenovano SF6 tehniko, so se ob tem zelo poveËali zanesljivost obratovanja in pozitivni vplivi na okolje. Z obnovo HE Medvode se bodo tudi dejansko poveËali izkoristki novih turbin, in sicer bodo 93-odstotni ali celo veË. V ?ir?em obratovalnem obmoËju se bo zaradi poveËanja premera gonilnika poveËala tudi moË agregatov z 10,2 na 13,2 me-gavata. S tem pa se bo seveda poveËala tudi proizvodnja, in sicer praktiËno za deset odstotkov.« Miro Jakomin REŠITVE USTVARJAJO VREDNOST p Transportna omrežja Klasična podatkovna omrežja za ponudnike storitev Klasična omrežja za infrastrukturna podjetja NGN omrežja za ponudnike storitev NGN omrežja za infrastrukturna podjetja Sistem vodenja omrežij Pasivna infrastruktura zgradb Napredna omrežja LAN Centralni intranet Razpršeni intranet Sistem telefonije IP za mala podjetja Sistem telefonije IP za srednja in velika podjetja Sistem storitev popolne podpore / Za več informacij obiščite www.smart-com.si Smart Com d.o.o.. Informacijski in komunikacijski sistemi &rn?ifeva45, 1001 Ljubijana-Čmufe, T: 01/5611 606, F: 01/5611 571hE-mail: marke'ting@5mart-com.si TAROVANJE INFORMACIJ POSTAJA KLJU»NA DEJAVNOST Elektro-Slovenija se je med prvimi podjetji v Sloveniji lotilo uvajanja ukrepov, ki sledijo mednarodnemu kodeksu varovanja informacij oziroma sistemu za upravljanje varovanja informacij. Dolgoročni cilj je pridobitev certifikata, ki naj bi tudi uradno potrdil, da Eles obvladuje omenjeni sistem. ^ S 34 Dana?nja druaba postaja Ëedalje bolj odvisna od izmenjave razliËnih informacij, katerih ?tevilo se naglo veËa. Z veËjo uporabo in odprtostjo informacijskih sistemov pa se je poveËala tudi njihova ranljivost, zaradi Ëesar so postali zanimivej?i tudi razliËni sistemi obvladovanja in varovanja informacij. Za kak?ne nevarnosti pravzaprav gre in kako se tega zahtevnega podroËja lotevajo v Elesu, smo se pogovarjali z vodjo sluabe za varnostni sistem in civilno obrambo v tem podjetju Igorjem Loborcem. V Eles ste prišli v začetku uvajanja projekta varstvene politike. Kateri so bili vasi prvi koraki? ?Eles je v zaËetku leta 2001 v okviru uvajanja sistemov upravljanja poslovnih procesov sproail tudi projekt preverjanja in varovanja informacij. Tedaj smo se ?e v okviru Sektorja za poslovno informatiko lotili temeljite analize obstojeËega stanja, pri Ëemer smo najprej preverili stanje v samem sektorju in v dejavnostih, kjer se je sektor za informatiko dotikal drugih poslovnih procesov. Analiza je opozorila na kar 40 neskladnosti, povezanih s kodeksom varovanja informacij, in vse te neskladnosti smo v nadaljevanju projekta sku?ali s ko-rektivnimi ukrepi tudi odpraviti in jih uskladiti z zahtevami med- narodnega standarda o informacijski tehnologiji oziroma s kodeksom za upravljanje varovanja informacij.« Sam standard je v naših krajih se precejšnja novost. Koliko časa ga dejansko poznajo v svetu in kakšne so izkušnje slovenskih podjetij? ?Tudi drugaËe je standard BS ISO/IEC 17799:2000 bolj svea, saj je nastal ?ele leta 1995. Iz tega Ëasa izhaja tudi smernica, ki je evropskim podjetjem naloaila, da se ravnajo po zahtevah tega standarda, pri Ëemer so se v Sloveniji podjetja z njim zaËela resneje ukvarjati ?ele pred slabimi petimi leti in Eles je bil med prvimi. Po mojih podatkih ima doslej pridobljen tovrstni certifikat v na?i draavi le nadzorni center IRC Celje, ki je v osnovi raËunalni?ko podjetje in je uradno potrditev, da ima vpeljan sistem varovanja informacij, prejelo lani poleti. Za primerjavo naj ?e povem, da ima denimo v Veliki Britaniji, ki je svetovna zibelka uvajanja standardov kakovosti, od pribliano dva milijona podjetij doslej omenjeni certifikat manj kakor petsto. Pri nas je v podjetjih posebnih sluab, ki bi se ukvarjala s tem podroËjem, ?e relativno malo, jih pa poËasi ustanavljajo. Po zakonodaji bi omenjeni standard morale uveljaviti vse banke, sam vem za poskuse na po?ti, tovrstne standarde prav zdaj uvajajo na Zavodu za zdravstveno zavaro- vanje, vpeljujejo jih menda tudi v Mercatorju...« Kakšen je pravzaprav namen in pomen uveljavitve tovrstnega standarda? ?Poglavitni namen je zagotoviti pogoje za bolj varno poslovanje podjetja ali drugaËe reËeno sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev neprekinjenega poslovanja tudi ob izrednih razmerah. V primeru Elesa pomeni izvajanje tovrstnih ukrepov posredno tudi poveËanje zanesljivosti oskrbe z elektriËno energijo. Povedano ?e nekoliko drugaËe, smisel vsega tak?nega poËetja je v zniaevanju meje tveganja, pri Ëemer je seveda treba najti pravo razmerje med stro?ki za vzpostavitev uËinkovitej?ega sistema in tistimi, ki bi lahko bili posledica uresniËitve nekaterih dejavnikov tveganja.« Foto Brane JanjiE Igor Loborec: »Najboljša zaščita je ozaveščenost zaposlenih.« Omenili ste, da je Eles v prvi fazi odpravil veËino pomanjkljivosti, ki jih je pokazala analiza sistema varovanja. Kak?ni pa so pravzaprav bili konkretni ukrepi? »Ukrepe bi lahko razdelili na tisti vsem viden del in del, ki se izvaja v ozadju in ga uporabniki dejansko ne vidijo, zaznajo pa ga lahko v obliki počasnejšega oziroma onemogočenega prenosa nedovoljenih vsebin iz zunanjih v notranja informacijska omrežja. Tako smo v Elesu vpeljan vrsto ukrepov samega fizičnega varovanja dostopa, kot so indentifikacijske kartice, zapore na glavnih vratih, požarna vrata po hodnikih in kamere, na drugi strani pa izdelan tudi ustrezne organizacijske predpise, dokupih manjkajočo strojno in programsko opremo, uvedli sistem neprekinjenega napajanja ključnih naprav in zagotovili rezervni prenos in lokacijo bistvenih podatkov za nemoteno obratovanje elektroenergetskega sistema oziroma rezervni center vodenja. Gre torej za sklop projektov ter tehnoloških in organizacijskih ukrepov, ki so bili podrejeni temeljnemu cilju - obvladovanju sistema varovanja informacij.« Koliko pa je to stvar podjetja in koliko posameznikov, ki v njem delajo? »Del odgovornosti je vsekakor tudi na podjetju, ki mora imeti vzpostavljen določen tehnični sistem varovanja, čeprav sta po mojem mnenju varnost in varovanje informacij predvsem organizacijske in pravne, in ne toliko tehnične narave. V prvi vrsti gre torej za sistem zagotovitve in povečanje sistema odgovornosti. Vsak posameznik je zagotovo najbolj odgovoren za varovanje informacij, s katerimi razpolaga. In če bi vsi v podjetju upoštevan to odgovornost in se držah pravil igre, bi večji del tovrstnih težav odpadel. V tej luči so posebno zanimivi vdori in okužbe informacijskih sistemov podjetij, pri čemer velja, da ni mogoče povsem preprečiti teh poskusov, saj stoodstotno zanesljivih sistemov ni. Poleg tega so tudi na tem področju »nepridipravi« vedno korak pred »policisti«. Lahko pa zaposlene ozavestiš toliko, da bodo pozorni na nenavadna dogajanja v sistemu in ne bodo odpirali sumljive pošte. Lahko bi celo dejali, da je največji sovražnik informacijskih sistemov ravno človeška radovednost in nanjo he-kerji pri sprožanju računalniških virusov tudi največkrat igrajo.« Ali je bilo ae veliko poskusov vdorov v Elesov informacijski sistem? »Popolna analiza bo znana konec tega leta, pri čemer je treba vedeti, da se vdori delijo na naključne in načrtovane. Za slednje pa mora biti izpolnjenih več pogojev -motiv, visoka stopnja znanja, čas in denar. Vsekakor so sistemi, kot je elektroenergetski, za nekatere lahko vabljivi. Spomnim se, da smo lani oktobra zaznali kar 52 različnih poskusov, da bi nekdo iz zunanjega prodrl v naše notranje omrežje. To se torej doga- ja, drugo pa je, koliko se tega podjetja zavedajo, saj nekatera sploh ne spremljajo dejanskih dogajanj v lastnih informacijskih omrežjih.« Kot pomemben del uveljavljanja sistema varovanja informacij ste omenili ozave?Ëanje zaposlenih. Na kak?en naËin ga izvajate? »Eles je v sodelovanju z Izobraževalnim centrom elektrogospodarstva organiziral obvezno izobraževanje vseh zaposlenih v podjetju, pri čemer smo jih seznanili s sistemom, pomenom našega dela, nevarnostmi in samozaščitnimi ukrepi, ki so jim lahko dober napotek tudi za delo z domačimi računalniki in omrežji. Predavanja smo izpeljali tudi po enotah, saj želimo vzpostaviti varnostno kulturo na ravni celotnega podjetja. Naš poglavitni cilj pa je zaposlene prepričati, da če na takšen ah drugačen način, denimo tudi z odlivom informacij, škodujejo podjetju, v prvi vrsti škodujejo sami sebi.« Brane JanjiE Igor Loborec je po izobrazbi diplomirani inaenir strojni?tva, ki je kot eden prvih v Sloveniji diplomiral s podroËja zagotavljanja kakovosti pri varovanju informacij. Na Eles je pri?el leta 2001. Eles se je v zaËetku novega tisoËletja v okviru uvajanja procesov kakovosti lotil tudi projekta preverjanja skladnosti in varovanja informacij in ker je tedanji vodja tega projekta Ale? Per?in dobil v Elesu nove delovne naloge, se je pokazala potreba po novem Ëloveku, ki bi prevzel ta projekt, in Igor je kot dotedanji zunanji strokovni sodelavec ponujeno priloanost zagrabil. Zdaj dela kot vodja sluabe za varnostni sistem in civilno obrambo, njegov dolgoroËni cilj pa je pridobitev certifikata BS 7799-2:2002, ki govori o sistemu za upravljanje varovanja informacij. Igor Loborec ima opravljen tudi mednarodni izpit za vodilne presojevalce po BS 7799-2:2002 v skladu s pogoji IRCA (International Register of Certified Auditors). 35 N J_ lAGRADI ZA INŽENIRSKE DOSEŽKE MARJANU LISJAKU Na 4. strokovnem srečanju Dan inženirjev in arhitektov Slovenije v Mariboru so podelili nagrado za izjemne inženirske dosežke Marjanu Lisjaku, univ. dipl. inz. elektrotehnike, za uspešen in na povsem izviren način izveden projekt daljinskega vodenja hidroelektrarn HE SENG iz centra ELES, OCV Nova Gorica. sinhronizator, za kar je bil kandidat tudi nagrajen s skupinsko nagrado Kidričevega sklada. Nagrada za energetsko učinkovite in racionalne energetske sisteme Inženirska zbornica Slovenije je podelila nagrado za izjemne inženirske dosežke Vladimirju Jami, univ. dipl. inž. strojništva, za inovativno in izvirno projektiranje več energetsko učinkovitih in racionalnih energetskih sistemov. Vladimir Jama je dolgoletni pro- HE Zadlaščica, HE Solkan, HE Doblar 1 in 2, HE Plave 1 in 2 delujejo danes brez stalne lokalne posadke in so daljinsko vodene. Zasluge za to ima nedvomno tudi Marjan Lisjak, ki je namreč za vse naštete objekte izdelal povsem izvirne algoritme za daljinsko vodenje hidroelektrarn s pripadajočimi jezovnimi napravami, ki omogočajo vodenje hidroelektrarn v različnih režimih obratovanja, delujejo pa tudi v otočnem režimu obratovanja agregatov. 0 tem je kandidat, skupaj z različnimi soavtorji, napisal več strokovnih člankov. Algoritmi za daljinsko vodenje hidroelektrarn so v celoti avtorsko delo. Marjan Lisjak je tudi projektant sploh prve daljinsko vodene hidroelektrarne na območju nekdanje države SFRJ, HE Možni-ca, ki je bila že leta 1979 povsem lokalno avtomatizirana tako, da je obratovala brez posadke. Tudi sicer je Marjan Lisjak na področju vodenja hidroelektrarn, ki ga zdaj zapušča, izredno veliko prispeval k razvoju tehnologij. Tako je bil med drugim v ekipi, ki je razvila prve slovenske elektronske turbinske regulatorje, ter v ekipi, ki je razvila prvi slovenski elektronski avtomatski Foto Drago Papler Marjan Lisjak ob prevzemu nagrade za izjemne inženirske dosežke. jektant instalacij in energetskih sistemov, mentor ?tevilnim mladim inaenirjem in hkrati uspe?en menedaer, ki mu je energetika za potrebe oskrbe poslovnih in industrijskih kompleksov ?e posebej pri srcu. V prizadevanju za racionalno rabo energije je za ?tevilne slovenske industrijske komplekse, Brest, Color, IUV, LIP, Jub, Elan, postavil temelje za uËinkovito oblikovanje in preoblikovanje njihovih energetskih obratov. Tovarno Jub je za energetsko oskrbo kompleksa, ki ga je oblikoval Vladimir Jama, Gospodarska zbornica Slovenije imenovala za energetsko najuËinkovitej?e podjetje leta 2000 v Sloveniji. Z uvajanjem novih in sodobnih tehniËnih re?itev je bil vedno med tistimi, ki so v Sloveniji na tem podroËju orali ledino. Obrat za kombinirano proizvodnjo toplotne in elektriËne energije s plinskimi motorji na zemeljski plin v tovarni Color v Medvodah, ki ga je projektiral, je bil takrat prvi tovrstni obrat v Sloveniji. Izdelal je projektno dokumentacijo za energetsko oskrbo veË hotelskih in zdravili?kih kompleksov s toplotno energijo, pridobljeno z uporabo toplotnih Ërpalk, ki v obdobju visokih cen energije nedvomno izkazujejo svojo uspe?nost. V svojih prizadevanjih za uvajanje novih tehnologij ?e ni odnehal in priËakujemo lahko, da bodo njegovi naËrti za ogrevanje in hlajenje objektov z uporabo temperiranih betonskih mas kmalu uresniËeni. Drago Papler Trajnostna gradnja - tema na dnevu inženirjev Na strokovnem srečanju Dan inženirjev in arhitektov Slovenije v Mariboru, ki je bil že četrti po vrsti, se je zbralo več kakor sto inženirjev, arhitektov in drugih tehniških strokovnjakov iz vse Slovenije in tujine. Predstavili so predvsem uspešne projekte tehnološko in oblikovno napredne gradnje, ki je energetsko varčna in prijazna do okolja. »Glavni namen Dneva inženirjev in arhitektov je izmenjati strokovne izkušnje ter seznaniti projektante in izvajalce z aktualnimi dosežki, uspešnimi projekti in trendi v gradbeni stroki. S tem bistveno prispevamo k dvigovanju gradbene kulture, kar je osnovna naloga in dolgoročen cilj nase poklicne zbornice,« je 14. oktobra 2004 v hotelu Habakuk v Mariboru povedal mag. Črtomir Remec, univ.dipl.inž.gradbeništva, predsednik Inženirske zbornice Slovenije. Inženirska zbornica Slovenije je bila ustanovljena leta 1996 na podlagi Zakona o graditvi objektov, in sicer zato, da zagotavlja strokovnost in varovanje javnega interesa na področju urejanja prostora in graditve objektov. Organizirana je v šest matičnih sekcij posameznih strok (gradbeni inženirji, strojni inženirji, elektroinženirji, inženirji tehnologi in drugi inženirji, inženirji rudarstva in geotehnologije, inženirji geodezije). Zbornica s svojo dejavnostjo v okviru strokovnih služb, organov in delovnih komisij zastopa interese svojih članov in stroke v celoti. Inženirska zbornica Slovenije je ustanovna članica Evropskega sveta inženirskih zbornic in dejavna članica v Svetovni zvezi inženirskih organizacij ter redno sodeluje z drugimi nacionalnimi inženirskimi zbornicami v Evropi. Glavna tema letošnjega srečanja je bila trajnostna gradnja, predstavljeni pa so bili predvsem uspešni projekti tehnološko in oblikovno napredne gradnje, ki je energetsko varčna in prijazna do okolja. Predstavniki projektantskih in drugih podjetij so udeležence seznanili z mogočimi načini povečanja varčevanja z energijo, izkušnjami pri gradnji mariborske čistilne naprave, izvedbi daljinskega ogrevanja Ljubljane, o geoloških vidikih globokih vkopov pri gradnji ter z drugimi aktualnimi temami. Razpravljali so o pomenu dobrega načrtovanja socialnega prostora v sodobnih gradnjah in podrobneje predstavili gradnjo multimedijskega središča Kolosej, ki se v tehnološko izvedbenem in projektantskem smislu uvršča med najzahtevnejše tovrstne objekte v Evropi. O pomenu dostopnosti in uporabe prostorskih podatkov za potrebe občanov in malega gospodarstva so spregovorili predstavniki Mestne občine Maribor, ki so letos začeli z dejavnostmi za ustanovitev Nepremičninskega GEO centra. Organizatorji so ob srečanju izdali tudi Zbornik referatov, ki je dosegljiv na spletni strani www.izs.si in na sedežu zbornice. Udeleženci so spregovorili tudi o pomenu dostopnosti in uporabe prostorskih podatkov za potrebe občanov in malega gospodarstva. V okviru srečanja so v središču Maribora svečano odprli prvo regijsko pisarno Inženirske zbornice Slovenije. Drago Papler 37 IEUSMILJEN TRG TUDI MED ELEKTRO PROJEKTANTI Če je bila se do nedavna ekskluzivna kovnica projektov za velike elektroenergetske objekte projektantska hiša IBE Ljubljana, od letos to ni več tako. Investicijsko dokumentacijo za CHE Avče pripravljajo na Koroni. Tridesetčlansko družbo, ki je v zadnjih petih letih štirikrat povečala prihodek, šesto leto vodi dr. Boštjan Strmčnik. Slednjega smo pobarali, kako jim je uspelo pridobiti tako zahteven in obsežen zalogaj, ki pa, kot je videti, ni zadnji med prihodnjimi novimi proizvodnimi objekti. principov v tujini so hitro zaznali, kaj potrebuje odprt elektro trg in slovenska elektro podjetja v njem. »V elektrogospodarstvu je hkrati z uvedbo trga prišlo do zagona novega investicijskega cikla, v katerega se nam je uspelo vključiti. Investitorji so si pod pritiskom zniževanja stroškov na vseh področjih zaželen tudi konkurence pri projektiranju elektroenergetskih objektov,« pojasni vstop svoje družbe med projektante velikih projektov direktor dr. Boštjan Strmčnik. Meni, da jim je kot majhnemu podjetju uspel prodor med velike, ker so imen pogum, sodelavce, ki so jim .^ » S ^ ^ Družba Korona, ki je 56-odstotno v tuji lasti, se je pred leti največ ukvarjala z avtomatizacijo in vodenjem v energetiki in manj s sekundarno opremo. Ko so družbo razdelili v profitne enote, se je omenjenima dvema področjema pridružilo še z njima vsebinsko povezano projektiranje. Posel jim je šel dobro od rok predvsem v tujini. V Savdski Arabiji so si pridobili reference za projektiranje RTP. Hkrati pa so se začeli ozirati tudi po slovenskih elektrarnah. V TE Trbovlje so se pojavih s sistemom vodenja, v DEM pri Fali z nadzornim sistemom, pri novih dveh elektrarnah na Soči Doblar II in Plave II tudi s sistemom vodenja. Njihova navzočnost v proizvodnji pa se je bistveno povečala z ustanovitvijo HSE. V tem zadnjem obdobju so v družbi ustanovili še četrto enoto, to so sistemske študije in svetovanje, v kateri poleg študij izdelujejo tudi ekonomske elaborate. Hkrati je oddelek avtomatizacije in vodenja prerasel v oddelek za programske rešitve v energetiki, v katerem danes izdelujejo lastne produkte. Vajeni tržnih Foto Mlnka Skubic Dr. Boštjan Strmčnik: »Investitorji so želeli konkurenco, mi smo to priložnost izkoristili. zaupali, znanje s podroËja vodenja elektro postrojev ter ustrezne strokovnjake za druga dela. Prvi veËji projekt, pri katerem so s svojo navzoËnostjo presenetili vse, je Ërpalna elektrarna AvËe. Po besedah dr. StrmËnika so v ta namen ustanovili konzorcij s ?vicarskim Colencom, s katerim so So?ke elektrarne uspe?no sodelovale ae pri pripravi dokumentacije za HE Plave II in Doblar II in jim je opravil tudi mednarodno presojo »HE AvËe. Poleg tega so v Sloveniji poiskali tiste posameznike in podjetja, ki projektiranje tovrstnih objektov strokovno obvladajo. Vedeli so, da sami nimajo dovolj strokovnjakov v la- stnih vrstah, da pa na trgu obstajajo. Tako so porabili najveË truda za organizacijo in vodenje konzorcija. V nadstropju vi?e so odprli in opremili posebno projektno pisarno konzorcija za »HE AvËe. V omenjeni konzorcij so sami prenesli vodenje poslov, projektiranje elektro dela in skrb za obdelavo dokumentacije, Co-lencovi projektanti pa delajo na gradbenem in strojnem delu. Poleg tega se v posel vkljuËujejo tri do ?tiri manj?a projektantska podjetja, za obdelavo projektov pa imajo pogodbo z beograjskim Energoprojektom in njihovi trije projektanti delajo v njihovi projektni pisarni v Ljubljani. ?Investitor je bil zadovoljen s pravoËasno izdelanimi projekti za gradbeno dokumentacijo, tako da nas je angaairal tudi za pripravo razpisa za gradbena dela in opremo. »eprav smo trenutno okupirani s projekti za hidroelektrarne, pa smo z mislimi in dejanji tudi na podroËju termoelektrarn, saj vemo, da se bo na tem podroËju odprlo kar nekaj novih naloab,« nadaljuje dr. StrmËnik, ki meni, da jim je poskus uspel, ker nimajo slabih referenc, so trmasti, imajo agresivno traenje, imeli pa so tudi nekaj sreËe oziroma so bili ob pravem Ëasu na pravem mestu. StrmËnik je zagovornik poslovnega spoznanja, da vodenja, denarja in traenja ne sme? dati iz lastnih rok. Oddajajo pa druga dela, predvsem tista, ki jih sami ne naredijo v trikratnem Ëasu ponudnika del na trgu. Za izdelavo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za »HE AvËe so porabili tri mesece in pol, raËunajo, da bo dela za njihove ljudi na tem projektu ?e za leto dni. Trenutno delajo za to elektrarno razpisno dokumentacijo za izbiro izvajalcev in dobaviteljev. Dokumentacija bo imela sedem lotov. S svojo mladostno zagnanostjo in znanjem so prepriËani, da si bodo na tem projektu toliko raz?irili znanje, da bodo sposobni konkurirati za tovrstna dela tudi v tujini. Minka Skubic ELEJOTROINSriTUT MILAN VIDMAR Elektroinštitut Milan Vidmarje vodilna slovenska inženirska in znanstvenoraziskovalna organizacija na področju elektroenergetike in splošne energetike. Z ekonomskega in tehnološkega vidika obravnava proizvodne, prenosne in distribucijske sisteme. Izdeluje idejne in izvedbene študije, ekspertna poročila, ekološke in druge analize. Izvaja nadzor nad kakovostjo in delovanjem elektroenergetskih sistemov ter naprav za potrebe elektroenergetskih podjetij, ministrstev ter državnih in regionalnih organov. j-JiJjdrihDVi ¦JO 2, ubljana, Slovenija _... -J6 1474 3601, ax: + 386 1 425 3326, ittp://www.eimv.si, -mail: info@eimv.si 39 v ˇSESTRANSKO OBVEŠČENI EKONOMISTI Društvo ekonomistov elektrogospodarstva in premogovništva kot edino strokovno združenje v nasi panogi je imelo letos konec oktobra v Ri-bnem pri Bledu ze šestnajsto srečanje. Okrog sedemdeset udeležencev je dveh dnevih poslušalo vrsto zanimivih predavanj, ki so, odkar je zadnja leta predsednik društva Aleksander Mervar, direktor TE-TOL, zaščitni znak teh srečanj. Vloge energetike v sodobni tehnoekonomski paradigmi se je lotil dr. France Krizanic z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete. Prišel je do spoznanja, da je za projekcijo sprememb tehno-ekonomske paradigme še prezgodaj. Na vprašanje, kako vidi vlogo naše elektroenergetike v naslednjih letin, je odgovoril, da se bo le-ta morala še nekaj časa opirati na lastne sile, če računamo, da bomo lahko neomejeno kupovali na evropskem trgu, bo električni mrk. Tudi zato moramo imeti proizvajalce, ki delajo dolgoročno, kot je to HSE, in prav tako je po Križaničevih besedah do- Foto Minka Skubic Zanimiva predavanja je začel dr. France Krizanic. bro, da imamo ?e drug steber, ki ni v HSE, to je TE-TOL, TET in NEK. Slovenija ima dobro strate?ko lego med vzhodom in zahodom, ki jo v elektroenergetskem pogledu kaae izrabiti, in to tudi delamo. Vpra?anje pa je, v katere vire v prihodnje vlagati. V Evropi dajejo prednost obnovljivim virom, pri nas ima razvojno strategijo HSE, ki raËuna predvsem poveËati ponudbo v pasu. ©e vedno ni znana usoda TET, kak?en vpliv bo imela delna opustitev proizvodnje v Talumu, kako bo z Ëezmejnimi zmogljivostmi. Za vse to je odgovorna vlada, oziroma ustrezno ministrstvo, ki je zastopnik veËinskega lastnika pri tem. V nadaljevanju sreËanja je govoril dr. Tomaž Štokelj, izvr?ni direktor za traenje na HSE, ki se je dotaknil vplivov Kjotskega protokola na proizvodnjo elektriËne energije iz fosilnih goriv. Pojasnil je razloge za nastanek protokola in uvajanje njegovih zahtev, ki bodo postale obvezujoËe zdaj, ko je ratificirala protokol tudi Rusija. Cilj protokola je postopno, ekonomsko in uËinkovito zniaevanje emisij ogljikovega dioksida tudi s trgovanjem s kvotami. Pri tem trgovanju se na?a draava ni najbolje odrezala, in je vse ukrepe zniaanja prenesla na energetiko. Trgovanje s kvotami ogljikovega dioksida za obdobje 2005-2008 v Evropi ae poteka, in sicer po ceni devet evrov za tono emisij ogljikovega dioksida, kar pomeni za 15- do 20-odstotni dvig cene na MWh iz termoelektrarn in s tem povezano tudi ceno elektriËne energije nasploh. Dr. ©tokelj je celovit prikaz vplivov Kjotskega protokola tako pri nas kot v Evropi konËal s strinjanjem za Ëisto okolje, zastavlja pa se vpra?anje, kdo naj za to nosi stro?ke. »e vse breme naloaimo proizvajalcem elektriËne energije, zniaamo konkurenËnost njim in s tem povezanim celotnim gospodarstvom. Kamilo Lekše se je v svoji predstavitvi lotil upravljanja tveganj, kako je to urejeno, s Ëem se ukvarja, kako izvajalec vodi investicijo, kak?en je odnos tveganja in donosa, kako sestaviti posojilni portfelij. Lek?e, ki se ae 17 let ukvarja s tveganji, je med drugim dejal, da je upravljanje tveganj lahko dodana vrednost v podjetju in je lahko priloanost za kreiranje konkurenËne prednosti na trgu. Posebna vrsta konkretnega tveganja je bila za vodstvo TE-TOL uvedba naËrtovanja nabavnih in investicijskih tokov, ki po besedah Aleksandra Mervar-ja, direktorja TE-TOL, njemu in vsem odgovornim letos prvo leto uporabe ae omogoËa tekoËi nadzor nad porabo in s tem zmanj?anje ?tevila konfliktov med nabavo in tehniko. Drugi dan sreËanja so se ekonomisti iz vseh elektroenergetskih druab sreËali ?e z drugim mejnim podroËjem svojega dela, to je aktualno problematiko delovnopra-ve in z njo povezane zakonodaje. PrepriËljiv predavatelj Martin Poček je svoje podroËje predstavil tako, da je ?tevilo udeleaencev ostalo nespremenjeno vse tri ure in pol. Udeleaenci so bili enotni, da tovrstno znanje, kljub temu, da ne delajo na kadrovsko pravnem podroËju, nujno potrebujejo, in marsikdo izmed njih je ugotovil, da je sodelovanje v lastnem podjetju med omenjenimi podroËji dela silno ?ibko. Minka Skubic S-PRO JE 41 S k^TROKA MORA PRIDOBITI ZAUPANJE JAVNOSTI V organizaciji slovenskega komiteja mednarodne Cigre je v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani 8. novembra potekalo posvetovanje z naslovom Cigre po Cigreju. Na njem so udeleženci predstavili najzanimivejše razprave z letošnjega pariškega zasedanja, ki se ga je udeležilo kar 2500 udeležencev iz štirideset držav sveta, med njimi tudi petnajst strokovnjakov iz Slovenije. Poleg plenarnih zasedanj 16 ?tudijskih komitejev je v Parizu potekalo ?e 120 sestankov razliËnih delovnih skupin, pri Ëemer je bila osrednja pozornost leto?njega sreËanja namenjena vpra?anjem zanesljivosti napajanja z elektriËno energijo, velikim lanskim motnjam v elektroenergetskih sistemih po svetu in pomenu prihodnjega izobraaevanja elektro-energetikov. Predsednik Sloko Cigre mag. Ve-koslav Korošec je uvodoma opisal razvojno pot te najveËje strokovne organizacije in poudaril, da je slovenska stroka bila v njej navzoËa ae od samih zaËetkov, saj je prvi referat v okviru mednarodne Cigre prof. dr. Milan Vidmar podal ae davnega leta 1950. Do ustanovitve slovenskega nacionalnega komiteja so bila nato iz na?ih strokovnih krogov predstavljena ?e dva slovenska referata, pri Ëemer se je njihovo ?tevilo po letu 1992 moËno poveËalo, tako da je bilo v zadnjih dvanajstih letih svetovni strokovni javnosti predstavljenih ?e 19 na?ih strokovnih prispevkov z razliËnih podroËij elektroenergetike. Na ravni nacionalnega zdruaenja pa je bilo doslej organiziranih ?est konferenc in na njih objavljenih kar 732 strokovnih referatov ali v povpreËju kar 122 na zasedanje, pri Ëemer je bilo v tem Ëasu izpeljanih tudi 50 razliËnih strokovnih omizij. Skratka, gre za doseake, s katerimi bi se z zadovoljstvom pohvalili tudi v veliko veËjih draavah, kakor je Slovenija. Sicer pa je tudi drugaËe slovensko zdruaenje na mednarodni ravni precej dejavno in ima v omenjeni organizaciji 39 individualnih in osem kolektivnih Ëlanov, pri Ëemer ?est slovenskih strokovnjakov redno sodeluje v mednarodnih ?tudijskih komitejih in ?e deset v posameznih delovnih skupinah. To drugaËe reËeno pomeni, da slovenska nacionalna konferenca mednarodne Cigre po ?tevilu udeleaencev in strokovnih prispevkov glede na celotno prebivalstvo sodi v sam svetovni vrh. V ospredju vprašanje zanesljive oskrbe Kot je v nadaljevanju posveta poudaril mag. Krešimir Bakič, so bila v ospredju leto?njega zanimanja pari?kega posvetovanja predvsem vpra?anja, povezana z lanskimi razpadi elektroenergetskih sistemov po svetu, ki jih je bilo kar 12. Pri tem so bile analize usmerjene na dvoje glavnih podroËij, in sicer na samo stanje omreaij oziroma prenos elektriË- ne energije in na usklajenost med napovedmi in dejansko porabo elektrike oziroma dejanska dogajanja v sistemu. Pri tem je bilo ugotovljeno, da so bila priËakovanja ob odpiranju trga prevelika, Ëeprav so v razpravah poudarili, da naj za nastale teaave in razpade sistemov ne bi bil kriv trg, temveË slaba koordinacija med udeleaenci v prenosni verigi. Nad sedanjim stanjem naj bi bili ?e posebej razoËarani veliki porabniki, saj se je zanesljivost dobav elektriËne energije v zadnjem Ëasu zmanj?ala, stro?ki za energijo pa narasli za polovico. Ob tem je bilo tudi ugotovljeno, da zanesljivosti oskrbe ne bo mogoËe ohraniti oziroma poveËati, Ëe ne bo moanosti za nove investicije v nove proizvodne zmogljivosti in omreaja ter uvajanje novih tehnologij. Prav tako je nujno treba poveËati tudi stopnjo koordinacije v sistemu na regionalni in draavnih ravneh, pri Ëemer bodo morale odloËneje posredovati tudi vlade in regulatorji. Predvsem pa je pomembno, da vsi udeleaenci na elektroenergetskem trgu dosledno izpolnjujejo naloge, ki so jim bile dodeljene. Podobnega mnenja je bil tudi Gorazd Sku-bin, ki je povedal, da so v okviru ?tudijske skupine podrobno analizirali vse omenjene razpade, z namenom, da bi se iz praktiËnih dogodkov in negativnih izku?enj nekaterih draav Ëim veË nauËili. Ob tem je opozoril na nujnost pogostej?ih treningov potencialnih kriznih situacij, saj operaterji drugaËe v konkretnih kriznih razmerah za ponovno vzpostavitev sistemov porabijo preveË Ëasa, to pa pomeni tudi velikansko gospodarsko ?kodo. Nadaljevanje na strani 51. Pr RAVICE PORABNIKOV BLAGA IN STORITEV V EU Glavni cilj enotnega trga Evropske unije je zagotoviti porabnikom kar se le da visoko stopnjo blaginje in jim dati možnost proste izbire blaga in storitev, ki so najboljše kakovosti in po ustrezni ceni, ne glede na njihov izvor ali državljanstvo dobavitelja. Da bi trg res deloval v tej smeri, je Unija sprejela skupno politiko na tem področju, ki jo morajo v svo- 1 jih državnih ureditvah uveljaviti tudi članice. Slovenija je sprejela posebni zakon o varstvu porabnikov, na njegovi podlagi pa še strategijo, ki natančneje določa temelje te politike in opredeljuje dejavnosti, financirane iz državnega proračuna. Namen skupne politike Evropske unije za varstvo porabnikov in uporabnikov blaga in storitev je v prvi vrsti uveljaviti ravnovesje v delovanju enotnega trga. Voditelji Unije so njene smernice prviË zapisali v Maastrichtski pogodbi, ki med drugim doloËa, da je cilj EU zagotoviti porabnikom visoko stopnjo za?Ëite. Amsterdamska pogodba je to izpopolnila in postavila temelje za ukrepe v prid porabnikom. Z omenjenima pogodbama je postalo varstvo porabnikov in uporabnikov blaga in storitev skupna politika Unije, njuna doloËila pa v praksi izvajajo Evropska komisija, ki doloËi prednostna podroËja in pripravlja triletne akcijske naËrte, ter druge institucije EU in ne nazadnje draave Ëlanice same z razliËnimi ukrepi. ©e najbolj konkretno je doloËilo Pogodbe o Evropski uniji, ki v 153. Ëlenu pravi, da mora Unija prispevati k varovanju zdrav- Več o varstvu porabnikov na spletnih straneh Evropske komisije (http-.lleuro-pa.eu.intlcommlconsumers/in-dex_en.html), Evropskega parlamenta (http'.llwww.evroparl.eu.int/committees/envi_home.htm), Urada za varstvo potrošnikov RS (http://urww.sigov.si/uvp), Instituta za varovanje zdravja RS (http://www.sigov.si/ivz) in Zavoda za varstvo potrošnikov (http:llwww.za.vod-zvp.si). . ja, varnosti ter ekonomskim interesom porabnikov in k spodbujanju njihove pravice do obve?Ëanja, izobraaevanja in samoorganizacije varstva ter interesov. Omenjene cilje posku?a doseËi z ukrepi v 100.a Ëlenu, ki govori o pribliaevanju zakonodaje v okviru vzpostavitve notranjega trga, in z ukrepi, ki podpirajo, dopolnjujejo ter nadzirajo politiko draav Ëlanic. Navedene ukrepe mora sprejeti svet Evropske unije s kvalificirano veËino, vendar v postopku soodloËanja z evropskim parlamentom in posvetovanja z odborom za gospodarske in socialne zadeve. Poleg slednjega svetuje Evropski komisiji ?e odbor za porabnike, ki ga sestavlja 15 predstavnikov nacionalnih in pet predstavnikov evropskih ter regionalnih porabni?kih organizacij. Strategija do leta 2006 Na sprejeti zakonodaji temelji strategija politike varstva porabnikov za obdobje med letoma 2002 in 2006, ki jo je sprejela Evropska unija pred dobrima dvema letoma. Dokument se nana?a na tri glavne cilje: visoko stopnjo za?Ëite porabnikov na skupni ravni, uËinkovito izvajanje pravil s tega podroËja in ustrezno vkljuËevanje porabni?kih organizacij v politike Evropske unije. Po prvi izmed njih morajo biti porabnikom kjer koli v Evropski uniji dostopne storitve in blago, ki izpolnjujejo doloËene varnostne kriterije. Slovenija na tem mestu ?e ni povsem izpolnila ciljev, saj mora zakonodajo nadgraditi z dokumenti EU, med njimi z okvirnimi smernicami, standardi in dobrimi praksami. V drugem cilju je poudarek na misli, da nobeno pravilo ni dobro, Ëe ni izvajano uËinkovito. Tako naj bi bili porabniki vse Unije deleani enake in kakovostne za?Ëite. Tretji cilj, ki govori o vkljuËevanju v porabni?ke organizacije, pa predvideva sodelovanje porabnikov pri oblikovanju skupne politike na tem podroËju. Ta moanost je pomembna predvsem zaradi sprememb, ki jih prina?ata tehnolo?ki razvoj in odpiranje trgov, zaradi Ëesar je Evropska komisija v 90. letih ustanovila generalno direkcijo za varstvo zdravja in porabnikov, katere naloga je skrb, da interesi porabnikov v sprejemanju politike EU niso prezrti. Poleg tega naj bi skrbela za preglednost trga, prispevala k izbolj?evanju varnosti izdelkov in storitev ter razvila dialog med Unijo in porabni?kimi organizacijami. Nezanemarljiv cilj pa je tudi izbolj?anje pretoka informacij, s katerimi se lahko porabniki izobraaujejo in tudi sami prispevajo k zagotavljanju varnosti izdelkov. Naloge varstva porabnikov Prav izobraaevanje in obve?Ëanje sodita med temeljne naloge politike varstva porabnikov. Glavni cilj tega je zagotoviti kupcem in porabnikom podatke o cenah istega 43 44 izdelka znotraj države in o razlikah med drugimi državami članicami. Komisija zaradi tega že več kot desetletje spodbuja oblikovanje evropskih informacijskih središč za porabnike, ki naj bi informacije zagotavljala ter ponujala nasvete ljudem o tem, kakšne pravice imajo. Nahajajo se predvsem v obmejnih regijah, saj lahko tako obveščajo ljudi, ki se odpravljajo po nakupih v sosednjo državo. Poleg tega naj bi jih ščitilo še označevanje cen izdelkov, ki ga urejata direktivi za živila in neživila. Komisija je namreč leta 1993 spodbudila večjezično obveščanje in izboljšanje sodelovanja med proizvajalci, distributerji in kupci pri označevanju cen na notranjem trgu. Kot rečeno, je namen obveščanja izobraziti porabnike, da bodo poznan svoje pravice na področju zaščite svojega zdravja in varnosti izdelkov. Zato je bilo treba še pred vzpostavitvijo notranjega trga sprejeti splošno zakonodajo, ki bo to zagotavljala. Unija je imela pri tem največ dela v okviru drugih politik, predvsem v kmetijski in okoljski, ki sta povezani s splošno varnostjo in zdravjem ljudi. Prvi ukrepi so se tako nanašali na varnost kozmetičnih proizvodov, označevanja prehrambnih izdelkov, prodaje na domu, zavajajoče oglaševanje, varne igrače in podobno. Svet EU je v tem okviru pred slabimi dvajsetimi leti sprejel posebno direktivo, ki prepoveduje trženje, uvoz, izdelavo in izvoz nevarnih nadomestnih in živilskih izdelkov. Po pojavu bolezni norih krav je Evropska komisija to še dopolnila in se v zeleni knjigi zavzela za uveljavitev pravil, ki bi spremljala celotno prehransko verigo »od kmetije do jedilne mize«. Direktiva o splošni varnosti proizvoda, ki je začela veljati leta 1992, tako uvaja splošne varnostne zahteve za vse izdelke, ne le blago široke porabe. V skladu z njo morajo članice zagotoviti zakonodajne, regulativne in upravne mehanizme, ki te zahteve uresničujejo. Poleg navedenega veljajo na področju varnosti še direktive za zaščito ekonomskih in pravnih interesov, ki prav tako ščitijo porabnike in jim pomagajo odstraniti ovire za trgovanje z dobrinami in storitvami. Nanašajo se predvsem na varovanje javnosti pred zavajajočim oglaševanjem, določajo odgovornost za pokvarjene proizvode, urejajo porabniška posojila in opredeljujejo pogodbene odnose. Med njimi kaže omeniti še pravila glede varovanja osebnih podatkov, ki preprečujejo zlorabo občutljivih informacij kupcev in porabnikov. Varstvo porabnikov v Sloveniji Slovenija je še pred vstopom v Evropsko unijo med pogajanji v celoti sprejela evropski pravni red na področju varstva porabnikov. Krovni dokument je Zakon o varstvu porabnikov, ki velja od leta 1998 in je bil dopolnjen predlani, ureja pa pravice kupcev pri ponujanju, prodajanju in drugih oblikah trženja blaga in storitev s strani podjetij ter določa dolžnosti državnih organov, ki te pravice zagotavljajo. Na podlagi omenjenega zakona je država pripravila nacionalni program varstva porabnikov za obdobje od 2001 do 2005 in določa temelje te politike ter opredeljuje obseg dejavnosti, ki bodo financirane iz državnega proračuna. Sloveniji za izvajanje evropskega pravnega reda ni bilo treba ustanoviti novih institucij, saj je za izvajanje zakonodaje odgovoren tržni inšpektorat RS, od leta 1996 pa deluje tudi urad za varstvo potrošnikov, katerega naloga je skrb za oblikovanje in izvajanje tega varstva. Med prednostne naloge slednjega se poleg tega uvrščajo še vzgoja, izobraževanje, obveščanje in svetovanje kupcem in porabnikom. Takšno ureditev je Slovenija ohranila tudi po vstopu v Evropsko unijo, ena izmed pomembnejših pravic porabnikov v novem okolju pa je, da morajo biti pisna sporočila porabnikom, oglasi, garancijski Usti, tehnična navodila in navodila za uporabo blaga v slovenskem jeziku, kar pa ne izključuje obenem uporabe drugih jezikov. Simona Bandur Povzeto po brošuri Varstvo zdravja in potrošnikov v EU (Center Evropa) ROPSKA U PREDNOST JAPONSKI? V Evropski uniji se je ta mesec vnela burna razprava, kateri draavi dati veËjo prednost pri iskanju lokacije mednarodnega termonuklear-nega poskusnega reaktorja Iter. Projekt, s katerim presku?ajo proizvodnjo energije na enak naËin kot na soncu, je vreden 20 milijard ev-rov, od tega je samo za gradnjo reaktorja potrebnih skoraj pet milijard. Spor glede lokacije omenjenega reaktorja je upoËasnil napredek projekta, ki naj bi trajal 35 let, v njem pa sodelujejo poleg Unije ?e Japonska, Zdruaene draave Amerike, Rusija, Juana Koreja in Kitajska. Unija vztraja pri namestitvi reaktorja v francoskem mestu Cadarache, pri Ëemer jo podpirata Rusija in Kitajska. Japonska si po drugi strani aeli, da bi bil reaktor name?Ëen na severovzhodu draave v Roka?o Muri, pri tem pa ji stojijo ob strani ZDA in Juana Koreja. Kot je napovedal evropski komisar za raziskovalno dejavnost Louis Michel, priËakujejo razre?itev spora do konca leta, Unija pa naj bi Japonski v zameno za lokacijo ponudila vlogo privilegiranega partnerja pri projektu. Dodal je, da so japonski pogajalci ponudbo ae sprejeli in jo bodo posredovali vladi v Tokiu. Za projekt bo v prihodnji Komisiji Joseja Manuela Barrosa pristojen nov komisar za znanost in raziskave Janez PotoËnik. STA G RCUA: NAJVEČ ENERGIJE IZ TERMOELEKTRARN Grški elektroenergetski trg je popolnoma sprostil svoje meje in dopustil samostojno izbiro ponudnika električne energije tudi najmanjšim porabnikom minulo poletje. Liberalizacija je torej končana, kljub te* mu pa mora država, ki sicer proizvede 1 večino potrebne energije sama, poskrbeti^ za gradnjo dodatnih zmogljivosti, saj se poraba povečuje za približno pet odstotkov na leto, s tem pa se zaloge manjšajo. Grčija je zaradi svoje topografije in številnega otočja zahtevno ozemlje za zagotavljanje in razvijanje elektroenergetskega omrežja - večino kopenskega dela države namreč sestavljajo gorovja, obkrožajo pa ga tri morja (Jonsko, Egejsko in Sredozemsko), po katerih so posejani številni otoki. Investicije, med drugim tudi v razvoj elektroenergetskih povezav, so se sicer pred olimpijskimi igrami, ki so bile letos poleti, nekoliko izboljšale, vendar čakajo državo na tem področju številne izboljšave. Poleg tega mora izpeljati še privatizacijo osrednjega elektroenergetskega podjetja Dimosia Epi-chirisi Ilektrismou oziroma Public Power Corporation (PPC), ki jo je vlada začela že leta 1993, vendar se je ustavila zaradi imenovanja takrat nove socialistične vlade, ki je nasprotovala procesu. Ta je tako stekel šele konec leta 2001, ko je vlada ponudila v prodajo prvih 16 odstotkov državnih delnic PPC, leto pozneje še 13, zdaj pa ima v lasti še zmeraj večinski (51,5-odstotni) delež podjetja. Sicer pa je država zakon o liberalizaciji, ki je predvidel potek odpiranja elektroenergetskega trga in vzporedne dejavnosti, sprejela leta 1999 in ga dopolnila lani. Razvoj elektroenergetskega trga Grčija velja zaradi najvišje gospodarske rasti - letna stopnja znaša približno štiri odstotke - za eno izmed najhitreje razvijajočih se članic, čeprav se bori z dokaj visoko stopnjo inflacije, ki je dosegla lani 3,5 odstotka, pa tudi javni dolg se iz leta v leto povečuje. Po ocenah Evropske unije je skrb zbujajoče predvsem dejstvo, da je v državi vse premalo investicij, ki bi prispevale k izboljšanju gospodarskega položaja in zagotovile učinkovito sodelovanje na odprtem trgu, tudi elektroenergetskem. Država je na področju za zdaj bolj ali manj samozadostna, saj proizvede večino energije sama, čeprav ima med energetskimi viri na zalogi dovolj le lignita, nafto in zemeljski Foto Dušan Jež 46 Grški elektroenergetski trg se je začel razvijati v začetku prejšnjega stoletja, ko je bila zgrajena prva elektrarna. Trideset let pozneje je dobivalo energijo približno 5000 prebivalcev v 250 mestih, v oddaljenih krajih in na otokih pa je bila oskrba bistveno slabša in omejena le na posameznike. V petdesetih letih se je trgze dodobra razvil - električno energijo je proizvajalo več kakor 400 podjetij, vsa pa so uporabljala uvoženi premog in nafto, zaradi cesar je bila tamkajšnja energija tudi do petkrat dražja kot drugod po Evropi. Zaradi tega se je grška vlada odločila poenotiti sistem in ustanovila nacionalno podjetje (Public Power Corporation), ki je povezalo trg in začelo vlagati v razvoj domačih virov, predvsem lignita. plin pa mora po večini uvažati. Grško naftno industrijo ima v rokah državno podjetje Hellenic Petroleum (HP), ki ima v lasti tudi dve rafineriji. Domača proizvodnja nafte je zdaj v zatonu, zato je država precej odvisna od uvoza. Toda uporaba tega goriva v zadnjem času vendarle nekoliko upada, saj se usmerja Grčija v rabo zemeljskega plina za proizvodnjo energije. Ta sektor vodi Public Gas Corporation of Greece (DEPA), ki je bilo ustanovljeno kot del prej omenjenega naftnega podjetja. Danes ima slednje še zmeraj 35 odstotkov delnic DEPA, podobno kot znaša državni delež. Do konca 90-ih let prejšnjega stoletja je imela DEPA dostop le do domačin polj z zemeljskim plinom, zaradi česar je bilo njeno delovanje zelo omejeno, z gradnjo povezav z Rusijo in Bolgarijo, pa se je obseg bistveno povečal. Poleg tega je sklenila pogodbe o uvozu plina iz Alžirije, načrtuje pa še uvoz iz Turčije (ko bo začel delovati plinovod med Ankaro in grškim Alexandrou-polisom) in južne Italije. Kot rečeno, je lignit vir, ki ga ima Grčija v izobilju - po ocenah vlade ima na voljo še za 5,8 milijarde ton zalog, od česar jih bo država tri četrtine porabila za proizvodnjo električne energije. Lani je nakopala dobrin 68 milijona ton, večino v rudnikih v Makedoniji. Najnižje cene v Evropski uniji Glede na zalogo lignita proizvede Grčija največ električne energije v termoelektrarnah. PPC upravlja z vsega skupaj 12.138 MW zmogljivosti v osmih termoelektrarnah, štirih elektrarnah na nafto, dveh na zemeljski plin, 24 hidroelektrarnah in šestih vetrnih napravah. Na kopenskem delu države je instaliranih za 10.696 MW zmogljivosti, na otokih Kreta in Rodos pa po 646 in 204 MW. Na drugih otokih skrbi za oskrbo z električno energijo distribucijsko podjetje, ki sodi pod PPC, upravlja pa s 30 termoelektrarnami, 15 polji vetrnic in petimi solarnimi elektrarnami s skupno močjo 601 MW. Z omenjenimi zmogljivosti je proizvedel PPC leta 2003 52,2 TWh električne energije, kar je za skoraj sedem odstotkov več kakor leta 1996 in sestavlja 96 odstotkov skupne proizvodnje v državi. Samo z lignitom je pridobil 31,6 TWh, z elektrarnami na plin 7,6 TWh, z elektrarnami na nafto 3,3 TWh, s hidroelektrarnami 5,2 TWh, preostalo pa s solarnimi in vetrnimi napravami. S 70-odstotnim tržnim deležem je podjetje največji oskrbovalec z energijo v Grčiji, trguje pa tudi z Bolgarijo in Italijo. Na domačih tleh oskrbuje 6,63 milijona malih porabnikov ter 7800 srednjih in velikih. Povprečna cena elektrike za MWh znaša 6,3 evra, kar je najnižje v Evropski uniji. Sicer pa ima PPC v lasti tudi 49-odstotni delež (preostali del je državni) operaterja omrežja Desmie, ki je bil ustanovljen leta 2001, njegova naloga pa je nadzor nad omrežjem in delovanjem trga. TE bo treba posodobiti Oskrba z električno energijo iz termoelektrarn prinaša Grčiji tudi nemalo težav - zaradi tega je namreč njeno ozračje čedalje bolj onesnaženo, kar je v navzkrižju z načrti, ki jih ima Evropska unija glede zmanjševanja toplogrednih plinov. Država je tako začela razvijati posebne programe za posodobitev termoelektrarn. Prva izmed elektrarn, ki jo je posodobila, je bila Mega-lopolis-4 (850 MW), a tudi v tem primeru ni šlo brez zapletov. PPC je namreč dobil posojilo Evropske investicijske banke v višini 300 milijonov dolarjev, toda banka je nakazilo ustavila, saj se podjetje ni držalo obljubljenih časovnih rokov pri gradnji druge, nove elektrarne. Zapleti so se kmalu le razrešili, vendar z velikimi zadržki banke, ki je namenila Grčiji prav za posodobitev elektrarn vsega skupaj kar 900 milijonov dolarjev. PPC je sredstva porabil za gradnjo novih plinskih naprav ali preureditev starih termoelektrarn v plinske. Grški elektroenergetski trg, ki je za zdaj na račun bogatih virov lignita, še dokaj samozadosten, je torej pred številnimi pomembnimi nalogami. Termoelektrarne namreč onesnažujejo okolje, zato bodo nujne posodobitve in preoblikovanje tega sektorja v okolju prijaznejšega. Obenem pa se bo morala država povezati s sosedami in si zagotoviti dostop do preostalega dela Evropske unije, kar glede na njeno lego in razčlenjenost površine zagotovo ne bo lahka, predvsem pa ne poceni naloga. Po www.platts.com povzela Simona Bandur K OLIKSNE SO MOŽNOSTI OBNOVLJIVIH VIROV? Nem?ka vlada si je postavila ambiciozen cilj, po katerem bi rada do leta 2050 kar polovico elektriËne energije proizvedla z obnovljivimi viri. Po podatkih izpred treh let je draava z njimi pridobila 38 TWh ali 6,5 odstotka vse elektriËne energije. NajveËji del omenjenega deleaa je nastal v hidroelektrarnah, sledita pa energija iz vetra in biomase. Nemčija mora do leta 2012 zmanjšati emisije toplogrednili plinov v ozračju za 21 odstotkov glede na izhodiščno leto 1990, do leta 2050 bi rada po načrtih vlade ta delež še povečala, in sicer na kar 80 odstotkov. Način, da bi to dosegla, je povečanje proizvodnje iz obnovljivih virov na 12,5 odstotka vse pridobljene energije. Po podatkih iz leta 2001 je bila že takrat na pol poti, saj je proizvedla z okolju prijaznimi napravami 6,5 odstotka električne energije ali natančneje 38 TWh. Kot rečeno, je cilj vlade, da bi se ta delež v naslednjih štirih desetletjih povečal na polovico vse pridobljene energije, kar pa je precej odvisno od izrabe razpoložljivih tehničnih zmožnosti. Prevladuje hidroenergija Največji delež električne energije iz obnovljivih virov je pridobila Nemčija v hidroelektrarnah, in sicer 23,5 TWh, skoraj deset TWh so je proizvedle elektrarne na veter, kar pomeni, da znaša njihov delež v tovrstni proizvodnji skoraj 27 odstotkov, preostalo pa so pridobile solarne naprave in naprave, ki delujejo na biomaso. Zgolj sončna energija predstavlja v celotnem kolaču električne energije v Nemčiji le 0,1 odstotka, zato je očitno, da ta vir dolgoročno ne more zagotoviti bistvenega deleža. Tako je pokazala tudi študija tamkajšnjega inštituta za energijo in okolje, ki pravi, da bi lahko v državi proizvedli tisoč TWh električne energije na leto, vendar pod pogojem, da bi izrabili vse tehnološke možnosti, vse strehe in vse proste površine v državi, kar pa je neizvedljivo, še zlasti če upoštevamo vpliv vremenskih razmer, ki jih ni mogoče nadzorovati. Obnovljivi vir, ki ima v državi največje potenciale, je biomasa, zlasti biološka goriva in bioplin. S tovrstno proizvodnjo bi lahko pridobila na leto 190 TWh električne energije, največje možnosti pa so na voljo v sodelovanju s kmetijstvom in gozdarstvom. Razkorak med teorijo in prakso Se veliko več energije kot z biomaso bi bilo mogoče v Nemčiji proizvesti z geotermalni-mi viri - možnosti na tem področju namreč dopuščajo kar 310 TWh elektrike na leto. Toda ta podatek je bolj ali manj le teoretičen, saj naravne danosti države niso ravno naklonjene razvoju zmogljivosti te vrste. Toplotni potenciali blizu 100 °C so na globini 4000 metrov, kar pomeni, da bi bili stroški gradnje ogromni. Električna energija iz tega vira ima zagotovo velike prednosti, toda dokler ne bodo rešena tehnična in naložbena vprašanja, še ne bo predstavljala bistvenega deleža v skupni proizvodnji. Z nemalo težavami se država srečuje tudi pri gradnji vetrnih naprav, zlasti pri iskanju primernega prostora. Čedalje manj je namreč primernih in prostih zemljišč, k temu pa se je priključil še tehnični razlog: rotorji naprav so čedalje večji, zaradi česar morajo biti stolpi višji in močnejši, da lahko zajamejo čim več vetra. To pa pomeni, da so stroški za gradnjo večji. Kljub temu bi lahko država delež pridobljene energije iz vetra precej povečala, kar je tudi nujno, še zlasti če upoštevamo dejstvo, da bi rada v tem desetletju delež energije iz obnovljenih virov podvojila. Po načrtih zveznega ministrstva za okolje, varstvo narave in je- Foto Dušan Jež 4:7 48 drsko varnost naj bi do leta 2010 zgradili vetrnice s skupno zmogljivostjo 15 tisoË MW, petina od tega naj bi jih delovala na obali. Tako bi lahko proizvedle 31 TWh ali ?est odstotkov v kolaËu vse pridobljene elektriËne energije v NemËiji. ©e nekoliko bolj optimistiËne so analize nem?kega in?tituta za vetrno energijo (De-wi), ki je ocenil, da bi lahko do leta 2007 uredili za 19.678 MW zmogljivosti ob obali in v notranjosti draave. Strategija vlade je to nekoliko omilila, kar je razvidno ae iz podatkov za proizvodnjo do konca tega desetletja, sicer pa je predvidela, da bi lahko do leta 2030 uredili za 25 tisoË MW zmogljivosti zgolj v notranjosti draave. Toda da bi to uresniËili, bi bilo treba zgraditi ?e prenosno omreaje, ki bi prena?alo energijo v oddaljene kraje in mesta, obenem pa morajo biti na voljo ?e konvencio-nalne elektrarne, saj je proizvodnja z vetrnicami zaradi odvisnosti od vremena nepredvidljiva in ne zagotavlja nemotene oskrbe. Izraba moanosti, ki jih ponuja vetrna energija - z njo bil lahko v NemËiji v idealnih razmerah in z izrabo vseh tehniË-nih moanosti na leto proizvedli od 110 do 310 TWh -, je torej precej odvisna od zagotavljanja oskrbe in razvoja omreaja, zaradi Ëesar so stro?ki gradnje vi?ji. Spodbude za HE Med drugim tudi zaradi navedenih ovir je vodna energija ?e zmeraj najpomembnej?a med obnovljivimi viri in prav tako ponuja moanosti za razvoj. Z dana?njo tehnologijo je namreË izrabljena le 75-odstotno, zato naËrtuje draava poveËanje te proizvodnje. To je zapisala tudi v noveli zakona o obnovljivih virih iz leta 2003, v kateri predvideva spodbude za proizvodnjo hidro-energije. Elektrarne z moËjo, veËjo od 150 MW, naj bi tako dobile po 3,7 centa za dodatno proizvedeno kWh, vendar morajo -Ëe aelijo pridobiti ta denar - poveËati moË za najmanj 15 odstotkov. PoveËanje proizvodnje te vrste temelji torej predvsem na posodabljanju in obnavljanju obstojeËih naprav, kar pa ni lahko izvedljivo, saj morajo naloabeniki pri tem upo?tevati stroge smernice Evropske unije na tem podroËju. Glede na navedena dejstva lahko torej ?e enkrat zatrdimo, da si je nem?ka vlada cilj doseËi polovico proizvedene energije iz obnovljivih virov postavila zelo ambiciozno. »eprav so teoretiËne moanosti za razvoj velike, jih je v praksi zaradi ?tevilnih ovir teako doseËi in obenem priËakovati ?e dobiËek. NeekonomiËna izraba bi namreË le poveËala raËune porabnikov, zato bo morala biti draava pri uresniËevanju svojih ciljev previdna. Tako je tudi rok 2050 zelo primeren in jasno kaae na okrevanje. Simona Bandur Povzeto po Vjesniku HEP ENBW PELJE EVROPSKO UNIJO NA SODIŠČE Nem?ko elektroenergetsko podjetje EnBW je v zaËetku oktobra na sodi?Ëu sproailo postopek proti Evropski komisiji, s Ëimer aeli preveriti izvajanje nacionalnega alokacijskega naËrta (NAP). Predstavniki podjetja so namreË prepriËani, da bodo podjetja, ki bodo zamenjala termoelektrarne z drugimi viri energije, dobila dvojna dovoljenja za trgovanje z emisijami ter si tako s prodajo teh certifikatov poveËala dobiËek, ?e zlasti v primerjavi s podjetji, ki bodo morala zapreti jedrske elektrarne - mednje sodi tudi EnBW. S tem bodo podjetja iz prve skupine upraviËena do neke vrste flnelegalnih« subvencij, menijo ?e v podjetju, ki je izraËunalo, da bi moralo po sedanjem alokacijskem naËrtu v obdobju med letoma 2005 in 2020 zaradi njega plaËati milijardo evrov. www.eneregyforum.net CENE ELEKTRIČNE ENERGIJE BI LAHKO BILE NIZJE Nem?ka gospodinjstva bi lahko za elektriËno energijo in zemeljski plin plaËala za 11 milijard evrov manj na leto, Ëe bi tamkaj?nja podjetja sledila modelu, ki ga je uvedla Velika Britanija, je ugotovila organizacija, v katero so zdruaeni nem?ki porabniki. Kot je pojasnila njihova predstavnica Petra Müller, imajo v Veliki Britaniji velik vpliv na oblikovanje cen posebni nadzorniki, pa tudi regulatorju trga je uspelo omejiti takse za dostop do omreaja za 50 centov, da bi sodelujoËim na trgu zagotovil bolj praviËno tekmovanje. Tako je v tej draavi kar 40 odstotkov gospodinjstev zamenjalo ponudnika in si zagotovilo bolj ugodne cene. Zaradi vsega tega plaËujejo tamkaj?nji mali porabniki za skoraj polovico niajo ceno kot tisti v NemËiji. PovpreËna cena za kWh brez obdavËitve zna?a namreË v slednji 1,2 centa, v Veliki Britaniji pa 8,4 centa. flZ zagotavljanjem veËjega tekmovanja na nem?kem elektroenergetskem trgu in uËinkovito regulacijo distribucijskega omreaja bi lahko konËni uporabniki dosegli raven, kot jo poznajo v Veliki Britaniji,« je ?e dejala Müller-jeva. www.energyforum.net POVEČANO POVPRAŠEVANJE NA LIBERALIZIRANEM TRGU Julija se je v ©paniji povpra?evanje po zemeljskem plinu poveËalo za kar devet odstotkov, na 25.542 GWh. Najbolj je poskoËilo na liberaliziranem trgu, in sicer za 23 odstotkov in doseglo 21.617 GWh, medtem ko je na reguliranem trgu povpra?evanje po njem znatno upadlo, in sicer za 42 odstotkov. V tem mesecu je tako uvoz narasel za skoraj 15 odstotkov, sicer pa kupi draava najveË zemeljskega plina v Alairiji (52 odstotkov), Nigeriji (17,6 odstotka), Katarju (12,7 odstotka), na Norve?kem (6,7 odstotka), v Omanu (?tiri odstotke), Zdruaenih arabskih emiratih (nekaj manj kot odstotek), iz preostalih draav pa ga dobi 0,7 odstotka. www.platts.com Z APOSLOVANJE V EVROPSKI UNIJI Prost pretok oseb je ena izmed temeljnih svobo?Ëin prostega trga v Evropski uniji, ki predvideva pravico do vstopa, bivanja in dela v drugih Ëlanicah povezave. Pomemben del tega je torej tudi prost pretok delavcev, ki velja za zdaj le med starimi Ëlanicami Unije, v odnosu do novink pa je uvedeno sedemletno prehodno obdobje, z izjemo ©vedske, Irske in Velike Britanije. Ne glede na to imajo slovenski draavljani dostop do trga dela starih Ëlanic, Ëe so imeli 1. maja 2004 delovno dovoljenje za vsaj eno leto ali veË in so zakonito delali v tej draavi. Povsem prostega zaposlovanja v Evropski uniji torej ?e nekaj let ne bo, saj bodo morali morebitni kandidati poËakati vsaj do leta 2011, da bodo lahko izrabili moanosti prostega gibanja po povezavi iz ekonomskih ali ?tudijskih razlogov. Namen prehodnega obdobja je predvsem v ceni delovne sile, ki je v novinkah niaja kot v starih Ëlanicah, zato so se njihovi sindikati zbali za svojo delavce, Ëeprav so bojazni o velikem navalu delavcev iz draav pristopnic povsem neutemeljene, kot je pokazala analiza Evropske fundacije za izobraaevanje in usposabljanje (ETF). Tako bodo lahko te draave dve leti po ?iritvi (torej do maja 2006) slovenskim draavljanom omejile dostop do delovnih mest, vendar jim bodo morale kljub temu zagotoviti prednost pred iskalci iz tretjih draav. Po navedenem datumu morata Svet EU in Evropska komisija preveriti razmere na trgu delovne sile, Ëlanice pa se lahko same odloËijo, ali bodo vztrajale pri prehodnem obdobju. Podobne analize bosta omenjeni instituciji opravljali vse do maja 2009 in podobno se bodo tudi v teh primerih Ëlanice same odloËale o odpiranju svojega trga dela. Prehodno obdobje se lahko podalj?a najdlje do maja 2011, vendar v zadnjih dveh letih le v primeru resnih motenj ali groaenj na delovnem trgu. Naj dodamo, da je Slovenija v pogajalskih izhodi?Ëih uveljavila naËelo vzajemnosti, kar pomeni, da lahko sproai med prehodnim obdobjem v odnosu do vsake Ëlanice, ki bo uveljavljala nacionalne ukrepe glede prostega gibanja delavcev, enakovredne ukrepe. Kot reËeno, so se prehodnemu obdobju odpovedale ©vedska, Irska in Velika Britani- Foto Dušan Jež 49 50 Prost pretok oseb se navezuje na tista doloËila Pogodbe o ustanovitvi Evropske unije (Maastrichtska pogodba), ki govorijo o draavljanstvu EU. Pogodba pravi, da ima vsak draavljan pravico do prostega gibanja in bivanja na ozemlju povezave. V primeru bivanja v drugi draavi Ëlanici sme draavljan Unije tam voliti, kandidirati na volitvah v Evropski parlament in na obËinskih volitvah ter poiskati zaposlitev v katerikoli draavi, saj je z Maastricht-sko pogodbo diskriminacija pri zaposlovanju na podlagi nacionalnosti, razen v primeru javnih sluab, prepovedana. ja, pri Ëemer sta slednji omejili dostop do nekaterih socialnih ugodnosti. Podobni pogoji kot za Slovenijo veljajo za preostale nove pristopnice, razen za Malto in Ciper, ki sta si vendarle izpogajali nekatere ugodnosti. Sicer pa velja neomejen pretok delavcev med novimi desetimi Ëlanicami EU in med starimi petnajstimi. To pomeni, da velja za draavljane Slovenije prost pretok delavcev na Slova?kem, Madaarskem, Poljskem, »e?kem, v Litvi, Latviji, Estoniji, Malti, Cipru, na Irskem, ©vedskem in v Veliki Britaniji. Iskanje zaposlitve prek Euresa Ne glede na omenjene omejitve imajo slovenski draavljani dostop do trga dela starih Ëlanic EU, Ëe so 1. maja 2004 ae imeli delovno dovoljenje za 12 mesecev ali veË in so zakonito delali v tej draavi. Zaposlijo se torej lahko v Ëlanicah, kjer je vzpostavljeno prehodno obdobje za pretok delavcev, in to na enak naËin kot do zdaj - z delovnim dovoljenjem. Kljub temu pa velja omejitev za nekatere regulirane poklice, ki jih doloËa vsaka draava posebej in jih mora izpolnjevati vsak tuj draavljan. Kako se torej znajti na evropskem trgu delovne sile? Pomembno orodje za pomoË je, denimo, EURES (European Employment Services) ali neke vrste evropski zavod za zaposlovanje, ki je bil vzpostavljen prav z namenom spodbujanja prostega pretoka delavcev med Ëlanicami. V sistem so povezani javni zavodi za zaposlovanje v Uniji ter ©vici, Norve?ki in Islandiji, njegove glavne naloge pa so obve?Ëanje o prostih delovnih mestih, iskalcih zaposlitve, o delovnih in aivljenjskih razmerah v posameznih draavah ter o trgu dela. V Sloveniji izvajajo te naloge posebni Eure-sovi svetovalci, ki delujejo v okviru zavoda za zaposlovanje v Ljubljani, Mariboru, Kopru in Novi Gorici, v drugih veËjih krajih pa delujejo njihovi asistenti. Sicer pa je mogoËe najti veËino informacij na spletni strani Eures - The European Job Mobility Portal (http://europa.eu.int/eures/). Tudi tam so na voljo podatki o razpoloaljivih zaposlitvah in delovnih razmerah v posameznih draavah, denimo, kako deluje trg dela in ne nazadnje, kako in kje najti stanovanje, obenem pa se lahko iskalci kar sami lotijo lova za zaposlitvijo in po?ljejo svoj aivljenjepis. Za zdaj je v Sloveniji zagotovo najveËje zanimanje za opravljanje prakse v Ëlanicah in za zaposlitev v institucijah Evropske unije. Za tiste, ki bi radi na?li sluabo v organih povezave, skrbi posebni urad za izbiro osebja evropskih skupnosti (EP-SO). Temeljni pogoj, ki ga morajo kandidati izpolnjevati, je diploma ustrezne smeri, odliËno znanje katerega izmed uradnih jezikov Unije (obiËajno je to materni jezik) ter dobro znanje angle?Ëine, franco?Ëine ali nem?Ëine. Zagotavljanje enakih pravic tujcem Zanimivo vpra?anje pri tem je zagotovo povezano s priznavanjem pridobljene stopnje izobrazbe in poklicnih kvalifikacij. Na tem podroËju iskalci zaposlitve v drugih Ëlanicah naj ne bi imeli teaav, saj omogoËa skupna zakonodaja priznavanje spriËeval in diplom, prav tako je bil pred dvema letoma sprejet poseben zakon, ki ureja priznavanje poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev. Kljub temu kaae dodati, da so postopki priznavanja ?e zmeraj dokaj zbirokratizirani in dolgotrajni, nemalokrat pa tudi odvisni od posameznih primerov. Vpra?anje, kako se uveljaviti na evropskem trgu dela, se bo torej izkristaliziralo ?ele v prihodnjih letih, ko bo na voljo tudi veË informacij o izku?njah iskalcev in ko se bodo sprostile omejitve, ki jih ?e draijo v rokah stare Ëlanice. Sicer pa ima tudi Slovenija ?e nekaj dela na tem podroËju, saj mora tujcem, ki aelijo delati pri nas, zagotoviti enako obravnavanje, predvsem na podroËjih delovnih razmer in urejanju socialnega sistema, v katerem ne bodo prikraj?ani zaradi svoje mobilnosti. Simona Bandur Nadaljevanje s strani 42. Na drugi strani pa bo treba na evropski ravni še bolj poenotiti navodila in procedure v primeru kriznih razmer ter poglobiti sodelovanje in komuniciranje med centri vodenja in operaterji sosednjih držav. Na koncu je še poudaril, da so se slovenski operaterji med lanskimi kriznimi dogodki v sosednji Italiji ustrezno odzvali in preprečili razpad slovenskega elektroenergetskega sistema, še več, po svojih močeh so pomagali normalizirati razmere v krajih ob meji. »edalje veËji vplivi okolja Zanimiva je bila tudi predstavitev dr. Franca Jakla, Id je podrobneje opisal dogajanja na konferenci v okviru študijske skupine, ki se ukvarja s proučevanjem nadzemnih vodov. Kot je dejal, v tej skupini največ pozornosti namenjajo ocenam stanja prenosnih elementov, metodam za povečanje prenosnih zmogljivosti, študijam meteoroloških pojavov, ki v zadnjem času čedalje bolj vplivajo na obratovalne sposobnosti visokonapetostnih daljnovodov, ter okoljevarstveni problematiki, ki postaja močan omejevalni dejavnik pri uresničevanju investicijskih načrtov. Pri proučevanju naštete problematike so najdlje v skandinavskih državah, kjer veliko eksperimentirajo tudi z oblikovanjem novih daljnovodnih stebrov in njihovim vklapljanjem v okolje, pri čemer je dr. Jaki zbranim prikazal tudi nekaj najzanimivejših primerov, ki po svojih oblikah sodijo že v futuristične filme. Kot je poudaril, dobiva čedalje večjo veljavo tudi proučevanje različnih meteoroloških pojavov, kjer poleg žleda veliko škode elektrogospodarstvom čedalje bolj povzročajo tudi močni vetrovi. Na čedalje večje težave pri umeščanju v prostor je opozoril tudi Ale? Kregar, ki je dejal, da so bile tokratne pariške razprave s tega področja namenjene predvsem vplivom oklopljenih SF6 stikališč, socialnim in okoljskim vplivom gradnje velikih hidroelektrarn ter proizvodnji in kakovosti zraka. Ker se okoljevar-stvene zahteve zaostrujejo, se študije čedalje bolj usmerjajo k povečanju učinkovitosti proizvodnje, distribucije in prenosa, večji pomen pa dobivajo tudi odnosi z javnostjo. Kot zgled je tako omenil francosko prenosno podjetje RTE, ki spodbuja sodelovanje z nevladnimi organizacijami, pripravlja gradiva o pomenu energije in vplivih na okolje za splošno populacijo ter organizira dneve odprtih vrat po posameznih območjih. Strokovno znanje bo treba poglobiti Področje telekomunikacij se v svetu izjemno hitro razvija, uvajanje novih, sodobnejših informacijskih in komunikacijskih sistemov pa tudi elektrogospodarstvu lahko prinese številne koristi, od možnosti zniževanja stroškov do povečanja zanesljivosti oskrbe in večje konkurenčnosti. Zavedati pa se je treba, je v svoji predstavitvi dejal Rado Faleskini, da pot uvajanja novih tehnologij ni lahka, saj so ljudje na splošno do novosti v prvi fazi sila nenaklonjeni in je mogoče takšen odnos spremeniti šele v določenem časovnem obdobju. Sicer pa so po njegovem mnenju v zadnjem času glavni generator tehnoloških novosti na področju informacijske tehnologije kar proizvajalci sami, kar so potrdili tudi z množično predstavitvijo in udeležbo na letošnjem zasedanju pariške Cigre. Da bo treba v prihodnje več pozornosti nameniti tudi izobraževanju in poglabljanju znanja prihodnjih elektroenerge-tikov, je v nadaljevanju poudaril tudi dr. Ferdinand Gubina, Id je poudaril, da raziskave kažejo, da se vrzel med potrebami industrije oziroma elektrogospodarstva in univerzitetnim znanjem večajo, na drugi strani pa zmanjšuje tudi zanimanje za študij tehničnih ved. Tako je na vodilnih mestih čedalje manj znanja s področja čiste elektroenergetike, takšno stanje pa lahko pripelje do sprejemanja napačnih razvojnih odločitev. Vsekakor pa se kot najustreznejši profili prihodnjih kadrov kažejo kombinacija inženirskega znanja z dobrim poznavanjem ekonomije in okoljevar-stvenih vprašanj. V sklepni razpravi je mag. Veko-slav Koro?ec povzel še nekatere temeljne ugotovitve, ki jih je pokazala ne samo razprava v pariški Cigre, temveč tudi strokovne obravnave v domačih krogih. Te ugotovitve pa so - Elektroenergetska omrežja v Evropi in Sloveniji obratujejo na robu svojih zmogljivosti, v naslednjih letih bodo potrebna velika vlaganja v prenos, distribucijo in proizvodne zmogljivosti, če bomo želeli ohraniti zanesljivost oskrbe na današnji stopnji, ključni problem postaja vključevanje objektov v prostor, zato je treba zagotoviti učinkovitejše komuniciranje s širšo in lokalno javnostjo in pri njej dobiti potrebno zaupanje. V procesih deregulacije in pehanja za kratkoročnimi dobički je bila stroka potisnjena v ozadje, posledice takšnega ravnanja pa so se pokazale v omenjenih mrkih po vsem svetu. V Evropi so zato odnos do stroke in njene vloge že spremenili, razmišljanja pa je treba spremeniti tudi doma. To pa bo mogoče le z nenehnim izobraževanjem, pridobivanjem in širjenjem novih znanj s področja ekonomije in ekologije in uvajanjem novih sodobnih tehnologij, ki lahko razrešijo celo vrsto praktičnih problemov. K temu je predsednik tehničnega komiteja Cigre dr. Maks Babuder dodal še nujno skrb za vzgojo novih kadrov, saj se ob napovedanih in potrebnih velikih investicijah zastavlja vprašanje, kdo jih bo sploh lahko izpeljal, saj je študentov elektrotehnike vse manj. Brane JanjiE Popravek V prejšnji številki Našega stika nam jo je tiskarski škrat v članku z naslovom Nove tehnologije v praksi tudi pri vodnikih, avtorja dr. Franca Jakla, hudomušno zagodel in pri vseh navedbah temperature pravilne vrednosti povečal za desetkrat. Za napako se avtorju in bralcem iskreno opravičujemo. Uredništvo 51 UPCI PRIČAKUJEJO CELOVITO ENERGETSKO OSKRBO Med elektrogospodarskimi podjetji, ki so se hitro in energiËno odzvala na proces vkljuËevanja Slovenije v EU, zavzema vidno mesto tudi distribucijsko podjetje Elektro Maribor. Kot je znano, so bili leta 1999 z energetskim zakonom postavljeni temelji za delovanje trga z elektriËno energijo, v naslednjih letih pa so bili na tej podlagi storjeni nadaljnji koraki. V Elektru Maribor tudi letos skrbno spremljajo vse trane spremembe in izzive, prav zdaj poteka nadaljnja reorganizacija sluab in poslovnih procesov, pospe?eno pa uvajajo tudi nove ino-vativne trane pristope. 3t & » 52 Otej poslovno zanimivi tematiki smo se pred kratkim pogovarjali z Bojanom Horvatom, direktorjem Sektorja za trženje v podjetju Elektro Maribor. Na to dogajanje gleda tako v luči sodobnih izzivov in priložnosti na trgu z električno energijo, kot tudi z vidika pričakovanj, želja in potreb kupcev električne energije. Distribucijska podjetja se bodo v prihodnje morala še bolj potruditi in se tesneje povezati tudi z drugimi podobnimi podjetji na področju energetske infrastrukture, če želijo uresničevati vsakodnevni cilj, po katerem naj bi kupec postal kralj, ki mu bo na voljo celovita energetska oskrba z elektriko, plinom, vodo in drugimi tovrstnimi energenti. Kak?ne poslovne rezultate ste letos v devetmeseËnem obdobju dosegli v va?em Sektorju za traenje? »Poslovni rezultati so v bistvu taki, kot smo jih načrtovali v gospodarskem načrtu za leto 2004. V skladu s povečanjem porabe električne energije in glede na spremenjene značilnosti porabe je rezultat celo nekoliko boljši od načrtovanega. Tako moram reči, da smo z doseženimi rezultati v prvih devetih mesecih letošnjega leta kar zadovoljni.« Kot je znano, je novela energetskega zakona omogoËila svobodno izbiro dobavitelja za vse odjemalce, razen gospodinjstev. Je to najpomembnej?i korak na trgu z elektriËno energijo? »Ne bom rekel, da gre za največji korak, gotovo pa je to drugi najpomembnejši korak, ki je prevesil razmerje glede količin, ki se na tem trgu prodajajo v korist upravičenih odjemalcev. Za Elektro Maribor to številčno pomeni, da se mu je število upravičenih odjemalcev povečalo za približno desetkrat. V trenutku, ko se bo trg z električno energijo popolnoma odprl, pa se bo ta številka dvignila na približno dvesto tisoč upravičenih odjemalcev.« Kaj vas je spodbudilo, da ste se po odprtju trga odloËili tudi za ?iritev prodaje elektriËne energije zunaj va?ega obmoËja, torej v ?ir?i slovenski prostor? »Mi smo že leta 2002 imen v naši prodajni strategiji vključeno tudi širitev prodaje električne energije na območju celotne Slovenije. K temu so nas pritegnili predvsem razni javni razpisi in želje naših odjemalcev po enem dobavitelju, še zlasti tistih, ki imajo odjemna mesta po celotni državi. Ne nazadnje lahko z nekim stabilnim portfeljem lažje zagotoviš tiste ekonomske učinke, ki so povezani z ekonomijo obsega.« Kako ste vzpostavili primerne povezave in odnose s posameznimi udeleaenci na trgu elektriËne energije? »V začetku še nismo imen prave predstave, kako bo trg deloval. V obdobju od prvih korakov na odprtem trgu leta 2001 pa vse do danes je bilo potrebno na tem področju marsikaj postoriti, saj infrastruktura, ki naj bi podpirala delovanje trga, v začetku še ni bila ustrezno zgrajena. Treba je bilo predvsem vzpostaviti relacije med posameznimi udeleženci na trgu: sistemskimi operaterji, organizatorjem trga - Borzenom ter na drugi strani med dobavitelji, ki morajo poskrbeti za to, da trg vsaj v pogledu fizičnega pretoka energije normalno deluje. Tu gre predvsem za izdelavo pravil za ugotavljanje in obračunavanje odstopanj od napovedanih voznih redov ter za vzpostavitev potrebne informacijske podpore v prid delovanja tega sistema. To je bila ena od ključnih stvari, s katero smo našim odjemalcem omogočili svobodno izbiro dobavitelja električne energije.« Kaj vas trenutno najbolj ovira, da na trgu ne morete zaaiveti bolj svobodno? »Trg z električno energijo je trenutno omejen na različne načine. V temeljili je omejen že s prenosnimi zmogljivostmi, predvsem s čezmejnimi. Druga omejitev trga kot takega v Sloveniji je nedvomno tudi ta, da so sosednje države različno reševale problematiko proizvodnje električne energije in pokrivanje svojih potreb. Tako imamo na eni strani Avstrijo z določenimi presežki razmeroma poceni električne energije, na drugi strani pa Italijo, ki ima nezadostne proizvodne zmogljivosti in s tem velike potrebe po uvozu. Na tretji strani pa imamo Hrvaško, ki je prav tako kot Slovenija delno odvisna od uvoza. Slovenija je vpeta v omenjene trge in z lastno proizvodnjo električne energije na letni ravni teoretično pokrije okrog 80 odstotkov svojih potreb. Posledice takega položaja se odražajo v ceni električne energije, ki je kar občutno nad povprečjem v tistih državah, ki razpolagajo z zadostno lastno proizvodnjo in zadostnimi prenosnimi zmogljivostmi.« Katere nadaljnje korake nameravate opraviti v Ëasu pred popolnim odprtjem trga z elektriËno energijo? »V prihodnje bo treba na področju prodaje seveda še marsikaj postoriti. Dojemanje električne energije kot tržnega blaga se pri različnih skupinah kupcev zelo razlikuje. Tako imamo na eni strani kupce, ki energijo potrebujejo za normalno odvijanje svojega proizvodnega oziroma poslovnega procesa. Ti pretežno dojemajo električno energijo tako kot druge surovine oziroma blago. Prvenstvenega pomena jim je višina stroškov, povezanih z nakupom električne energije, in njihov delež v ceni proizvoda oziroma storitve. Na drugi strani pa imamo drugo, po številu neprimerljivo večjo skupino kupcev, ki električno energijo potrebuje za normalno odvijanje vsakdanjega življenja in jo pretežno dojema kot splošno javno dobrino, ki mora biti v vsakem trenutku na razpolago po sprejemljivi ceni. Iskanje ustrezne diferencirane preslikave nakupnih cen na prodajno stran je ena izmed težav, ki jo bomo morah v priho- dnje uspešno obvladovati. Drugo pomembno področje, s katerim se ukvarjamo že danes, v prihodnje pa bo dobilo še večji pomen, je dobro obvladovanje energetskega portfelja predvsem z vidika zmanjševanja različnih oblik tveganj (cenovno, količinsko, likvidnostno itd.). Ne nazadnje pa je pred nami tudi obdobje, v katerem bo treba popestriti ponudbo z dodatnimi storitvami, ki bodo našim kupcem predstavljale nekaj, za kar je vredno ohraniti poslovni odnos z dobaviteljem. Tudi na tem področju smo že letos napravili prve korake, medtem ko bo v prihodnje treba ob uporabi razpoložljive tehnologije in infrastrukture ponuditi še več. V mislih imam predvsem prodajo energije po meri kupca (raznobarvna energija, energija za različne namene, ponudba različnih energentov v paketu, storitve merjenja in obračuna, elektronsko poslovanje).« V kak?nih danostih bi lahko priËakovali pozitivne uËinke na podroËju cen elektriËne energije? Foto Miro Jakomin Bojan Horvat, direktor za trženje. 53 54 »Vsekakor v takih razmerah, ko bi bile prenosne zmogljivosti na eni in drugi meji neomejene, aH pa vsaj tehnično dovolj velike, da bi zadoščale za svoboden pretok in trgovanje z električno energijo. Trenutno ne kaže, da bi Slovenija svoj primanjkljaj lahko hitro v celoti pokrila z uvozom cenovno ugodne energije. Zadnje čase, ko se različni energenti dražijo, poraba raste, viri pa so omejeni, se vse bolj pojavlja vprašanje, ali bo to še sploh kdaj mogoče. Tako lahko dolgoročno govorimo zgolj o relativno pozitivnih učinkih na področju cen. Uspeh bi bil, da v naslednjih nekaj letih dosežemo povprečno cenovno raven v EU in tako omogočimo našim kupcem primerljive pogoje poslovanja z njihovo konkuren- Se bo stanje morda popravilo zdaj, ko je bila opravljena resinhroniza-cija elektroenergetskih sistemov jugovzhodne Evrope? »Kako se bodo zadeve naprej razvijale, ko je prišlo do ponovne sinhronizacije elektroenergetskih sistemov jugovzhodne Evrope, kamor sodijo Srbija, Črna gora, Makedonija, Bolgarija, Romunija in Grčija, bi bilo v tem trenutku še prezgodaj govoriti. Vse je odvisno od tega, kolikšen del presežkov proizvodnih virov imajo države v tej regiji in od njihove energetske politike. To ima lahko pozitivni vpliv, ali pa tudi ne, predvsem v pomenu spremembe ravni cen.« Kak?en je va? temeljni naËin obvladovanja trga z elektriËno energijo, ?e zlasti, Ëe ga primerjamo z drugimi distribucijskimi podjetji? »V Elektru Maribor smo že od vsega začetka kupce električne energije obravnavan po skupinah in kombiniran individualni in skupinski pristop. V okviru tega smo iskali tudi neke dodatne rešitve oziroma dodatno ponudbo glede posameznih kupcev. Ze od vsega začetka se namreč zavedamo, da je treba ponudbe diferencirati glede na dejanske potrebe kupcev. Po tem načelu se ravnamo tudi sedaj, ko se je število kupcev v našem primeru po-deseterilo. Tako poskušamo s pristopi, ki so značilni za masovno prodajo, kar se da zadovoljiti potrebe manjših kupcev, če jih lahko tako imenujem. Na drugi strani pa skušamo ob upoštevanju vseh tehničnih in drugih možnosti zadovoljiti tudi potrebe tistih največjih kupcev v slovenskih razmerah, ki so priključeni na distribucijsko omrežje.« Ali v tem primeru lahko govorimo o inovativnem pristopu? »Vsekakor, saj brez tega na področju trženja z električno energijo, razen gole oskrbe z energijo, ni moč kaj dosti narediti. Letos smo v tej smeri skušan narediti še korak naprej, da bi vsem našim kupcem ponudili tisto, kar jim v končni fazi koristi pri njihovih odločitvah glede investicij na področju obvladovanja porabe in učinkovite rabe energije. To pomeni, da smo za kupce pripravili tudi več informacijskih paketov, preko katerih jim lahko v različnih časovnih obdobjih posredujemo tiste informacije, ki jih potrebujejo občasno, ali pa celo vsakodnevno pri svojem delu. Nekatere informacijske pakete smo standardiziran, za druge pa se lahko s kupci tudi individualno dogovorimo. Menimo, da jim lahko na tem področju, kjer smo najbolj doma, tudi največ pomagamo pri reševanju njihovih problemov, povezanih z oskrbo z električno energijo, pa tudi pri njihovih drugih odločitvah, na primer pri nakupu nove tehnologije.« Kako komunicirate s posameznimi ciljnimi skupinami udeleaencev na trgu? »Ze v začetku smo uvedli tako imenovani princip skrbnikov naših ključnih kupcev, predvsem za večje kupce, ki jih je pri nas okrog sto s približno štiristo odje-mnimi mesti. To pomeni, da smo se poskušali individualno ukvarjati z dobavo električne energije, to je s pripravo takšne ponudbe in pogodb, ki so - kolikor je bilo mogoče - upoštevale želje kupcev. Pri tem smo sledili tudi njihove- mu razvoju, predvsem v pomenu povečevanja števila odjemnih mest in porabe. V tem segmentu je kar precej takih kupcev, ki so še vedno v razvojni fazi in se število njihovih odjemnih mest povečuje iz leta v leto.« Je trenutni model traenja po va?em mnenju ustrezen? »V prihodnje bo treba nekako poiskati model, ki bo primerljiv s tržnim poslovanjem podobnih distribucijskih podjetij v tujini. Pri nas obstaja, bi rekel, nekoliko večja razlika med pristopi v preteklosti. V Sloveniji so podjetja, ki so se ukvarjala z dobavo električne energije končnim odjemalcem, imela drugačen položaj in vlogo v poslovnem okolju, v katerem delujejo. V tujini je namreč takih podjetij, ki bi se ukvarjala zgolj z distribucijo električne energije preko svojega omrežja, razmeroma malo. Predvsem imam v mislih sodobni avstrijski in nemški trg. Tako se ta podjetja v tistih predelih, kjer je bilo oskrbovalno območje bolj urbano, niso ukvarjala samo s področjem oskrbe z električno energijo, temveč tudi s področjem oskrbe s plinom, vodo itd.« Kako naj bi v Sloveniji dejansko uveljavili ta koncept? »Koncept lokalnih dobaviteljev bo prej ali slej tudi v Sloveniji imel pomembno vlogo pri iskanju povezav, sinergij med energetskimi in drugimi komunalnimi podjetji. V prihodnje si je na tako majhnem prostoru, kot je Slovenija, težko zamišljati, da bi lahko bil dolgoročno gledano zagotovljen razvoj te dejavnosti samo s prodajo električne energije. Poleg električne energije bo treba dodati tudi druge energetske storitve, kot so na primer plin, voda in drugi podobni energenti, skratka, vse tisto, kar si ljudje nekako želijo imeti. Ena izmed prednosti, ki jih v tem trenutku imajo distribucijska podjetja, ki pa trenutno še ni dovolj izkoriščena, je v tem, da električna energija dejansko teče do končnega porabnika kjer koli v Sloveniji. To je tista pomembna stvar, ki jo bo treba v prihodnje reševati z inova- co.« tivnimi pristopi v sodelovanju s podobnimi podjetji na podroËju energetske infrastrukture.« Zakaj se omenjeni koncept pri nas uvelja tako poËasi? ?Na tem podroËju smo nekaj poskusov v preteklosti sicer ae opravili, vendar pa zaradi nejasnosti tehniËnih pogojev trga kot takega, v mislih imam predvsem plinsko gospodarstvo, za zdaj ?e nismo storili naslednjega koraka, da bi na primer oblikovali eno skupno ponudbo elektrike in plina. Omenil bi tudi, da je na podroËju zajemanja podatkov o izmerjenih koliËinah razliËnih energentov pri na?ih kupcih ?e ogromno potencialov, ki bi jih lahko nekako izkoristili. Tudi tu bo treba skozi stro?kovne vidike v prihodnje poiskati povezave, sinergije, da bi se kupcu Ëim bolj pribliaali, saj aeli slednji imeti Ëim manj neposrednih stro?kov oziroma dodatnih stro?kov pri nakupu teh energentov.« Kot je znano, je bilo v minulem obdobju podroËje prodaje elektriËne energije vodeno central-no-plansko, sedaj pa se zadeva postopoma spreminja v smeri liberalizacije. Kak?en je po va?em mnenju odnos draave do tega procesa? ?Vloga draave je bila v dosedanjem obdobju - od sprejetja energetskega zakona pa vse do danes - nekako dvojna, Ëe ne celo trojna. V prvi fazi se draava ?e vedno pojavlja kot veËinski lastnik di- stribucijskih podjetij in bi seveda morala kar se da izpolnjevati to svoje poslanstvo. Na drugi strani je soËasno draava z vlado na Ëelu tisti ekonomski regulator, ki v okviru zastavljenih ciljev uresniËuje doloËeno politiko. In energetika kot neke vrste gonilo celotnega gospodarskega razvoja je nedvomno tudi eno pomembnih podroËij, s katerim se mora ukvarjati draava pri uresniËevanju doloËenih ciljev oziroma se vsaj v nekaterih zadevah konkretno opredeljevati. Tretji moment je pa zakonodajna veja, to je priprava vseh sprememb obstojeËe zakonodaje in usklajevanje z evropskim pravnim redom. Skratka, vloga draave pri na?em delovanju oziroma poslovanju je izredno kompleksna.« Kje so meje v delovanju draave in energetskih podjetij? Kak?na naj bi bila prihodnja vloga draave? ?Konkretno jih je teako opredeliti. Jasno pa je, da je vloga draave marsikdaj spodbudna, pa tudi moteËa. Ampak povsod po svetu obstajajo draavni okviri, v katerih morajo podjetja poslovati. In temu se moramo seveda prilagoditi tudi mi. To je hkrati tudi eden tistih izzivov, ki jih moramo sprejeti in jih potem tudi uspe?no re?evati. ReËi moram, da draava v minulih letih, poleg tega, da je paË regulirala ceno za tarifne odjemalce, ni postavljala veËjih ovir pri razvoju trga z elektriËno energijo. MogoËe ?e premalo v nekaterih segmentih. Menim, da bi v prihodnje morala biti vloga draave predvsem v tem, da bi vsaj za neko dalj?e obdobje zagotovila stabilno delovanje podjetij. Pri reguliranem delu je bilo v tem pomenu ae nekaj narejenega, pri tranem delu - vsaj kar zadeva trane koncepte obvladovanja in sledljivosti delovanja trga - pa bi bilo treba ?e malo pritisniti na ustrezne draavne ustanove, da bi zadevo Ëim prej speljale v pregledno in natanËno predpisano stanje na omenjenem podroËju.« Miro Jakomin V sektorju za traenje podjetja Elek-tro Maribor je trenutno zaposlenih 13 ljudi (prevladujejo ekonomisti, povpreËna starost je 30 let), ki delujejo v treh skupinah. Prva se ukvarja z nakupom elektriËne energije in z obvladovanjem odstopanj od voznih redov, druga s prodajo elektriËne energije, tretja pa z raznimi prodajnimi analizami o zadovoljstvu kupcev. Trenutno uresniËujejo projekt, ki je vezan na prenovo plaËnega sistema, posredno pa tudi na drugaËno organiziranost v sektorju za traenje. Tako naj bi se odslej en del sluabe marketinga upravljal kot ?tabna funkcija, drugi del, ki je bil doslej bolj vezan na ae omenjene analize, pa naj bi se izloËil iz sluabe marketinga in se prikljuËil sluabi prodaje. Tako naj imel Sektor za traenje po 1. januarju 2005 dve sluabi. Ena se bo bolj ukvarjala s stvarmi, ki so bolj povezane z nakupom in trgovanjem elektriËne energije, druga pa s prodajo upraviËenim odjemalcem. AZVOJ DISTRIBUCIJSKEGA OMREAJA ELEKTRA MARIBOR Elektrodistribucijski sistem Elektra Maribor, d. d., je sestavljen iz napajalnega 110 kV omreaja, ki se preteano nahaja na obmoËju Pomurja, srednje in nizkonapetostnega omreaja ter razdelilnih transformatorskih postaj 110/SN kV in transformatorskih postaj SN/0,4 kV. Najobseanej?a so nizko napetostna omreaja, ki merijo skupaj okrog 11.000 kilometrov, srednje napetostnih omreaij je priblia-no 3.600 kilometrov, najmanj pa imamo 110 kV nadzemnih vodov, ki skupaj merijo 165 kilometrov. zajamemo vsaki dve leti v desetletnih naËrtih razvoja distribucijskega omreaja, kot to zahteva zakonodaja. Prvi desetletni naËrt razvoja distribucijskega omreaja smo izdelali lani za obdobje 2003 do 2012, letos pa pripravljamo obnovitev desetletnega naËrta za obdobje 2005 do 2014. V naËrtu so zajeti problematika in potrebe po novogradnjah ter obnovi omreaij vseh napetostnih nivojev ter vmesnih transformacij, prav tako pa tudi sistemi za vodenje in nadzor distribucijskega elektro- ^ 3L o> 56 Srednje napetostno omreaje je veËinoma 20 kV, razen v Mariboru, kjer je 10 kV napetost. Vodov z nazivno napetostjo 35 kV je zelo malo. 35 kV vodi so v obratovanju na obmoËju Prekmurja, kjer obratuje 35 kV daljnovod med RTP Murska Sobota - transformator 20/35 kV, 8 MVA - in RTP 35/20 kV MaËkovci, s transformatorjema 2 x 4 MVA. Na obmoËju Pomurja obstaja 35 kV daljnovod med RTP Ljutomer, kjer je transformacija 20/35 kV, 8 MVA in RTP 35/20 kV Peti?ovci, s transformatorjem 8 MVA. Ta daljnovod skupaj s transformacijo sluai le za rezervno napajanje obmoËja Lendave, ob izpadu 110 kV daljnovoda RTP Ljutomer-RTP Lendava. 35 kV vodi so tudi v Mariboru in njegovi neposredni okolici. Vir 35 kV napetosti je transformacija 110/35 kV v RTP Pekre. Po 35 kV nadzemnem vodu se napaja obmoËje nekdanjega Marlesa, po 35 kV kablovodu pa RTP 35/10 kV Studenci. Napetost 35 kV bo v naslednjih letih na obmoËju Maribora, prav tako pa tudi na obmoËju Prekmurja, ukinjena po zgraditvi nove RTP 110/(20)10 kV Koro?ka vrata v Mariboru oziroma 110 kV daljnovoda med RTP Murska Sobota in RTP Lendava ter RTP Mur- Foto Miro Jakomin ska Sobota in RTP MaËkovci. Sicer pa so poleg elektroenergetskih objektov, vodov in naprav za delovanje elektrodistribucij-skega sistema pomembni tudi sekundarni sistemi za vodenje in nadzor sistema (distribucijski center vodenja, telekomunikacije, za?Ëita). V pripravi naËrt za obdobje 2005 do 2014 Razvoj distribucijskega sistema energetskega sistema. NaËrt razvoja distribucijskega omreaja mora biti pripravljen tako, da bomo z njegovo izvedbo dosegli kakovost in zanesljivost oskrbe odjemalcev z elektriËno energijo in hkrati ekonomiËno gradnjo, vzdraevanje in obratovanje distribucijskega omreaja. V nadaljevanju se bom osredotoËil na problematiko in na?e naloge na podroËju razvoja napajalnega 110 kV in srednje napeto- Franc Toplak, svetovalec uprave Elektra Maribor. V teku je tudi obnova TRP 110 /20 kV Sladki vrh. stnega omrežja ter transformacijo 110/SN kV. Razvoj - širitev in ojačitve - distribucijskega omrežja in transformacije med posameznimi napetostnimi nivoji omrežij (VN/SN, SN/NN) je tesno povezan z dejansko rastjo potreb obstoječih in novih odjemalcev električne energije po električni moči, s katero je ali šele bo v bližnji ali bolj oddaljeni prihodnosti distribucijsko omrežje obremenjeno. Dejansko povečanje konične obremenitve distribucijskega omrežja na nivoju podjetja Elek-tro Maribor je v obdobju od leta 1997 do leta 2002 znašalo 2,2 odstotka, kar je praktično enako vrednosti napovedanega povprečnega letnega povečanja obremenitev 2,3 odstotka, iz študije Pro-gnoze porabe električne energije in koničnih obremenitev za obdobje od leta 1996 do leta 2025, ki jo je leta 1997 izdelal Elektroinš-titut Milan Vidmar iz Ljubljane. Povečanje porabe električne energije na ravni podjetja Elektro Maribor je v istem obdobju znašalo 2,95 odstotka in je bilo višje od povprečnega napovedanega 2,3 odstotka za navedeno obdobje. Nove študije o razvoju elektro omrežij Leta 2003 je bila izdelana nova prognoza porabe električne energije in obremenitev v elektrodi-stribucijskem omrežju na območju Elektra Maribor za obdobje od leta 2002 do leta 2030, ki je za to obdobje na ravni podjetja predvidela povprečno letno povečanje konične obremenitve 2,4 odstotka in povprečno letno povečanje porabe električne energije 2,5 odstotka. Na podlagi študije porabe in koničnih obremenitev so bile leta 2004 za posamezna območja preskrbovalnega območja Elektra Maribor izdelane štiri študije razvoja srednje napetostnega omrežja in pripadajoče transformacije 110/SN kV, peta, zadnja (za območje mesta Maribor) pa je v izdelavi. Nove študije razvoja napajalnega 110 kV in srednje napetostnega omrežja ter transformacije 110/ SN kV so potrebo po gradnji 110 kV vodov in ojačitvi transformacije 110/SN kV ter ojačitvi obstoječih in gradnji novih srednje napetostnih vodov iz prejšnjih študij samo potrdile in nekatere tudi časovno približale. Predvidena vrsta daljnovodnih povezav Na območju Pomurja je treba za zagotovitev rezervnega napajanja RTP 110/20 kV Lendava zgraditi 110 kV daljnovod med RTP Murska Sobota in RTP Lendava. Sedaj je RTP Lendava enostransko napajana, rezerva po 20 kV omrežju iz RTP Murska Sobota in iz transformacije 35/20 kV v RTP 35/20 kV Peti-šovci pa ne zadostuje več. Za zgraditev tega daljnovoda že tri leta teče postopek za pridobitev Foto arhiv Elektra Maribor 57 58 lokacijskega naËrta, ki je pogoj za izdelavo projektne dokumentacije in na koncu pridobitev gradbenega dovoljenja. ZaËetek gradnje daljnovoda priËakujemo leta 2007. Na obmoËju Prekmurja teËe tudi postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo 2 x 110 kV daljnovoda RTP 110/20 kV Murska Sobota-RTP 110/20 kV MaËkovci, za katerega je lokacijski naËrt tik pred sprejetjem, zaËetek gradnje daljnovoda pa naËrtujemo leta 2006. Postopek pridobivanja potrebne prostorske in projektne dokumentacije traja ae od leta 2000. S ?tudijo razvoja omreaja Po-murja, izdelano letos, je predvidena v sedanji RTP 35/20 kV MaËkovci uvedba transformacije 110/20 kV zaradi elektrifikacije aelezni?ke proge med Pragerskim in Hodo?em, predvidene od leta 2006 do 2008. Zaradi elektrifikacije bo v Gornjih Petrovcih potrebna aelezni?ka napajalna postaja s skupno moËjo 7,3 MVA in transformacijo 20/3 kV, ki bo napajana iz nove RTP 110/20 kV MaËkovci. Za napajanje aelezni?ke napajalne postaje, locirane na obmoËju Murske Sobote bo treba ojaËiti obstojeËo transformacijo v RTP Murska Sobota na 2 x 40 MVA. Zaradi elektrifikacije aelezni?ke proge bodo zgrajene aelezni?ke napajalne postaje tudi v Ljutomeru, Ormoau in na Ptuju. Za napajanje napajalnih postaj v Ljutomeru in Ormoau bo treba zgraditi ustrezne 20 kV vode za osnovno in rezervno napajanje in jih vkljuËiti v RTP 110/20 kV Ljutomer in RTP 110/20 KV Ormoa. Na Ptuju bo zaradi aelezni?ke napajalne postaje treba do leta 2007 zgraditi tudi novo RTP 110/20 kV Ptuj -breg na desnem bregu reke Drave, ki bo prevzela napajanje obmoËja dravskega polja in s tem sprostila 20 kV stikali?Ëe obstojeËe RTP 110/20 kV Ptuj. KoniËna obremenitev RTP je pribliano 38 MVA, kar zahteva ojaËitev transformacije na 2 x 40 MVA ae leta 2005. V Pomurju je v postopku tudi pridobitev dokumentacije za zgraditev 2 x 110 kV daljnovoda med RTP 110/20 kV Lenart in RTP 110/20 kV Radenci. Daljno-vodna povezava je potrebna za zagotovitev rezervnega napaja- nja RTP 110/20 kV Lenart. ZaËetek gradnje daljnovoda predvidevamo leta 2007. VeËje potrebe po gradnji 110 kV objektov do leta 2010 se pojavljajo tudi na obmoËju mesta Maribor, kjer je v pripravi gradnja RTP 110/(20)10 kV Koro?ka vrata in 110 kV kablovod RTP Pe-kre-RTP Koro?ka vrata-RTP 110/10 kV Melje. Nova RTP 110/(20)10 kV Koro?ka vrata bo zgrajena na levem bregu reke Drave in bo nadomestila sedanjo RTP 35/10 kV Studenci. S 110 kV kablovodom bo izvedena vkljuËitev RTP Koro?ka vrata v 110 kV omreaje in hkrati zagotovljeno rezervno napajanje za obstojeËo RTP 110/10 kV Melje. ZaËetek gradnje RTP Koro?ka vrata je predviden leta 2006, zaËetek gradnje 110 kV kablovoda pa leta 2007. Novogradnje in obnove objektov Poleg ?iritev distribucijskega omreaja na 110 kV nivoju so v ?tudijah razvoja omreaja predvidene tudi novogradnje in ojaËitve srednje napetostnega omreaja. Poleg novogradenj in ojaËitev vodov ter transformacije 110/SN kV (razdelilne transformatorske postaje) tudi obnavljamo obstojeËe razdelilno transformatorske postaje 110/20 kV in 110/10 kV. Pri obnovi RTP zamenjujemo staro in dotrajano primarno in sekundarno opremo v 110 kV in srednje napetostnih (10 kV, 20 kV) stikali?Ëih z novo, ki zahteva manj vzdraevanja in je zanesljivej?a v delovanju. Ob koncu devetdesetih let prej?njega stoletja smo veËinoma zamenjali nekatere kljuËne elemente v 110 kV stikali?Ëih, kot so malooljni odklo-pniki in odvodniki prenapetosti, v srednje napetostnih stikali?Ëih pa skoznike in ponekod tudi 20 kV malooljne odklopnike (RTP Ptuj, delno RTP Murska Sobota). Malooljne odklopnike v 110 kV stikali?Ëih smo zamenjevali s SF6 odklopniki, stare odvodnike prenapetosti pa z ZnO odvodniki prenapetosti. V obstojeËih srednje napetostnih stikali?Ëih zamenjujemo malooljne odklopnike z vakuumskimi odklopniki. Celovite obnove razdelilnih transformatorskih postaj se lotevamo tako, da obnovimo gradbeni del -temelje, podstavke vseh aparatov - 110 kV stikali?Ë, zamenjamo lo-Ëilnike, instrumentne transformatorje in po potrebi obnovimo ozemljitveni sistem razdelilne postaje. 110 kV stikali?Ëa, ki niso grajena v popolnem H-stiku, dopolnimo z manjkajoËimi elementi. V srednje napetostnih stikali?Ëih menjujemo malooljne odklopnike in instrumentne transformatorje. V okviru zamenjave sekundarne opreme se izvede zamenjava opreme za za?Ëito in vodenje, sistemi enosmernega in izmeniËnega napajanja razdelilne transformatorske postaje. Obnove RTP-jev v Mariboru, na Ptuju in drugod V Mariboru poteka obnova najstarej?e RTP 110/10 kV Melje. Leta 2003 je bilo obnovljeno oziroma zamenjano obstojeËe pro-stozraËno 110 kV stikali?Ëe z novim, oklopljenim in s plinom SF6 izoliranim 110 kV stikali?Ëem (HIS) na prostem, ki je prvo take vrste v Sloveniji. Do zdaj so bila v drugih elektrogospodarskih podjetjih v Sloveniji instalirana oklopljena, s plinom SF6 izolirana stikali?Ëa za notranjo montaao. Leta 2004 nadaljujemo gradnjo srednje napetostnega stikali?Ëa in ojaËitev transformacije na 2 x 40 MVA. Letos smo kupili tudi vso stikalno opremo za srednje napetostno stikali?Ëe ter opremo za?Ëite in vodenja. Po na?ih naËrtih naj bi bila obnova RTP 110/10 kV Melje konËana ob koncu leta 2005. Hkrati z obnovo RTP Melje konËujemo obnovo RTP 110/20 k V Ptuj in RTP 110/20 kV Murska Sobota. Letos smo zaËeli prvo fazo obnove v RTP 110/20 kV Ru?e in RTP 110/20 kV Sladki vrh. Prva faza obsega delno obnovo 110 kV stikali?Ë in se bo nadaljevala leta 2005. Prihodnje leto bomo zaËeli prvo fazo obnove RTP 110/20 kV Radenci in RTP 110/20 kV Lendava. V obeh razdelilnih postajah bomo raz?irili tudi 110 kV stikali?Ëi z novima 110 kV vodnima poljema za vkljuËitev 110 kV daljnovoda RTP Lenart-RTP Radenci oziroma RTP Murska Sobota-RTP Lendava. Franc Toplak ALNE IZBOLJŠAVE V ELEKTRU LJUBLJANA Elektro Ljubljana ima vzpostavljen sistem vodenja kakovosti po SIST ISO 9001:2000 na vseh procesih v podjetju, temeljeË na dobro zastavljeni poslovni politiki, z jasno postavljeno strategijo in opredeljenimi cilji. Področje procesa stalnih izboljšav, ki pomembno prispevajo k napredku in razvoju podjetja ter zadovoljstvu odjemalcev in pomenijo odraz notranje organizacije podjetja, nosilcev organizacijskih enot, pripadnosti podjetju, motiviranosti in zadovoljstva zaposlenih, je v Elektru Ljubljana sistematično urejeno od decembra 1999, ko je podjetje pridobilo certifikat kakovosti ISO 9001. Stalne izboljšave temeljijo na dveh dokumentih: na poglavju 8.5 Izboljševanje v Slovenskem standardu SIST ISO 9001, kjer je poudarjeno, da mora organizacija nenehno izboljševati učinkovitost sistema vodenja kakovosti z uporabo politike kakovosti, ciljev kakovosti, rezultatov presoj, analiz podatkov, korek-tivnih in preventivnih ukrepov in vodstvenega pregleda, in na Poslovniku kakovosti Elektra Ljubljana, kjer je poudarjeno, da je stalno izboljševanje med temeljnimi načeli politike kakovosti v Elektru Ljubljana, ki z dobrim delovanjem zagotavlja napredek, večje zadovoljstvo zaposlenih, odjemalcev električne energije in uporabnikov storitev. Stalne izboljšave, ki niso zakonsko predpisane, so natančno opredeljene v Organizacijskem predpisu (OP 25). Elektro Ljubljana stalne izboljšave podpira zlasti v glavnem procesu distribucije električne energije, čedalje bolj pa so potrebne tudi v procesu storitev, s katerimi se podjetje vključuje na trg. Predpisani postopek za izvedbo stalnih izbolj- šav v Elektru Ljubljana je enostaven. Predlagatelj sam presodi, ali ima zamisel značaj stalne izboljšave, izpolni predpisani obrazec, navede zamisel za iz-bolj šavo z obrazložitvijo in priloži morebitno dokumentacijo. Predlog pošlje službi za kakovost. Predstavnik vodstva za kakovost s službo kakovosti oceni uporabnost stalne izboljšave in določi izvajalce v sodelovanju z izvršnimi direktorji OE, ki so skrbniki in izvajalci procesa, na katerega se predlog nanaša, ter predlagajo stimulacijo, ki jo z letnim poročilom potrdi odbor za kakovost. Naj navedem, da je bilo leta 2000 sprejetih devet stalnih izboljšav, leta 2001 pa pet. Leta 2002 je uprava družbe, v želji po dodatni spodbudi zaposlenih, uvedla izbor najboljše stalne izboljšave leta prej, kjer prejemnik prejme pisno priznanje in denarno nagrado. Leta 2002 je služba za kakovost prejela sedemnajst predlogov za stalne izboljšave. Trinajst predlogov je bilo sprejemljivih za izvedbo in s tem tudi nagrajenih. Štiri izboljšave niso bile primerne za izvedbo. Kot najboljši predlog leta 2002 je bil izbran predlog Jakoba Pavlina, zaposlenega v službi za meritve električne energije v organizacijski enoti upravljanje distribucijskega omrežja. Uprava je avtorja predloga nagradila s pisnim priznanjem in denarno nagrado. Leta 2003 je služba za kakovost prejela prav tako sedemnajst predlogov za stalne izboljšave, ki so bile obravnavane skladno z organizacijskim predpisom za izvajanje stalnih izboljšav - OP 25. Trinajst predlogov je bilo sprejemljivih za izvedbo in s tem nagrajenih. Štiri izboljšave niso bile primerne za izvedbo. Na podlagi vseh pregledanih stalnih izboljšav je delovna skupina na podlagi kriterijev - obsega izboljšave, pozitivnega učinka izboljšave, dejavnosti predlagatelja pri izboljšavi, udejanjitve izboljšave - izbrala kot najboljši predlog in predlagatelja stalnih izboljšav leta 2003 Uroša Jerino in Zorana Popoviča, oba zaposlena v službi za vzdrževanje na distribucijski enoti Ljubljana mesto v organizacijski enoti distribucija električne energije. Na krajši slovesnosti, 18. novembra, je nagrajencema predsednik uprave podelil pisno priznanje in denarno nagrado. mag. Violeta Irgl Prejemnika priznanja za najboljšo stalno izboljšavo v letu 2003. DPRTJE PRENOVLJENE RTP KRANJSKA GORA 35/20 kV Po tridesetih letih obratovanja je postala razdelilna transformatorska postaja 35/10 kV v Kranjski Gori dotrajana, tehnolo?ko zastarela in potrebna temeljite prenove. V Ëetrtek, 21. oktobra 2004, je Elektro Gorenjska, d.d. s slovesnim odprtjem, katerega so se udeleaili kranjskogorski aupan Jure Aerjav, gostje, poslovni partnerji in dobavitelji, namenu predala prenovljeni objekt RTP Kranjska gora s transformacijo 35/20 kV. Objekt bo tako lahko najsevernej?emu turistiËnemu obmoËju Gorenjske na meji med Italijo in Avstrijo zagotavljal zanesljivo in kakovostno dobavo elektriËne energije. potrebne za neprekinjeno in brezhibno delovanje sekundarne opreme, to je omare razvoda dobavitelja Elektromontaaa Bizant; usmernik, razsmernik in AKU baterija dobavitelja Sitel Ljubljana; ter nov suh transformator dobavitelja podjetja Siemens. Ob primarni opremi bo za brezhiben sistem za?Ëite in vodenja poskrbel sistem NEO 2000 dobavitelja Iskra Sistemi Ljubljana. Vsem dobaviteljem ter zunanjim sodelavcem izvajalcem se zahvaljujem za zgledno in uspe?no sodelovanje, ki bo, verjamem, vo- Član uprave Elektrra Gorenjska mag. Andrej Sušteršič (levo), župan občine Kranjska gora Jure Žerjav (v sredini) in predsednik uprave Elektro Gorenjska Jože Knavs (desno) v trenutku rezanja otvoritvene vrvice v četrtek, 21. 10. 2004. ^ 3L o> 60 Objekt RTP Kranjska gora je bil zgrajen leta 1974. Stikali?Ëe 35 kV je bilo prostozraËne izvedbe, stikali?Ëe 20 kV pa je bilo postavljeno v zidanem objektu. Zaradi nezanesljivosti in pogostih okvar je bilo potrebno primarno opremo - 35 in 20 kV stikali?Ëe ter sistem za?Ëite in vodenja - zamenjati z novimi sodobnimi in zanesljivimi napravami. Rekonstrukcija RTP je obsegala zamenjavo obstojeËega zunanjega sti-kali?Ëa 35 kV z novimi celicami 35 kV v zgradbi, zamenjavo obstojeËih celic 20 kV z novimi, zamenjavo celotnega sistema za?Ëite in vodenja, zamenjavo naprav lastne rabe in obnovo objekta ter zunanjo ureditev. ?Stojimo pred objektom, ki smo ga pomladili ter usposobili vsaj za nadaljnje tri dekade,« je dejal ob odprtju v Ëetrtek, 21. oktobra 2004, slavnostni govornik in Ëlan uprave Elektra Gorenjska mag. Andrej ©u?ter?iË. Hkrati je omenil, da so celotni stro?ki rekonstrukcije razdelilne transformatorske postaje Kranjska Gora zna?ali 135 milijonov tolarjev. ?Na temeljito prenovljenem objektu so se izvajala gradbena, elektromontaana dela in obrtni?ka dela, izvedena s strani na?e Foto Drago Papler sluabe za novogradnje in delavcev Elektra Gorenjska, za kar se jim iskreno zahvaljujem. Pri izvajanju del so sodelovala tudi podjetja Elektromontaaa Bizant, Kra?evec s.p., Drago Aemva s.p. in Janez Kadivc s.p. V objekt sta vgrajeni novi sodobni 35 in 20kV stikali?Ëi dobavitelja Elektrona-bave Ljubljana ter proizvajalca Siemens ter naprave lastne rabe, dilo v nove skupne projekte. Predvsem pa bi se ob tej priliki rad zahvalil vam, dragi sodelavci, za trud in delo, ki ste ga vloaili v prenovo RTP Kranjska Gora in ki ga vsakodnevno namenjate uresniËevanju ciljev Elektra Gorenjska. S skupnim trudom ustvarjamo uspe?no, moderno in hkrati tako odjemalcem, zaposlenim kot tudi lokalnim skupno- stim, prijazno in prepoznavno elektrodistribucijsko podjetje,« je poudaril mag. Andrej Sušter- šič. GIS izvedba stikalisča 35 W Novo stikališče 35 kV v RTP Kranjska Gora se nahaja v zgradbi in je zgrajeno kot blok treh celic v izvedbi GIS, z enojnimi zbiralnicami. Celice 35 kV so tip NX PLUS (Siemens), kovinsko oklopljene z izolacijo s plinom SF6, premorejo pa tudi vakuumske odklopnike modularne izvedbe z možnostjo razširitve. Stikališče 20 kV je zgrajeno kot stikališče z enojnim sistemom zbiralnic in dvema sektorjema SI in S2, med katerima je spojno polje. Vsak energetski transformator napaja svoj sektor, stikališče 20 kV pa sestavlja 14 celic, in sicer dve dovodni transformatorski celici, šest odvodnih celic, dve merilni celici, dve spojni celici, celica lastne rabe in kompenzacijska celica. Celice so nadgrajene z niz- Sodobno stikali?Ëe 35 kV je odslej v notranjosti objekta, zgrajeno kot blok treh celic v izvedbi GIS. konapetostno omarico v kateri je oprema za zaščito, meritve in vodenje. Indikacije stanja vseh stikalnih elementov so vidne na vratih celic in na zaslonu naprav za zaščito in vodenje. Celice imajo stalni nadzor plina SF6 in prisotnosti napetosti na vodniških priključkih. V prostoru stikalisča so nameščene vse naprave lastne rabe, ki so potrebne za neprekinjeno in brezhibno delovanje primarne in sekundarne opreme v RTP. Normalno napajanje naprav lastne rabe je udejanjeno prek novega suhega transformatorja za lastno rabo, ki je nameščen v vodniškem prostoru zgradbe RTP. Vgrajen je nov, porazdeljen sistem zaščite in vodenja NEO 2000. Zaščite so sodobne mikroprocesorske izvedbe, vodenje in nadzor pa omogočajo računalniki polja v teh napravah. Naprave za zaščito in vodenje so z optičnimi vodniki povezane s komunikacijskim računalnikom, ki je v omari zaščite in vodenja v nad- Foto Drago Papler zornem prostoru. Tudi oba energetska transformatorja, kot tudi vse naprave lastne rabe ter naprava za nadzor požara, nadzorujejo z napravami za daljinski nadzor in vodenje. Komunikacijski računalnik se rabi za povezavo naprav za zaščito in vodenje v sistemu, hkrati pa je povezan tudi s postajnim računalnikom in z računalniškim sistemom v distribucijskem centru vodenja - DCV Elektra Gorenjska v Kranju. Postajni računalnik uporabljajo za krajevni nadzor in za upravljanje celotne postaje, hkrati pa za krajevno vodenje RTP iz komandnega prostora RTP. Za komunikacijo med RTP Kranjska gora in DCV v Kranju se rabi obstoječa radijska in optična zveza. To razvrstitev in tehnološko vlogo postavljene opreme v posodobljeni RTP Kranjska Gora nam je, vidno zadovoljen, opisal Miha Zumer, univ. dipl. inž. el., novi vodja Službe za razvoj Elektra Gorenjska. V »obratovalno življenje« je tako pripeljal že četrti sodobni RTP v GIS izvedbi in s tehnologijo SF6. Ob tehnološki pridobitvi sta bila zadovoljna tudi vodja nadzorništva Kranjska gora Franc Ravnik, ki se bo konec letošnjega leta upokojil, in njegov pomočnik Simon Cuznar. V času gradnje, ko so bili zaradi stalne oskrbe odjemalcev z elektriko potrebni provizoriji in prevezave napajanja iz starih naprav na novo, sta bila domala nepogrešljiva in ves čas dosegljiva za pomoč izvajalcem del. Pri označbi RTP Kranjska Gora 35/20 kV z napisno tablo je bila prvič uporabljena nova grafična podoba Elektra Gorenjska s preoblikovanjem logotipa družbe. Kranjskogorski krstni označbi bo sledila celovita promocijska pobuda zamenjave prepoznavnih znakov Elektra Gorenjska. Po štirih letih oranja ledine na področju trženjskih prizadevanj stopa Elektro Gorenjska še korak dlje in ustanavlja novo trženjsko službo v organizacijski enoti Splošno pravno kadrovske storitve, ki jo bo okrepila z zunanjimi sodelavci. Le tako bo Elektro Gorenjska lahko popolnoma uresničila promocijsko leto 2005. Drago Papler 61 lOVA ENERGIJA ZA CISTO PRIHODNOST IZ ELEKTRA CELJE »edalje veËja pozornost se namenja varstvu okolja, zato smo se v Elektru Celje, d. d., odloËili, da svojim odjemalcem ponudimo nov produkt ZEL1, to je energijo iz obnovljivih virov ali tako imenovano zeleno energijo. ^ 3L o> 62 Stem želimo zadovoljiti tudi najbolj zahtevne odjemalce električne energije, ki bodo svojo okoljsko osveščenost dokazovali z nakupom energije, pridobljene iz obnovljivih virov. Hkrati pa skušamo podpirati čim večjo izrabljenost obnovljivih virov ter posledično zmanjšanje to-plogrednih plinov in drugih okolju škodljivih snovi. Na našem področju kupujemo električno energijo od 109 kvalificiranih proizvajalcev, kar zadošča za okrog 7000 gospodinjstev. Prevladujejo predvsem male hidroelektrarne, elektrarne na biomaso, deponijske pline in elektrarne s soproizvodnjo toplote in električne energije. Posebnost na našem področju pa je tudi elektrarna na živalske odpadke. Na grafu je prikazana sestava produkta ZELI po primarnih virih. Dejstvo je, da proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije ni konkurenčna, vendar jo skušamo z novimi pristopi približati odjemalcem. S tem želimo dodati svoj prispevek k ohranjanju narave in pustiti mlajšim generacijam čim bolj čisto in negovano okolje. Ime ZELI (ZEL(zelena) + l(ena)= ZELI) je zaščitena blagovna znamka Elektra Celje, d. d., in pomeni električno energijo, pridobljeno iz obnovljivih virov. Potencialni kupci te energije so odjemalci, ki so pripravljeni plačati višjo ceno za električno energijo, kot pa, da bi jo plačevali po tarifnem sistemu. S tem se zavedajo, da s tem prispevajo k razvoju, obnovi in zgraditvi zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, kar pa ima za posledico zmanjšanje obremenjevanja okolja. Iz raziskav v tujini je razvidno, da so kupci te energije po navadi ljudje z višjo stopnjo izobrazbe, ki so ekološko osveščeni in so seznanjeni z nepravilnimi človekovimi poseganji v naravno okolje. Ti ljudje veliko svojega delovnega in predvsem prostega časa preživijo v sožitju z naravnim okoljem. Drugi vzroki za takšno odločitev so posledični tudi višji denarni prihodki ljudi z višjo izobrazbo in tudi družbeni ugled. Ti ljudje se zavedajo posledic, ki jih njihovo vedenje povzroča okolju, oziroma prevzemajo nase tudi odgovornost za izboljšanje razmer. So zaskrbljeni za obstoječe stanje in jim ni vseeno, kakšno okolje bodo zapustili prihodnjim generacijam, so zelo dejavni v raznih skupnostih ter poskušajo ustvariti boljše naravno oko- lje. Taki ljudje so že do zdaj ravnali z energijo zelo ekonomično in tudi uporabljan izdelke z naravnim izvorom oziroma izdelke, ki zmanjšujejo vpliv na okolje. Povedano na kratko, bolj jim je mar za okolje kot za malenkost višji izdatek pri določenem plačilu, četudi je to električna energija. Cena energije, pridobljene iz obnovljivih virov, je nekoliko višja. Sestavljena je iz: - cene za uporabo omrežij, ki je v skladu z veljavno zakonodajo znižana za olajšavo oziroma za del omrežnine za prenosno omrežje. Olajšava se upošteva v primeru, ko imata odjemalec in kvalificirani proizvajalec sklenjeno pogodbo o dobavi električne energije in sta priključena na distribucijsko omrežje istega sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. - Cene energije, določene na podlagi Sklepa o cenah in premijah za odkup električne energije od kvalificiranih proizvajalcev električne energije (ULRS 8/ 2004) - Cene odstopanj 20 odstotkov - Cene za stroške pri dobavi - DDV Naš namen je večji del tako zbranih sredstev nameniti razvoju, zgraditvi novih in obnovi starih objektov za proizvodnjo elektriËne energije na obnovljive vire. Vse odjemalce ZEL1 bomo redno obve?Ëali, koliko so z nakupom nove energije ZEL1 prispevali za Ëisto okolje in prihodnost vseh nas. Vodilna misel, ki nas vodi ob prodaji zelene energije ZEL1, je pustiti mlaj?im rodovom Ëistej?o okolje in naravo. Delovati pregledno, po?teno in za naravo, je na? cilj. Enako bomo storili s tako zbranimi sredstvi. Na primer: Na obmoËju Elektra Celje, d. d., je okrog 139.000 odjemalcev na gospodinjskem odjemu, ki bodo leta 2005 porabili 507.000 MWh. PovpreËna letna poraba tipiËnega gospodinjstva zna?a 3600 kWh. »e bi se za nakup ZEL1 v zaËetnem obdobju odloËil en odstotek vseh odjemalcev, bi to pomenilo 1390 odjemalcev oziroma okrog 5.000 MWh porabljene elektriËne energije na leto. V skladu v ta namen zbrana sredstva zna?ajo 6,75 tolarja na 1 kWh porabljene energije, kar bi po prej omenjenih podatkih na letni ravni pome- nilo 33,75 milijona tolarjev. Zgraditev male hidroelektrarne in?talirane moËi okrog 50 kW, Ëe gradnja ni preveË zahtevna, stane pribliano 25 milijonov tolarjev. Ob teh predpostavkah vidimo, da bi se lahko s tem fondom zgradila vsaj ena MHE na leto ali sofinanciralo veË majhnih hidroelektrarn, elektrarn na biomaso, soproizvodenj s toploto ali pa kak?ne druge oblike elektrarn. PoslediËno bi to pomenilo doloËen delea zmanj?anja toplogre-dnih plinov in drugih okolju ?kodljivih snovi. Bojan Kumer Damir Lončar 63 N J_ 1A»ELOMA SMO VSI ZA PO©TENO KONKURENCO, TODA Varovanje konkurence na trgu je zahtevno in pogosto nujno potrebno, saj so kupci in konkurenca lahko izpostavljeni podjetni?kemu in oblastnemu omejevanju konkurence. V tak?nih primerih izgubljajo tako vsi, dobiva pa predvsem eden. 58 Lo GA VËlanku sledi predstavitev problematike varovanja konkurence na trgu z elektriËno energijo na bolj celovit naËin. Ob odprtju trgov elektriËne energije so ?tevilni udeleaenci na trgu priËakovali hiter razmah konkurence in po?teno konkurenËno borbo za kupce elektriËne energije. Po veË letih odprtega trga ne le kupci, paË pa tudi alternativni dobavitelji, draavne in nadnacionalne institucije in ?e kdo niso zadovoljne z doseaeno stopnjo konkurence. Pojavlja se Ëedalje bolj izrazita potreba po uËinkovitem prepreËevanju omejevanja konkurence in varstvu konkurence na elektroenergetskem trgu. Vrste negativnih vplivov na konkurenco so prikazane na sliki 1. Varstvo konkurence -naËeloma vsi za Na podroËju konkurence dva pomembna pojma predstavljata pojem omejevanja konkurence oziroma nelojalne konkurence. Velikokrat uporabljamo pojem nelojalna konkurenca, ob tem pa imamo v mislih omejevanje konkurence. Slednje lahko opredelimo kot omejitve, ki so rezultat ravnanja posameznih podjetij oziroma udeleaencev na trgu, ali pa rezultat politike draave, tako sistemske politike, kot tudi posa- meznega ravnanja draave. Na drugi strani nelojalna konkurenca pomeni odstop od dobrih poslovnih obiËajev, ali kot se najlaae opredeli, kr?itev obiËajev po?tene trgovine. Najprej se lahko vpra?amo, zakaj varstvo konkurence? Varstvo konkurence posredno zagotavlja zajezitev naglega povi?anja cen, obenem pa zdrava konkurenca, ki je pod kontrolo, zagotavlja inovativnost, bolj?e storitve in je motor razvoja. Za varstvo konkurence je neodvisnost, usposobljenost in realna moË ?nadzornih« institucij oziroma agencij izrednega pomena. Z dobro uËinkovitostjo institucij na nacionalni ravni se posredno zagotovi tudi varstvo konkurence na mednarodni ravni. Na elektroenergetskih trgih predvsem govorimo o konkurenËnih (niajih) cenah, ob zagotavljanju visoke ravni storitev ter zanesljivosti. NaËeloma se sicer vsi udeleaenci na trgu radi zavzemajo za po?teno konkuriranje, v praksi pa pogosto prihaja do razliËnih oblik omejevanja konkurence. To ni niËesar presenetljivega, saj tovrstna omejevanja lahko pomenijo vir zelo pomembnih koristi za nekatera podjetja. Tudi na trgih elektriËne energije prihaja do teh pojavov, pri Ëemer obstaja kar nekaj posebnosti. Prva je ta, da so bili trgi elektriËne energije do pred nekaj let ?e zaprti - konkurenca ni bila dovoljena. Poenostavljeno pa je aelja vsakega dobavitelja, da ima izkljuËno pravico do dobave neke dobrine, ?e posebej Ëe gre za dobrino, ki jo vsi potrebujemo. Z izgubo teh privilegijev so ?tevilna podjetja panoge oskrbe z elektriËno energijo utrpela neprijetne izgube. Vendar so tradicionalni dobavitelji pogosto v bistveno bolj ugodnem poloaaju kot novi dobavitelji ter imajo kar nekaj moanosti za omejevanje konkurence, kar je novim konkurentom in kupcem teako dokazovati. Pogoji za zdravo konkurenco Za zdravo konkurenco mora biti izpolnjena vrsta pogojev. S pogoji mislimo predvsem na normativne okvire (zakonodaja), obstoj institucij, pristojnih za podroËje varovanja konkurence ter seveda dejansko izvajanje sprejete zakonodaje. Za obËutek navedimo le nekaj pomembnih toËk iz normativnega okvira. Na ravni draave Slovenije podroËje konkurence urejajo Ustava RS v 74. Ëlenu, Zakon o prepreËevanju omejevanja konkurence (ZPOmK), Zakon o varstvu konkurence (ZVK), Zakon o nadzoru draavnih pomoËi, Zakon o prevzemih in ?e nekaj drugih zakonov. Slovenija kot Ëlanica EU je tudi na podroËju konkurenËne zakonodaje harmonizirana z EU. Tako je treba upo?tevati t.i. ?nadnacionalne« normative, kot so Evropski pridruaitveni sporazum, Izvedbena pravila, WTO sporazum, Evropsko listino, razliËne direktive in tako naprej. Poleg tega se je v primeru sporov mogoËe obrniti tudi na sodi?Ëe ter se sklicevati na dosedanjo sodno prakso v EU. Vidimo lahko, da je zakonodaja s tega podroËja obse- • • • žna, nespoštovanje zakonodaje pa drago. Pomembne, upajmo pa, da ne tudi zelo drage izkušnje, na tem področju Slovenija že nabira na področju mobilne telefonije, kjer ameriški ponudnik VEGA toži državo za astronomske zneske. Menim, da bi bilo smiselno preveriti, ali obstajajo možnosti za podobno tožbo na področju elektroenergetike, še posebej če vemo, da po ameriškem sistemu pogosto ne zmaga pravica, pač pa stranka z boljšimi pravniki. Na področju urejanja razmerij na področju konkurence ima zelo pomembno vlogo Urad za varstvo konkurence RS, ki izvaja nadzor nad uporabo določb zakona, spremlja in analizira razmere na trgu, vodi postopke in izdaja odločbe in tako naprej. Dejstvo je, da imajo države EU konkurenčno zakonodajo, ki velja, prav tako imajo tudi pristojne institucije. Največje težave nastanejo pri implementaciji. Ce- Slika 1 Negativni vplivi na konkurenco prav na primer omejevanje konkurence obstaja, pa zaradi različnih razlogov do prijav pogosto ne pride. Presoja je lahko zahtevna, dolgotrajna, draga in sporna. Spomnimo se samo presoje Urada za varstvo konkurence v zvezi s pivovarnama Laško in Union. Omejevanje se v grobem deli na podjetniško omejevanje in oblastno omejevanje. Marsikdo se ne zaveda, da konkurence ne omejujejo le velika podjetja na trgu, ki ne želijo konkurence, pač pa tudi država oziroma njeni organi. Delitev omejevanja konkurence je prikazana na sliki 2. Podjetniško omejevanje konkurence Najprej si oglejmo nekaj primerov podjetniškega omejevanja konkurence. Akterji omejevanja so v tem primeru praviloma podjetja s tržnim položajem. Prvi košček mozaika so omejevalni sporazumi, kjer se dve ali več po- Slika 2 Delitev omejevanja konkurence djetij dogovori o tem, kakšen trg želijo imeti. Moralo bi biti seveda obratno, da trg pove, kakšna podjetja želi imeti. Po 5. členu ZPOmK so prepovedani in nični sporazumi med podjetji o pogojih poslovanja na trgu, katerih cilj ali učinek je preprečevati, ovirati ali izkrivljati konkurenco. V povezavi z omenjenimi omejevalnimi sporazumi se pojavlja pojem kartel. Po 3. členu ZVK so kar-telni sporazumi tisti sporazumi, ki jih med sabo sklepajo podjetja ali združenja podjetij o pogojih poslovanja na trgu in imajo za cilj ali posledico omejitev konkurence med udeleženci sporazuma pri prometu blaga ali pri opravljanju storitev. Taki sporazumi so prepovedani in nimajo pravnega učinka. Za klasične kartele je značilno predvsem dogovarjanje oziroma določanje cen in drugih poslovnih pogojev, omejevanje ali nadziranje proizvodnje, prodaje, tehničnega razvoja aH naložb ter delitev trga, v katerem delujejo. V praksi gre za »bid-rigging«, razdelitev poslov na javnih razpisih in določanje minimalnih cen. Pojavljajo pa se v praksi tudi primeri, ki jim pravimo »hard-core« karteli, za katere izjeme ne veljajo. Izjeme so sicer po zakonu dopustne. V času cenovnih konic na nemški borzi EEX so se pojavljali pomisleki, da so nekatera velika podjetja z medsebojnimi dogovori vplivala na ceno in pogoje na trgu. Znano je, da so se slovenske distribucije za prodajo v letu 2004 medsebojno dogovorile o določitvi prodajnih pogojev ter razdelitvi trga. V Sloveniji so razmere specifične v tem, da je pretežni lastnik večine elektroenergetskih podjetij država, ki seveda upošteva tudi širše, makroekonomske vidike. Drugi košček v mozaiku omejevanja na ravni podjetništva so zlorabe prevladujočega položaja. Prevladujoč položaj je položaj ekonomske moči podjetja, ki mu omogoča, da preprečuje učinkovito konkurenco, ker se lahko obnaša v veliki meri neodvisno od svojih konkurentov, kupcev in porabnikov. O tem smo v preteklosti že kar veliko pisan. Povejmo le, da se šteje, da ima na trgu prevladujoč položaj podjetje, če je njegov tržni delež večji od 40 odstotkov, oziroma dvoje 65 66 ali več podjetij prevladujoč položaj na trgu, če med njimi ni pomembnejše konkurence in je njihov skupni tržni delež večji od 60 odstotkov. Več med sabo ekonomsko neodvisnih podjetij ima na trgu skupaj lahko prevladujoč položaj, ki sicer sam po sebi ni prepovedan. Prepovedane so zlorabe takšnega položaja, ki pa jih je, kot smo že povedan, težko dokazovati. Kot primer navedimo, da ima HSE v Sloveniji prevladujoč položaj na proizvodnem trgu. Agencija RS je v svojem poročilu o konkurenci v 2003 ugotovila, da HSE svojega prevladujočega položaja ni izkoriščal, niti ni poročala o kakih drugih tovrstnih primerih. Zadnji, tretji delček mozaika sestavljajo nedovoljene koncentracije, torej takšne, ki povečujejo moč enega ali več podjetij, posamično ali skupno, pri tem pa bistveno zmanjšujejo ali onemogočajo učinkovito konkurenco na trgu. Koncentracije so legitimna oblika dolgoročnega poslovnega povezovanja in so eden izmed najbolj vidnih znakov globaliza-cije. Koncentracije niso »per se« prepovedane, kakor to velja na primer za omejevalne sporazume. Koncentracije na evropskem elektro trgu predstavljajo eno največjih ovir za razvoj konkurence, o čemer smo tudi že precej pisan. Največjo koncentracijo je slovenska elektroenergetska panoga doživela ob nastanku HSE, medtem ko združevanje distribucij še poteka. Slovenski trg je izjemno majhen, distribucije pa imajo istega lastnika. Zaradi tega je povezovanje distribucij tudi smiselno, posebej v luči konkurence z enotnega evropskega trga. Vidimo lahko, da obstaja kar nekaj področij, kjer močna podjetja na trgu lahko omejujejo konkurenco oziroma delujejo nepošteno od drugih konkurentov. In pri tem jim lahko pomaga tudi država. Oblastno omejevanje konkurence Druga vrsta omejevanja konkurence je torej oblastno omejevanje konkurence oziroma omejevanje konkurence s strani države. Tu gre za na primer legalne monopole, podeljene ekskluzivne pravice s strani države, netrans-parentno politiko državnih po- moči ter za omejevalne oblastne akte in dejanja. Monopoli v EU niso prepovedani, če to niso legalni monopoli, ki temeljijo na predpisu in za katere velja tako imenovana »obvezna liberalizacija«. Vrsto oblastnega omejevanja pomenijo tudi podeljene ekskluzivne pravice. V Sloveniji imajo na primer distribucije ekskluzivno pravico dobave električne energije tarifnim odjemalcem na svojem geografskem območju. Vsaj za zdaj jim teh pravic nihče ne zavida, saj je dejstvo, da distribucije na tako imenovanem tarifnem delu ustvarjajo izgubo. Izgubo na tem segmentu morajo pokrivati drugi segmenti trga, kar nas pripelje do problematike navzkrižnega subvencioniranja. Navzkrižno subvencioniranje je seveda mogoče predvsem na trgu, kjer ni konkurence. Tretja oblika omejevanja konkurence so lahko državne pomoči. Državna pomoč je razvojno naravnano orodje, ki ne sme biti namenjeno ohranjanju »statusa quo« in ki ga država praviloma uporabi izjemoma, zato morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, in sicer da brez pomoči ni mogoče doseči želenega namena in ciljev v podjetju, veljati mora časovna omejitev pomoči, sama pomoč pa mora padati sorazmerno s procesom povečevanja konkurenčne sposobnosti. Negativni vplivi na konkurenco Poleg omejevanja se na trgu praviloma pojavljajo tudi drugi negativni vplivi na konkurenco. Med druge negativne vplive na konkurenco štejemo nelojalno konkurenco, ki jo lahko opredelimo kot dejanje podjetja pri nastopanju na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in s katerim se povzroči ali utegne povzročiti škoda drugim udeležencem na trgu. Zato je nelojalna konkurenca prepovedana (v nelojalno konkurenco sodijo na primer premijski posli, to je pridobivanje kupcev blaga ali uporaba storitev z dajanjem ali obljubljanjem nagrad). Med druge negativne vplive lahko prištejemo tudi dumpinški in subvencioniran uvoz. Po istem zakonu (ZVK) se za dumpinški uvoz šteje uvoz blaga po ceni, ki je nižja od normalne vrednosti, za subvencionirani uvoz pa, kadar je bilo blago, ki se uvaža, deležno neposredne ali posredne pomoči v državi, iz katere blago izvira. Tudi v preteklosti so nekatera evropska elektroenergetska podjetja ponujala dumpinške cene. Prodajalec je na tak način želel zasesti del trga, pri čemer se je ta taktika na elektro trgih, kjer je prvi pogoj cena, pokazala kot neuspešna. S stališča kupca je dumpinški uvoz, kratkoročno gledano, privlačen, saj kupec običajno plača za blago manj, kot bi sicer; ne gre pa pozabiti, da ima dumpinški uvoz, dolgoročno gledano, obilo negativnih učinkov, ne nazadnje lahko vodi do občutnega zmanjševanja tržnega deleža konkurentov, resnih težav, celo propada domače industrije in posledično, do pridobitve prevladujočega položaja subjekta, ki v začetku izvaja dumping. V primeru, da urad za varstvo konkurence ugotovi primere omejevanja konkurence, sledijo sankcije. Sankcije, ki jih lahko naloži Urad, so lahko denarne, lahko pa so tudi vsebinske. Pod slednje sodijo ničnost, prepoved ravnanja, prepoved izvrševanja pravic pri koncentraciji ter strukturne spremembe. Sklepne misli Vidimo lahko, da obstaja kar nekaj področij, kjer močna podjetja na trgu lahko omejujejo konkurenco oziroma delujejo nepošteno od drugih konkurentov. In pri tem jim lahko pomaga tudi država. Elektroenergetski trgi se razvijajo, nezadovoljstvo je precejšnje in pritiski na povečanje konkurenčnosti teh trgov močni. Ocenjujemo, da je primerov omejevanja konkurence na elektroenergetskih trgih bistveno več, kot pa je dejanskih pritožb. Tudi v Sloveniji bi bilo za razvoj konkurence na elektroenergetskem trgu mogoče še marsikaj storiti. Dokazovanje, da je do omejevanja konkurence dejansko prišlo, je lahko zelo zahtevno, zamudno in drago. Predvsem majhni akterji v takšnih sporih pogosto nimajo realnih možnosti za uspešnost pritožbe. Vendar se evropski trg razvija in lahko pričakujemo pritiske v smeri odpiranja slovenskega elektroenergetskega trga. Upajmo le, da ne po sistemu mobilnega operaterja VEGA. mag. Klemen Podjed K* i JIH :^.l'f.lHil4'lil:i'Jli:LTI Oktobrski volumen trgovanja na dnevnem trgu je za 35 odstotkov presegel septembrskega. Skladno s tem je bila višja tudi povprečna dnevna količina prodane energije na trgu, povišala se je namreč iz 533 MWh v septembru na 693 MWh v oktobru. Najvišji volumen trgovanja v oktobru je bil dosežen v četrtek, 7. oktobra, in je znašal 1.127 MWh, najnižji pa v četrtek, 30. oktobra, ko je volumen trgovanja znašal le 144 MWh. Temperature so bile v tem obdobju višje, kot je bilo pričakovano, tako da je ponudba na trgu presegala povpraševanje. Indeks SLOeX je najvišjo vrednost dosegel pri trgovanju za petek, 1. oktobra, z 9.972 indeksnimi točkami, najnižjo pa pri trgovanju za nedeljo, 3. oktobra, ko je indeks dosegel 5.022 indeksnih točk. Povprečna vrednost indeksa SLOeX za oktober je 7.844 indeksnih točk, cene na trgu pa so se v primerjavi s septembrom v povprečju povišale za 3,7 odstotka. SKUPNI PROMET NA DNEVNEM TRGU IN VREDNOST SLOeX V OKTOBRU 2004 & dr dr ¦*? 86 Poraba se je od leta 1956 do leta 1969 poveËala ?tirikrat in dosegla konico 3.200 kW, kar je pomenilo samo v zadnjih treh letih poveËanje za 40 odstotkov. Mnogi izpadi zaradi enostranskega napajanja in preslabotno dimen-zioniranih daljnovodov 10 kV so povzroËali krizo. Gradnja novih daljnovodov 10 kV pa tudi ni obetala tehniËno pravilne in energetsko zanesljive re?itve. ObmoËje Bleda in okolice je bilo doslej napajano po starem daljnovodu 10 kV iz HE Zavr?nica, kar pa seveda ni veË ustrezalo porabi, ker je bila moË za te izrabljene naprave prevelika. Na Bledu so se zaËele mnoaiti razne motnje in razmere so terjale premislek o ustreznej?i re?itvi. To je v svoji diplomski nalogi zapisal Janez P?enica, dipl. ina. el., projektant DE Airovnica. Omenjeni daljnovod 10 kV iz Zavr?nice naj bi tako poslej rabil kot rezerva, oziroma za napajanje pribliano desetih vasi v okolici Gorij, od Zasipa do Krnice.Tehnolo?ka modernizacija industrije je zahtevala nujno kvalitetno dobavo elektriËne energije s Ëim manj izpadov in s Ëim kraj?imi izpadi -ob stalnej?i napetosti. Re?itev se je pojavila v odloËitvi za gradnjo novega, nujno potrebnega elek-troenegetskega objekta RTP Bled 35/10 kV, ki naj bi napajal turistiËni Bled in njegovo okolico. To obmoËje je bilo eno najbolj obËutljivej?ih prav zaradi razvoja turizma. RTP Bled za izbolj?anje dobave elektriËne energije: 1970 *J Navedeno je spodbudilo vodstvo podjetja Elektro Kranj, da je leta 1967 zaËelo pripravljati gradnjo nove razdelilne transformatorske postaje 35/10 kV, ki naj bi bila vkjuËena v daljnovod RTP Radovljica - RTP Bitnje. Poznej?a gradnja pa naj bi omogoËila ?e tretjo, neposredno, povezavo RTP Bled - HE Moste. ObstojeËe razmere in rast potreb v prej?njih letih so rabili strokovnjakom podjetja kot temelj za pripravo investicijskega programa, izdelanega leta 1967. Po tem programu naj bi bila postaja zgrajena za doloËeno zmogljivost 2 krat 8 MVA, v zaËetku pa opremljena s transformacijo 4 krat 4 MVA. Po odobritvi organov samoupravljanja je bil nato izdelan glavni naËrt za gradnjo postaje. Dela pri gradnji RTP Bled so se zaËela 19. decembra 1968 in trajala do 15. septembra 1969, ko so strokovnjaki Elektro in?tituta Milan Vidmar opravili preizkuse in je zaËela RTP poskusno obratovati. Postajo je konËno tehniËno pregledal republi?ki elektroenergetski in gradbeni in?pektorat maja 1970. Takoj zatem je bila tudi tehniËno prevzeta in je bilo zanjo izdano uporabno dovoljenje. Dela pri gradnji in montaai so bila konËana v predvidenem roku, Ëeprav je dobava celic za stikali?Ëe malce zamujala, graditeljem pa je po-nagajala tudi zima. Pogled v srce postaje Nova razdelilna transformatorska postaja Bled je bila postavljena izven sredi?Ëa najbolj znanega letovi?Ëa na Gorenjskem, ob cesti v smeri proti Ribnem, v mirni dolini. Obdana je bila s polji in travniki, odkoder je bil prav lep razgled na Karavanke in Stol. RTP Bled je bil kombiniran kla-siËno-montaani objekt, ki ima naprave v zidnem objektu, transformacijo pa na prostem. Osnovna napetost je bila 35 kV, sekundarna pa 10 kV, z moËjo 2 krat 4 MVA. Sistem zbiralnic je bil pri obeh napetostih dvojni, postaja pa je premogla osem celic 35 kV in ?tirinajst celic 10 kV. Novi transformator 4 MVA je bil izdelek tovarne Rade KonËar iz Zagreba, ostali elektroenergetski del opreme pa je izdelala EM Hidro-montaaa iz Maribora. Komandna stikalna plo?Ëa pa je pri?la iz Zavoda za avtomatizacijo Iskra iz Kranja. Gradbena dela je opravilo Obrtno podjetje Bled. Novo RTP sta sestavljala dva gradbena objekta, postaja s stikali?Ëem 10 kV in stanovanjska zgradba. V postaji je bilo stikali?Ëe 10 kV, komandni prostor, prostor za akumulacijsko baterijo ter pomo- Elektromon-terji Elektra Airovnica z direktorjem Viktorjem Po-gaËarjem v transformatorski postaji Blejski grad, maja 1961. Foto arhiv Drago Papler IN PECO Lepega jesenskega dne sem jo mahnil v nekoliko pozabljeni del nase domovine. Ko-privno. Kje pa je to, boste vprašali? Ja, takole, za planince: med Olševo in Peco. Pot me vodi po panoramski cesti pod Olševo in čez preval Sleme na drugo stran gore. Tu je Ko-privna - potok, dolina in naselje. S ceste se razgledujem - levo je Olševa, nasproti so malo znani sredogorski gozdnati vrhovi z zanimivimi imeni: Maroldčev vrli. Kosov vrli, Kukužev vrli, Snežnik, Jelenov vrli, Potoški vrli, Cofatijev vrli, desno pa je kraljica Koroške: Peca. Cesta je asfaltirana le po dolini, višje pa je samo makadam. Vseeno se lanko z avtom visoko pride. Najprej se napotim proti izviru Meže. Prijazen domačin mi pove, kod naj grem. Pripeljem se vse do Ovševe planine. Nikjer ni nikogar, saj je delovni dan. Planina je lepa, obsijana s soncem in celo nekoliko skrivnostna. Ce nočem spoznati pokrajino, jo moram prehoditi. In tako grem naprej peš. Prečim skoraj vse prej naštete vrhove. Sledov divjadi je ogromno. Gozdna cesta vijuga gor in dol, okoli robov in čez grape in me pripelje v malo idilično naselje. Pri domačiji Jelen je cerkev Sv. Ane, pri domačiji Kumer pa planinski dom Kralja Matjaža. V prijetnem okolju se soočim z osamljenim psom, ki pa postane grozeč, zato grem kar lepo nazaj. Pot, ki sem jo prej hodil več kakor uro, z avtom opravim v nekaj minutah. Moj naslednji cilj je planina Luža. Spet zanimivo ime! Z avtom se zapeljem po gozdnih cestah do meje. Samo streljaj naprej, že na avstrijski strani, je velika pose- ka. Prav všeč mi je tu, na skrajnem robu slovenske deželice! Na koncu me čaka še »špica« tura, ki je hkrati tudi zaključek dneva -vzpon na Peco po novo markirani poti iz Koprivne. Po gozdnih cestah se zapeljem, dokler gre. Na Prevalu je lesa, kjer piše: »Pozor! Hudi biki. Zapri leso.« Izvirno, še sreča da sem že nekoliko prepozen za hude bike! Oprema, ki jo vzamem s sabo, je skromna: flis, svetilka, pijača, fotoaparat. Stezica vodi strmo navzgor sprva po gozdnih drčah, višje po posekah. Končno se iztrgam iz objema gozdov in prisopiham na vršno planoto. Levo je Bistriška špica, moj cilj je sosednji Končnikov vrh. Desno je Kor-deževa glava, tretji vrh Pece. Na vrhu sem ob sončnem zahodu. Tega mi ni treba opisovati - slika pove vse. Se info: V Koprivno pridemo skozi Mežiško dolino ali iz Šoštanja čez preval Spodnje Sleme ali pa iz Zgornje Savinjske doline po panoramski cesti iz Solčave. Sprehajalnih izletov je veliko: po dolini Meže do Ovševe planine, po neoznačenih gozdnih stezicah (večinoma ob meji) na vse zgoraj naštete vrhove, planinski izlet pa vodi po severni strani na Olševo (označena pot, 1.30 ure) ali na Peco (prav tako označeno, dve uri). Vodnik: Karavanke (Planinska založba), zemljevid: Ka-mniško-Savinjske Alpe (1:50.000, čeprav so to Karavanke). Vladimir Habjan Foto Vladimir Habjan 91 ¦se 92 NAS STIK DRUŠČINA SEVEROZAHOD V V GLIVIČNA BOLEZEN NA VINU ARGON . m URŠKI PESNIK -^— ¦ __^m^^_ * ODTOČNI KANAL, ODTOK iS ijTir AVTOR 2UPANOVE MICKE (ANTON T.) V BIBLIJSKI OČAK GRABLJAC RASTLINA DOLOČENEGA KRAJA, ENDEMIT SVIC. SLIKAR (JEAN-ETIENNE) ZABOJ S POKROVOM SL. GLED. IGRALEC (ANGEL) MARXOV SODELAVEC DEL ZOBOVJA PLANINSKI MASIV V GRČIJI ALMANAH ALKALOID V ČAJU GORSKE REŠEVALNE SANI BIKOBOREC PRIZADEVANJE avtor VINKO KORENT VEC STVARI, POVEZANIH V CELOTO PODL02. DELOV FEVDALIZMU ANT. KRAJ V GRČIJI PEVKA JURKOVIC UŽITNA GOBA REKA V ŠVICI VZDEVEK DJURA PUCARJA TUJE M. IME OBLOGA IZ MALTE MAJHEN CRN HROSC, RILCKAR RIHARD JAKOPIČ NAPAD, ATAKA AM. FILM. IGRALEC (ALAN, SHANE) MALICA (V PRIMORJU) SEVALO ORGAN VIDA KULTURNO SREDIŠČE FRANCOSKE ŠVICE POPRAV-LJAVEC STROJEV, STROJNIK DANSKI OTOK OKRASNI PTIC DVORIŠČ OČKA PEVKA RED2EPOVA ITALIJA (IZVIRNO) VZHOD, JUTROVO risba KIH OGLJIKOV IZ GLUKOZE RAZJEDA NA SLUZN. ANGL. PEVEC (JOE) SLABA JUHA KOS POLJA S ŠČETINAMI PORASLA 2IVAL SL. UMETN. SKUPINA NEKDANJI MINISTER MED 2ITOM RASTOČ PLEVEL PRITOK LJUBLJANICE IZRASTEK NA GLAVI EVR. REKA ROBERT REDFORD FR. DE-PARTMA NIZOZEMSKA VRSTA 2ITA ZVEST APOLLONIO AVARI BENETKE (IZVIRNO) VRSTA, SORTA VRANICNI PRISAD 4 Iskra Iskra Instrumenti, d.d. Aplikacija uporabe serijske komunikacije pri merilnih centrih in merilnih pretvornikih Iskra Iskra Instrumenti, d.d. OtoËe 5a SI-4244 Podnart Slovenija Tel.: + 386 4 53 59 100 Fax: + 386 4 53 59 205 E-mail: iskra-inst@siol.net Internet: www.iskra-inst.si