•I Um WrmM—i, A. 1. BarlMM, Pottntilir Gntril ■MBawaHMBMBSi^ - ".irs- • I. .tssx. .... - .astr . I Jm.. 14. lttS. AcirpUuc« for likajs Imu«4 Ssw Ur*4sMki ta upravtliki prf •tart > NAT A UnlalU a*. { Offtos sí psWlostlos: 2M7 8«. UwftfeU IV«. TsUpfcsasi LawaéaU 4435. leto—' Cm IUU KoWr*4 • ■ --*—T ....... - - ---- J. M.00. .t ca^., -étcgy^'/^^ry-^r Chicaf«. III., ternk, 19. aprila (April 19) 1921 m¿ 'ri'iJaisilf • I mk- » • • ^^ i- 4 f^T . ■ ■ • — GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE tsftssggglS* ŠTEV.—NUMBER 91. ^tWtaW by ÜM Act »f 1» ItlV, — 4» P-t gfrt- af CkUage. »IU— If ita Ami J oXa.Tfiyr^tUrtaU — General Crowder jo odločil, da jo naxadnjak Ziyu predsednik in ljudstvo ga mora «prejeti. ŽIVILO RAMOODLOCEVANJE! PREDLOG ZA DRŽAVNO KO < ZAéTVO PORAŽEN V MINNE80TI _ Havana, Kuka, 18. apr. — Via «tu Zdrufrnih držav je na pripo ročilo generala Crowderja, ki je "preiakaP' rezultat predaedni-ikih volitev na KuIm, zaključila, da je dr. Alfredo Zayan, kandidat konacrvstivne koalicijske stranke, pravilno izvoljen predaednlk Kube. Ameriška nota, katero' je včeraj objavil ameriški poslanik Boar Long v Havanij se dalje glasi, da kongres na Kubi mora »prejeti omenjen zaključek brez vsakega nadaljnega odlašanja. Predsedniike volitve na Kubi no se vršile L novembra 1920, , toda pravega rezultata ni bilo. Uomez, kandidatt liberalne stranke, je obtožil protikandidata Zayasa in njegove pristaše, da so Ifoljufali ila debelo. Štetje glasov je pokazal6, da je v Havani in večini drugih mest zmagal Go-m<% toda ,Zaya« si je lastil večino na deželi, kjer ao se vršile volitve pod kontrolo vojaških čet in kjer liberalci sploh niso mogli šteti glasov. Vlada sedanjega predsednika Menoeala jc ščitila Zayasa in ntu pomogala z vojaštvom in z vsemi svojimi aparati. Posledica je bila, da kongres nf hotel potrditi ne enega ne drugega kandidats predsednikom. Po uatavt mora biti navzoč tričetrtin- ski kvorum,fkaterega pa ni, kajti, j«»*;* «d glasovi za sprejem predloge, je nasprotno večina ¡propadla. Farmarska de-lavska stranka j«- vodila hud boj proti predlogi in dobila jo bitk«. • za letos. M'> i--V ' ';'> .. j'. » *>] ' .; STAVBINSKI BAR0 NI GROZE Z IZPOROM. f'."» *• ■■ ■ » ', *■" 6 TO GROŽNJO UPAJO UGNATI STAVBIN8KE DELAVOE. PRIVATNI BIZNlSKI I*-!"?»S& SJ¿?«E mi ifirr iBPili Vse organizacije »tavbinskih delavcev «o glasovalo proti znižanju ČAKAJO NA II71K «ODNV SKEOA POSTOPANJA RUDARSKI ORGANIZACIJI 00NNECTI0UTU. Cilj izkoriščevalec ja Amórtales delavska fsdaraoijs. delavske mezde BT • ' 7: Ohicago, 111. — Strokovno organizacije stavbinskih dclav>eev Mo^driuta za drugi» odklonile znižanje delavske mezde. Splošno glasovanje je bilo moralna sauš-nica za stavbiiuske podjetnike, ki so trdili, da bi stavbinski delavci radi sprejeli znižanje me*de, ako bi članstvo imelo samo odločiti o t(>ni vprašanju. Članstvo je zdaj samo «odločilo in a svojo odločbo se jc izreklo proti znižanju mezde. Izjemo je napravila agmo cnS organizacija, ki se pa nikakor ne more prištevati med organizacije stavbinskih ddavtoav. T« je bila organbiacija delovccv. ki tranaportirajo stroje. Dokler so (♦tavblnski delavci glaaovali, so Šmokavzarski listi da» th dnem prežvekovali to vest, da tako vplivajo ua stavbinske delavce, povaroČeuo delodajalcem otl st iti javnosti. ■Liga za industrijaJuc i>rsvi-S7' vodi boj in da se vlo*i še v# odškodninskik to»b takoj po ras^ «lawitvi pričakovane razsodbe. Ta organizacija, s svojim gla stanom na št. 135 Broad«ray, Nejr Yonk, je bila preje posnaaa inid imenom "Ameriška protlbojkat-na liga." Njeni podporniki so ao skozi več let trudili, da zabije jo Iv blagajne delavskih unij legalni kij, da se tako porušijo delavske st roknvne organizacije- Hartford, Conn. -j- (Federated Press ) — V aenatu connccticnt lcgislature je bila v solmto predložena zakonska predloga, ki I^glaŠa vsako stavko zločin proti držar|» Določena jc denarna ksaeu $900 ali šest meseccv /.spora ali oboje sa vsqko osebo in or gamzacijo, ki povsriN^i lu se ude leži starte. To velja tudi za is febr. I KRALJI P0-VUAJO STARO IGRO. BRUSU RUDARJI SE NE DAJO POD PETO. Železničarji obsojajo «vojs vodi-tsljs in sahtsvajo gsnsralao stavka. Washington, D. 0. — Organising^) delsvstvo bo zadoldlo ie rumifw yiammmvw kot «uuck v tm' SWniM. riuKodb» v M Jftrf* "fTÍS* J» .............. ^...... «J za podlago, na kateri sc va uvesti bresdbsirsn boj Kajll xsgovoi^iki delavstva so i* Jayili v glavnem siestu, ds se mo- (iovina tega dog^ka jo bila že C ^A^liu mS pisana v delavskih č«mlklb i»»'^ JÍI povedano je bilo, ds upajo aé *** ^otjio podi a dt c raesodbe upičiti popol- noma Ameriško deiavrfko federacijo. Če ta rafesodba ostane takšna kakršna je, tedaj 1*) rudarska pr-gairiaaeija M. W. of A. ksauo-vana » $600,000, ker je pod|drala prad RUSIJA OSVOBODI AMBRI-1KB UJETNIKE. Sovjetska rUda js odprla vrato «SS po« ajan ja. Wsshington, D. O. -sovjetska vlada je ne<«rektno ob-vestIIa ameriško vlado, da Jc pripravljena za odgovor ameriških ujetnikov v Rusiji. Konferenca ▼ ta nsroen se lahko vrši v Revslu, Liha vi.ali katerem drugem m<-stu ob Baltiškem morju med ameriškimi zastopniki in Litvinovom, sovjetskim poslanikom v Katoniji. Konferrnes lahko reši še druga vprašanja glede deportiraneev iz Amfrikc, katerim je «daj zaprtf not v sovjetsko Rusijo glede vza-jemne npatrijaeijs in df#| akutnih stvari. , Državni detfcrtment »e ni mlgo-voril, dali sprejme predlog za konferenco s+i ne. ODKRITA TRAGEDIJA. | Thc Dallss, Ors. — Iglavci, ki sd kopali jamo za mostni podsta-vek. so naleteli na šest okostnja-kov. Vsak iz mod njih r had la- bsnjo razbito. Poleg ok^tnjjiioj w „sšli št aro zlsto om. kot »ene i,, bakra, kakršnr sa fireje imel vojaki, k» sedlo. ' T.iksjšnjl stanovaikl s<»dijo. Us so naleteli hs grsb vojaške pstr» Ije, ki je Mla nanadesia »n pj«Wls «»d Indijancev v prvih dnefc » sel je vanja proti predloženih smliš^u* tvori podpiranje stavke ali poizkus za organiziranje neorganiziranih delavcev po unijah zaroto proti delodajalcu, unija pa mora plačati o/lniuo za storjeno škodp is svoje blagajne. . _ Zadnjih fitirinaist dni je nkušs-a neka velika ^rgankarija Prejeti obvestilo ie nsprej o datu% na, na ksteregs najvišje sodišče, zreče svojo obsodbo, ds ae lah-ko vloži več enskHi to*» proti de-avskrm unijam. Advokat je r. veliko jprakso in dol) rim i Skušnjami izjavljajo, da se IvmIo unije zastonj bojevale proti lakim tottiani vpričo ras-sodlje naj ribjega sodila, ker tazsodba 'i pri*na » podjetnikom pravico, da smejo najeti deiovne moči tako poceni kot njih konkurenti®; in ker js ti meša van je v tO ncopore4mo pravico od atrani de-avstva «arotnlško podjetje, se lahko zapleni blagajna delavske organizacije. ; /-1 ' <... ■ L Po fsvi^o tej razsodbi mora so-dišče priznati, da js hudodelstvo, če skuša skupina delavcev s št rs j ki kvojevsti tako visoko plačilo za svoje delo kot katera druga delavska skupina. Taka ra»K>kalnn In ŠeIe«itJ«k* delavstvo nima praviee, da govori kot enota. ^ " . " 'Noonan, preds«didk orgsnia-eije elAtričsrjiiv, je izjsvil, ds je zuačiluof ker je žslesnilki delsv-skl odbor dovolil le dvs meseca in pol za nove separatne pogod-4>c, ko je bilo tr«4»a vendsr šest mesecev, da se js sestsvtls origi-nalna pogodba. % <> H nekega drugega vira prihajs Vfst, da Imdo mogoče delavci, ki delajo v železniških delsvnlesh. in namekčenci pri duMrimenUi ks vzdrževanje želcsnle sprejeli lake pogoje, kikitne jim bo umi g oče . Mne nastopijo sloitd ta enotno. Med žebmdtar (Dalje aa t sirsai). London, \H. gpr. ^ .Mrilo vrs-mc « bufjo in suegoui, ki je obl-skalo Umdon in večji del Anglije zadnje dni, je selo neprijetno dir-nilo pivmogOvnWke msgnate Zahteva po premogu je velika, toda premog* ul. Listi poročajo, da je kralj (leor«t* "daroval^ 25 ton Iz svoje privatne zaloge "sa najpotrebnejše". Zastopniki rudarjev so zapu-stili Ijpndon — na veliko jeso Lloy rudarske svess in od te konference je odvisno ko. IIko /a«S ae In» še usdsljevsla stsvka rudarjev, London, n, apr. — Orgsuizsci-js pristosiSNiih delavcev r Can-ningtownu, predmestju l«omlons, je Sklenila n# svojem včerajšnjem shodili, da i danaAnJim dnevom pfeoska izklsdstl premog iz da« Šllh ps rni k o v, ki menda dovsžsjo prenifc is Vlkičije bi Amsrike BELI TEROR NA REKI. Hiui, 18, apr. — Volilna kampanja v Itslijl ae je spremenila v civilno vtviiio. Poulični izgredi, rcvolverniCAvobaji, vlomi v privatna in javna poslopja, požigi in krvavi boji so iui din*vnem redu j »o vsej državi. e predmestju llologue st) bili včeršj krvavi spopadi med fašisti In socialističnimi'delavci. Okrog petdeset fašistov se jc pripeljali) ns tovornih avtomobilih iz mesta in napadlo delavski dom. Fašistom so pomagali ksrabiiisrj). Ho-rja i isti ao se brsnlll, toda bili so preslabi proti sdruženl oboroženi sili in «0 «e umaknili lx doma. V boju je obležal tajnik socialistične organizacije Vmmesl smrtno ds vlada podpiru fa-R avrko, Hn na* nfiizijo v delavskih vrstak in jih«rssliije tik prml volitvami. V mnogih slučajih so vojaške čete direktno pomagale fašistom pri fmžigsnju delavskih domov sli !>s so stsle zraven s prrkrižanind rokami ti) tliso hoteli preprečiti zločinov Itele garde, V Jakih rs zme rs h, ki jih j<< nstvsrila kspltalistlčna orgsiilM-eija belega terorja, je nemogoča delavska volilna kampanj*« Hhoill se ne morejo obdržsvsti brer bojev in 4le|avskl ttek je udsrjeii vsi cd rss<)cvsnjs tiskarn in pobijanja soeislUtičuih in komun istlč. nih Žurusllatov in urednikov. Reks, W, spr. — Včersj «e ne-|»«lo zagnal rctčtio granato v trstu-vsjskl vo«, ki Je hll poln delsvcev In šolskih otrok Neki delavec je oslepel vslcd rszstrella- granate Napadu so obdolženl fašisti. Kdcu fsšlst Je,bil aretiran, toda karabi-na rji so hiu dali priliko, da je imI * AMEEJlKO-JAPONSKI KONFLIKT nmnoáMKA XAORIIE ......Notrr Grseaflald. Mssa - Rev Wal-ter Csroll. invmlk metodMovake ee»%va. bo morsi najbrž ss trideset dni ns «ddlli v ječo, če se im premisli in plača petnsjst dolar W Hemrtw globe, ns k stern ga je sodiSče oba««lile, ker ni kotel pošiljati svojih (AftM r šolo. Č.4 da učitelj nima moralne spnsob-noati sa podoČevanje etr«A V kom pa je posMtS ts morslns nespoaotoi'Mt ? K j. najbrž v tam. ds učitelj ni častil IV,ga J Sporna note so objavljana. Weebliigton, D. C. — Državtil diDsrtmcnt je v potlileljek objavil tekst treh sineriAkih in dveh Jsimnidtlh not. ki m* bile Ismeitjs-1 ne tekom zsdujlb Šest mesecev. Is besodila teh not. ki so precej obširne, je rssvMno. da je kontro verza med Japonsko in Združenimi državami zaradi otoks Japa Iii drugih vprašanj zelo ( napeta čibe stranki se trdovratno držits vvaks svojega «tališča in nočeta popustiti niti zs Iss. Združene dr' žave (nIIočiro vztrajajo, ds Japonska nima sama praviee do strsle-gičnegs otoks. medtem ko Jspon aks vlada nsomajno tnli. da je ss-kljifč.k al cd» Tega otoks delo mi-* rovne konference, Zadnjk Japonska nota. dat Irs na Mirna rja je nekoliko ostra In ironična, oči t s jočs Ameriki, «da so nekatere njim irvilive v prejšnji noti as-spsmetne. u Chlesgo in okolica 1 V sredo jasno In gocho. Južni vetrovi. Tem-ptraturs v zadnjih 24. urah . naj-po jnétodUtovske 1 s IŠjs 4*. nsjnilja r, Molnee iéde lob StfV. zsble tAl 7 M 4 f imá PROSVETA Al itfin «i n VF N ft IC P MAROON K PODPORNE JEONOTE GLASILO Si OVENSKE NARODNE ■Ji A KODNE PÄsaar*. Cap« oglaaor pa fsgcvona. ^Rokopjal» as rtafrj* Naročnina: Zedlnjena driav« (izven Ckteago) $».00 pol leta in $l.t6 ta tri msasss; Chfca«s MM M M* tM« trn M*. 11.66 «a tri weaea^, in ta Inozsoiatr^ |S.0a. N..lo» aa vm, iur im »Uli a "PROSVETA" 2657-89 S«. Laarmlal« "THE ENLI gSÄRF6 ■ Sobacription: ' 'nitW «jtit fwctpt Chicago 10.60. aad tm and Canada f5 per JWJ Bata* » «klaaajaa. pr, pumi, ia vm kiji bau, kMfteM u.lavl list. V JUGOSLAVIJI SO SE STARI AVSTR1JSKO-H POLICIJSKI PARAGRAFI VELJAVNI. Jugoslovanski radikalci in demokratje, katerih je pravilno ime nazadnjaki in avtokratje, se prav radi zlažejo, da bo v Jugoslaviji odpravljeni v« prejšnji avstrijski zakoni. Dogodki seveda govore drugače. Po dokaze nam ni treba hoditi nazaj, da je bil neki kmet po avatrij-ritih paragrafih obsojen ha tri leta ječe zaradi razžaljenja "veličanstva", ampak za dokaz naj služi < najnovejši dogodek. . ■■ ¿h^m^^jM^ ■. V Mestnem domu se je vršil protesten shod privatnih nameščencev dne 10. marca. Nameščenci so protestirali proti plačerini in krivičnim davkom. Na shodu je govoril tudi socialist Mihevc, ki je v svojem govoru dejal, da »o mislili po osvobojenju, da bodo «daj gradili, kar so štiri in pol leta podirali. Govornik je konstatiral, da temu ni tako, ampak vlada je oktrOirala jugoslovanskemu ljudstvu zopet postavko za militarizem in v letu 1920—1921 pojde za mflitarizefn pet miljard. Pri teh besedah je vstal vladni komisar in prekinil govornika, češ, di ne sme govoriti o vojaštvu. Ravno tako je bilo v stari habsburški črnožolti drža-j m vi. Kadar je govornik govoril o neljubih rečeh za vlado, takrat je vladni komisar,posvaril govornika,' da naj molči o stvari, če ne, pa razpusti shod. Tako je zdaj tudi v Jugoslaviji, kateri nekateri pravijo tudi država Srbov, Hrvatov in Slovencev. Militarizem je bil poseben ljubček prejšnje habsburške vlade in ravnotak ljubček je ostal sedanje jugoslovanske vlade. Ce se je govornik v črnožolti državi dotaknil tega ljubčka, je bil sfiod razpuščen, ako se ni oziral na svarilni glas vladnega komisarja. V Jugoslaviji vživa ta ljubček jugoslovanske vlade tudi posebno protekcijo, kar pokazuje protestni shod privatnih nameščencev v Ljubljani. Kakšno svobodo pa vživajo zdaj državljani v Jugoslaviji, od kar so se "'osvobodili" habsburške avtokracije. Sodeč po dogodkih v Jugoslaviji uživa ljudstvo v Jugoslaviji tako svobodo, kakoršno je imelo pod habsburško avtokracijo. Z drugimi besedami to pomeni, da v črno^ žolti državi ni bilo svobode in ni je tudi v Jugoslaviji. Spisal Wm Z. Poštar. Prevel J. Z. Copyright, 1921, b j Ths Padar-ated Freaa. (NfclaJjevanje.) DVANAJSTO POCH-AVJI. ____ PRIDOBITVE Uf UOOVOEI \ajvefia pridobitev vseh železničarjev v ind unij» bo v ogromno go*polorgahiilrenih drobcev, nezmožnih izddsti splo-aen j)rog-ram za osredotočen boj. bi ae rodila armada, katero vodi ena duša. en skupen namen sa vae nameščence v industriji in ki In Irk o razvije ogromno združeno moč; da doseže svoj eilj. Pfleg ho pa še droge posebne pridobitve. Med Je «pada odprava ideje dvojnih unij. V drugem po-«lavjti «nio vMeli, kakšno* fW*o je povzročila ta ideja, lutko ao ¿kosi trideset let bile linije oropane življenja, ker je na tisoče bojevnikov prve vrste zapustilo unije, da ustanovijo nove organizacije. In če se to cepljenje ne odpravi, tedaj ae lahko zgodi, da Im>.I<) nekega dne zdrobljene vse unije in da bo vse delavsko ribanje vrženo za več let nazaj. La »lroženje strokovnih organizacij ■ ittdustri jalno organizacijo lah- STOPROCENTNI AMERIČANI ZDAJ MOLČE. Podjetniki in razni drugi privatni biznftki interesi se po sklenjenem premirju organizirali nekakšna predavanja o stoprocentnem američanstvu po svojih organizacijah, katerih imajo mnogo več kot pa delavci. Prepo-vedniki tega stoprocentnega američanstva so nfcglašali pri predavfhjih, da je dolžnost vsakega Američana, da živi po obstoječih postavah. Proti takemu priporočilu nima noben pameten ali pa razsoden človek ugovofa. Ali zdaj se jo dogodilo nek*j, kar obuja sum, da imajo* take besede zagovorniki stoprocentneja američan-stva le za delavce, kadar pa kateri onih, ki spada med niiljonarj* ne vp ošteva zakonov, nimajo zanj ¿rajo. Bivši ravnatelj Atlanta,*birmingham in Atlantic železnice, zdaj aodnijski upravitelj omenjene železnice, mr. Bugg, je prejel povabilo, da pride pred železniški ttelavski odbor, da bo saališan. Mr. Bugg je pa rekel, da ne fcride, ker ni več železniški ravnatelj, ampak je samo aodnijski upravitelj. Mr. Bugg je namreč dan pred napovedjo kon-kurza železniške družbe rnzigrtiral kot železniški ravnatelj in sodnik Silbey ga Je imeit&val sodnijnkim upraviteljem. Esh-Cumminsov transportni zakon, ki določa, da se spori na ieleznicah izravnajo pred železniškim delavskim odborom, je sprejel kongres, ali najvMja Zakonodajna zbornica v Združenih državah. Ta zalton je veljaven, dokler «a kongres ne prekliče ali ni bil proglašen neustavnim po najvišjem zveznem sodišču. , 'l Kljub temu, da je mr. Bugg tako odgovoril na povabilo železniškega delavskega odbora, ga ne kritizira noben šmokavzaraki list, ki je pel stavo pripovednikom stoprocentnega američsnstva. Pa tudi noben prepovednik stoprocentnega američanstva se ne oglasi in pove mi Btiggu to, kar mu gre. ker se ni odsval vabilu železniškega delavskega odboru gospodje molče in najbrž mislijo, da je zlato, če Človek ob taki priliki molfi, če pa govoru je pa le srebro. V H ko napravi konec t$mu pogtibo-nosnemu cepljenju, in odpravi to nč varnost. Kadar bo industrija!* na organizacija alfczdrpžertje Izvršeno. tedaj bodo muogi «doKrl bojevniki, zdaj izgubljeni za gibati je, dali fcvojo moč in znaflj'c združeni orgatfizacijf. Združenje bo odpravilo i *vil-e jurisdAkcijske boje, ki zdaj spodjedajo .moč žcleznlčarekih linij. »Sidney Webb, znati angleški delavski pisatelj je nekoč rekel, da strokovne organizacije izgube devetdeset odstotkov svoje s po aobnosti, ker se bojujejo mod as bo. Da je resnica v teh liesedah, ae železničarji prepričali na svoje trojke. Kldo naj pravilno o* ceni Kik jI. V združeni organizaciji ni po-' sfbnih odborov, od katerih vsak (»znanjuje atrokovne predsodke liffrt katerih vsak skuša odebeliti svojo At rok o na račun druge stroke. Vprav us robe je, kajti odborniki v združeni organizaciji so vsi enakopravni. «Njih namen jc blagostanje vseh delavcev, ki delajo v Industriji. Sam op oseb i sc razume, da skušajo odpraviti strokovno ozkoarčnost. (V sc ps srn» int je med kakšnimi skupinami pojavi majhen nesporazum, ga je lahko zopet izravnltfi X «dal j na pridobitev adnataS) je v prihranjen lit financah. Akp « šestnajst unij sdružl v eni gsnfcaclj! ,tedaj to pomeni velika prihranitev ffa stroških.k Ka-Ikor «laj sUari atojc in kakor se. zdal vodi uprava želczničarskik ubij. se potrati velHco densrja. Odborniki šestnajst str<*tm-nih n nij potujejo križem dežele ne o-rirajč" ae Mrug na drtigcga. Nikjer nI pravega sistema in skupnega dels. kot jk »m pr. ruda^lca .ja t a W of A . temu se zdi amcHtUi Irditev, da predbednik atrokovne ornaoisacije lskfko *a-stopa iHteresč te svoje strt*e. Ce pri«le do «družitve, tedsj bo združit e v* prihranila veliko denarja organizaciji. Pa tudi ložje bo re-¿evati «sdetT želesničarjev, veliko organizatorjev bo pa posvetilo mojo moč izključno organiza-toričnemu delu, orgsniziranju nfe-ua nizi ranih delavcev, v tovar-nah za Žclezniflko opremo, in na industrijahiih železnicah. Finančna pridobitev ji» tudi nov k on venčni sistem. 8edsnji afcrtem je izredno potraten. Šestnajst unij je in vaaka obdržava M-ojo konvencijo z velikimi stro-¿ki. Včaid je navzočih dva do tri tisoč delegatov, zastopajočih lokalne organizacije, in vsaka organizacija ima sto do pet sto tisoč dolarjev stroškov. Posledica take absurdnosti je. da postanejo kon vencije vedno bolj redke. Na konvenciji industrija!ne unije, etko ae vzame aa podiago zastopništva /druževatafl sistem mesto zsstop-ništvs po lokalnih organizacijah, bo l« par ato delegatov, ki bodo t je prišli sa to. da delajo. Narod* ne konvencije bi ae lahko obdržava le vsako leto z veliko manjšimi troški, kot ae »daj* obdržavajo konvencije strokovnih unij. Dalje prihodnjič. ' (Opomba ured.: Air. Foater na" vaja v tem poglavju velike ugod nosti In pridobitve, ki jih daje zd&lenje. 3ied temi priHobHvami je prihranitev na denarju in» povelčano in bolj osredotočeno delo organizatorjev in drugih od bomikov). InV zanje ne briga, dasiravno je pol tucata organizatorjev dmgfb organizacij v mestu, ki niso pre-oblolcnl i delom. V nsvadi je. da lKrtujrta dva predsednike dveh s-M več sistemskih organizacij par sto milj skupaj, povzročajoč v*.' like stroške, da Izravnata msjhM Hpor, dani ravno bi lahko f»n aanj i/vHHl vsr delo. Take oprave M ne trpela nobena moderni trsov-»ka tvnHta I Hplošno adruŽenje bi kmalu IS^ ra\*nals take za4levr. „p^. 1. •tUtematično. Ker ji» departm« nt-hi sistem v vrt javi, bi lÄ|>Uo ciniki in organizatorji uravnali zadeve raznih šelecnlčarsklk ka-teaorij. Kdor ima koflSkaj «tfcoV induatrijalnimi oraaniaaeijami DOLOO ÖAEA m BO DEŽALO Evanston. {H. — Willis Britemiro je na sevemozapadni univerzi tako pridno Študiral, da je bH prvi igralec pri žogometni i-gri. Ko človok pride bolj v leta nt Ve(f za tako igro in treba se jc prijeti drugega poklica. Profesor advokat ali zdravnik tak človek, ne postane, ker je bolj uril svoje noge kot mdlgane; in tako je tudi Britemira 'odprl avojo restavracijo. kateri je dal itn* "Hie Pantrjr." Vse je šlo dobro in Brt-temirc je spravljal profit, do)kler JMfa'yj ■ , Mi»..!. . | i i . A iL ¡1 a n 1.1 mJM^SJ inso zastavKaie strežnice, Ki nosijo jed na nkp. B ritetnire pa bit v zadregi Obrnil sc je na nc ko bogata Jtospodično in ta ae je obrnila *opet na hčerke drugih miljonarjev in krdelo stavkokszie je, bilo tukaj. Prvi dan je bil dober biznis. Se celo navailen delavce je bil radoveden, kako strežejo miljonarake hčerke, kajti delavec jc moral delati, da ao druge Vroletarke stregle miljonarje-vim hčerkam. Ali atvar s stavko-kazleami ne bo dolgo držala, če bodo strežnice solidarne in osts-ne jo lepo doms. Hi 1 jo na rake hčer ke ae bodo.kmalu spominjale, da niso ustvarjene za delo in bodo nekega dne «povedale Britemiru, da ao se že naigrale aftavkokuškim delom. In takrat pride Britemire Šele v to pravo kašo. a 100,000 rudttrfav brsz dela I/ t^ashingtona poročajo, da rudni-ki na polju mehkega premoga obratujejo s polovičnim obrstom na $e)etw ški progi, ali če vooznanja, tam ni tudi priči to vat i enotne akcije, tako godij* železniški nmgnatje in zafedl t*, ga ne pripravljajo, da zabijujo ve-iko sago/.do v železniške ,,, zaeijodoV dan. Ali mr. Jordan ni le velik nasnrotnik kinematografičfiih predatav ob nedeljah, ampak je skozinukoz praktičen %človek. V nedeljo, zvečer je «am priredil ki inematografično predstavo v ecr-.... kri. Slike «o kazale avetopinem« iKmtlkrat razpadejo ^19 življenje judov. lokalne organizacije, ker se nI- J «J_; Demonstracije na Dunaju Dnnaj, 17. apr. — Danes so vršile malone po vsej »Avstriji ve-like demonstracije sa sdruženje t Nemčijo kljub dejotvu, da je vla da formalno prepovedala to giba *jc. V luomoatu na Tirolskem no bili shodi in parade, vzlic snegu in burji. MVzlo. deževno vreme ns tHmaju ni preprečilo dffoanatra eij. Velika mnoftie« ae je zbrala bi biro ehotno h vrfll« bi leJJMtid državno rhornk» lif^MI la govornike več or, nato pa je Wla po ulicah parada, pri kateri noatti rtiefe-^rno-«late kemike republike. Skoraj vai slo-ji ao bi» taatopa.il st mati Drobiž od bliso in daleč. — V Chicagu se je pojavilo trinajst alulčajev influence. Zdrav stveni komisar svari prebivalce naj pazijo na snago. Prihodnji teden je Mčistilni teden". Istoea sno je umrlo pet oseb za plučrtico L ^ Zadnji teden je b^a ostra debata V pruski zbornici glede zad nje komunistične vstaje. Komunistični poslanci so obtožili vlado da ima svoje vohune med komu nisti, minister za notranje stvari je pa odgovoril, da imajo komiv nisti a voje vohune v vseh oddel Mh vlade in spordčc vsak ^ sklep vlade takoj v Moskvo. — Leonid Krasi n, ruski zastop idk v Londonu, je uložil tožbo proti podružnicam ruskih koope rativnih društev na Angleškem v svrho, da jih likvidira in prevza me njihovo jiromoženje, ki se ceni na miljon sterlingov. -r- Isvrševsini odbor farmartke delavske stranke v New Torku je poalal solidarnostno brzojavko delavaki t ro zvezi V Angliji, želeč ji uspeha v boju proti angleškemu akpitalizmu. Brzojavka je naslovljena na Hendersons. « J — V iAvili na Španskem so za-stavkaU vsi zdravniki zaradi be raške plače. — Truplo bivše nemške kajzeri nje je. bilo v nedeljo odpeljano v Berlin. Viljem in njegov najstarejši sin Sta spremila mrliča do nemške meje., — Irski sinfajnovci so zadnjo soboto ponoči nsmrtili prvo žensko zaradi vohunstvs. Usmrčena ženska je bila kmetica. — Iz Ženeve javljajo, da dolgovi carlatlčne Rusije Sviei miašajo 4*8 miljonov rubljev. ftvieaTska vlada pravi, da ne odpre trgovine z Rusijo toliko časa, dokler ne bo ta dolg plačana • — Veščaki cenijo Škodo, katčro sta naredila aneg in mraz na sad nem drevju v lllinoisu, Wiscon-Hinu in MieHjganu zadnjo aoboto in nedeljo na petindvajset miljonov dolarjev. General Vrangel je uatano vil "ruako vlado" v Carigradu in prosi entMto r.a finančno podporo. (V Parizu je tudi ena "ruska vlada".) St. Louis, Mo. — Stavka organiziranih tap<*tnikov je končala s popolno zmago ik> enem mesecu. Mezda od ure je bila poviSana rs priobčuje zakonski nsčrt. s katerim menijo opn si iti vse davke. In to sa bo Igo-dito radi tegs. ker je preMnl, atvo v mestih povečini delavsko ki se preživlja a avojo ¿Inčo ia. ker oddsjs kmečki živelj del svojih pridelkov državi gosialisričn» šlrja se je urvsničsla t mre j v ta-Hko. da je še mogoče opustiti rf-atetn davkov. Ta načrt se 4>rejm< in ¡pri pryi tmalednji seji iavrlrvsl 'negs odbora so v jet o v. seči «Mtomä ,k«r bi lahko dow gli korakoma. Skačejo črez j*«.;, taiu, kjer jc nioal. In takih elementov, ki vai žkodujeje napred kti (ieiaxntva je veliko v ua&h Tratah. Ako velika večina delavstva ta ključi, da je t re lia podvzeti pro t; uasini izkoriščevalci™ mío akei- TUkovni odbor. Mi p I^JMMMP* VMM A Va «I #r»i'Mx -n. ludí * Indi pata (Ml in «i* 4» Amerika v domovin« Pilila a «m «e pijn J oh u*ton City. 111. Zrlo me zanimajo dopisi v Proeveti, k katerih Kprevidim kako zelo se zaiti* utaj* rojaki delavci za politično vprašanje in politično or*aniza-rauje. Ali n« žalost nas delavcev Lainih moramo priuiati, da smo delavci preveč razcepljeni v ra-Lj|h delavskih političnih stran kah. in mesto da Ibi bili organizirani vsi delavci v eni sami poli tični stranki, imamo skoro ducat ra/nih at rank in «trarečic. Zakaj amo tako razcepljeni, je prav lahko znati. Nekateri delavski voditelji krivijo delavstvo. Toda po mojem mnenju ni delavstvo tega vzrok ampak aebičuoat posameznih oseb, ki hočejo biti voditelji. Pižčanci gredo, kamor jih kliče koklja. In tako je tudi delavstvom. Ubogi delavec je prinesel Že veliko žrlev na oltar svobode izpod kapitalističnega jarma. Dela več iifbere avoje voditelje in jim poveri nalogo, da ga vodi po pravi poti do svobode. Toda ravno voditelji največkrat napravijo več napa}; kot pa delavci sarnie Ako enemu voditelju ni nekaj prav v stranki ,ali ako mu kake 1 (»rl vejah au vesele «k«É«U ptički in žvrgoleli avoje peamiec. Hilo je I v resnici k rasno vrtane,'kot meneča muja. 2e večkrat aeni slišal d« so vremenski bogóvi v xvc/.i « kapital! «ti. Tega p« nisem verjel do le '<šnp Velike noči.-—One 27. mor- ju, kakoršno oui sami vporablja- |ca so se pričeli namreč »hirati jo proti nam. čemu je potem ltav protstvo od strani nekaterih. Nekateri prično kričati, vi ate preveč radikal in* in drugi lopet. vi ste preveč konservativni, itd. In na ta način »e pride do tega. da delavec v resnici »cve, ua katero stran bi .krenil. mi oblaki ifcd nafto v tak» i»uj nem cvetju pokrajino, pričel je padati det od severa ao prihrumeli mrzli vetrovi in v par urah je bilo vse v ledu; od »trednega kapa in wf drevja ao Vieele po pol čevlja dolge . ledene sveče. Pred Ipar urami «mo ae nahajali tako Danes je na tisoče delavcev, ki irftoč v «olnčtii Kaliforniji iu se nganizaciji. Dolgo Čaaa ae j# Btranko,. samo eno atroikevno or- ni on delovalo na to, da bi »e slovenske podporne organizacije fcdružile, Iiilo je že veliko stroškov in dela, in konečno bo v spe h. In to zahteva narava tudi. /MJ vai amo eden narod in čemu nam je potreba toliko podpornih društev? \ Slovenca narodih podporna jed not a* jo po mojem miiljenju napravila za slovenski narod z o-zirom na napredek in svobodo " kot pa'vse drug« politične in gospodarske. organizacije, ako-tavno ni to njena dolžnost ,ker .'k lnatska podporna 'organizacija. ampak dela na to. da «e delava- izobrazi v gospodarskem in političnem' oziru, ona je prosto-vidjno prevzela to nalogo in jo tudi vcutno vrti, za kar se ji mo-ia dati čatft in priznanje v vadi o-zirih iu je tudi najboljša jugoslovanska podporna organizacija, ki je lahko v vzgled drugim podpornim organizacijam. Ima pa ' udi težko delo pred seiboj, ker «e i' zavzelrf. da izobrazi slovenski "a rod v Ameriki, in prepričan sem, (la ga bo tudi izvršila. Ako b| «ocijalistična stranka ^ la za vzgled Slovensko narod-»■• podporna Jednoto bi bili jugo-Sl"\anski delavci v Ameriki daleč naprej v vseh ozirih. Čemu nam j« treba toliko «trank in «tran-<"i< ? Imamo & P,. S. L. P., komu »iglično atrtthko, komunistično delavsko strartko, farmersko dali» vsko stranko in nestrtnk«r«ko In vse te »tranke imajo "'len in isti eilj osvoboditi de--ivn. in produeetrte sploh I«-i apitalktlČneg« jarma, ki so napredni. Toda nočejo ponia gati nobeni strmi ki, ker so priili do prepričanja ,da je Skoda tro-Siti po nepotrebnem deuar in čas za tako eopljenje v stranke in »traačice. To naj bi bila v opo-min vsem delavskim voditeljem, da naj končajo £ svojimi nesmiselnimi prepiri med seboj iu da naj se zedinijo in ustanovijo eno močmi delavsko politično stran ko. Le na ta način bodo . vapeh ako bodo pa hodili po starih potih, bomo* pa vedno na slabšem, mesto da bi napredovali. , Poglejmo velepodjetnikel kali«) solidarni so vedno, kader je tre-fca nastopiti proti delavstvu, Pri njih vedno pride tudi do kakega nesoglasje, toda ne cepijo f-mejo dve polotični stranki — o-st/ile njih atrančice ao samo peaek v oči ljudstvu —» katerih otoeh je pa zopet samo_eden in- isti cilj, obdržati v«o moč v svojih rokah. AU se-' principijelno razlikujete meščanski politični stranki t Ne. V bistvu sta si popolnoma e» naki kot jajce jajcu. . : £.'./ti Ali bi ne mogli delavci nastopiti tudi tako aolidarnof Lahko, ako bi nekateri voditelji ne JbHi tako trmoglavi in trobili vedno eno in isto. Vzemimo za vzgled anile mogoč« le v Rusiji iu ai««er pml vojno «e "demokravi jo Ali je pa m<»goče aedauja Ju* gosi«vije. « pai\lon '"Država Sr* ha. Hrvata i Sl.»\eimva" preval la nk'sio nekdanje • avtokratieue K iihije. Toda po mu i uaj tudi, da kar ae ji Uusiji pripetilo se tudi lahko Jugoslaviji, ker ni nikjer zapisano, da ^e vse večno. '"JU-darji, ki gradijo novo državo tillK jo gradijo bn« temelja in sa |h> aek in raditega ta stavba ne 1m> stala dolgo Č««a, ampak prišla ho povoda ti*l, pravijo in tako bo tudi tega. N« izredni seji skupnih društev v Brezy Hlllu dne 3. aprila seji 15 Članov v od rast li oddelek in deset pa v mladinski. Na aeji aprila meseca pa je piiatopiio de- lit se odpeljali iz mest« v «vtomo Razlikujejo «e k v tem. k«-tnlzedji, ker ne vedo, kaj je ta or- * genizeeija, ker nikd«r niso imeli prilike «e podučiti e taj organfra-ciji. Toda pregovor pravi, popol-, dne je prepozno hoditi k ma*l. V tukajšnji nasribini je bila pmt sekaj časom zelo razftlrjena propeganda za.zgradlHi Slaven- skeg« hrvatskega dom« in «c je v t« nftnen že tndi naldrel den«r. Tod« kot je r«zvldno, > eela stvar nekako z«sp«l«. Z^l^l «t d« bi «e tozadevni odbor, ki je i-mel vso Aiijo v rokah pn4sid|| in pričel zopet z delom. — Tonf Sbragal ¡Jeiave«. katera g« je udarila ln mah«ti z " i»<»m; ti Že vedno ve«ajejo t •no. ako te ud«ri kdo po desnem lb'U, nastavi mu le levega, i« ako hc tolari z kamnom, ti mu po-"udi kruh«. JVanapeteii pa šepet H'» čla-nov odraatlega oddelk« in 21 mladinskega oddelka, ali skupuo 4A Članov, In kakor mi j%tajaik zaupno povedal je doliil tudi 14 ao-vih naročnikov na liet Proeveto. In petem uaj pa že kateri reče, da ro jarki naseljeni v Hrezy ' Hilla spijo in da ne naprtdujejo. Da-haa lahko trdim df ho vsi rojstvi naseljeni v tuksjAnji naselbini z par malimi izjenvimi, ki so člani dveh ali treh drugih društvo íla-id Slovenske narodne podporne jednote iu list IToeveta zahaja v hišo slehernega zavednega Slovenca. To je jasni drtkaa da j« Slovenca narodna podporna jedrio-ta in li«t Prosveta na pravem ata-ftHM^ • v /i' > Uazutinio da se tudi tukaj nahaja nekaj takih, ki verjamejo sveto samo onim listom, kt «o delavski samo takrat k«d«r je trda jdačati narečnimi, ostalo dni v etu «e pe protidel«v«kl v v«eh o* zirih in del«v«tvo jim je deveta briga in n«spr«ituJejo vaakf napredni mi«lL Toda takih r»Jakov ki bi «e zanimali le za U 11m je vedno manj, ker če* ee «pnaai-njejq in delavstvo vodno. boM HP* /oava. kdo Je njegov pravi in odfcrito«rčni prijetelj In kdt» ne Hendkdo ee Je pred nAaj česna »botavljal naročiti 1'mevrta M\ iMMlpiral dragrUate. Id tmznšfr delavca le takrat, kedar je treh« plačati naročnine, tode kmalo jr sprevidel, da je Prosveta V reesi-i pfgvi drl.vski Ust. ki piV v pr«v#m delavskem duh« ia da s« razlikuje od drugih liatov kot den iu neč in se je tudi nen»čU na Prosveto ln pustil list. n« katere g« je Ml prej narota. IU M bile t.ilo nekoliko ugodnejše ia*arr<-. N teka v marsiAem še kelj nepradovali T4iiiÉ¿4«^s t« m«.«. MNaii«kast- mmUM I* ^ÍIÍpIBW •• itbi Ui4arwe#4, 40# Hoy s—ailsi «¿«M»Ji 11' i Ii In j I« «pllk OM I«M IMsmo i« WuNije (žena možp)t Pridi, domovi^1 .potrebuješ lutrja, imam «troje, imam aeniljo." Vr«e sea» dobila • od drŽavo brezplačno. elementi V Itelgradu v re^le. — 4% bilih. O bendltih te nimajo no-lieitega «ledu. — Hančm« vsluž benee «o rešili iz neprostovoljnega zapora ljudje, ki ao prišli v hanko po opravkih,— WfHtl t« »v uri I i "attlJer «uUI,er . v Akronu, O., je eksplodiral k'dtelj napolnjen z raznimi kemikalijami. Posledica: trn delavec idito ln pet m varrio poškodovanih. Hazstrelba je bila tako hJIo-vita, da ae biLe v okrožju ato y«rdov pobite vse Aifie na oknik, in oddelek tovarde za izdelovanje kemikalij je v razvalinah. Akoda je ogromna, samo škoda na kemikalijah ae ceni nad trideset tiso« dolarjev. K pogodijo ker n sormlaiki d«*kls^ te ne de bi pr«j dekleta vprašal^ Ni čuda i h» t cm, da so kiiŠerire ta kej sedej tako «ki ceni. ,,fplr Itlcklet« in si1a#letil* da se «ami «rztianljo in <\ JRÄÄ^L líUM^ ImmmbÍ^ IIS locond Ava., ■ Naw York, N. Y. Delavec bm d«lavskoga šaaa* viaja |a kaftnr volak I Narocite.M la šfaH« le ' Fro«v.to Tm nnuu ifft.f i i i wdMtaMÉáe****«'........ " zikM$30.000.10 JI in m le Hlgflai. (Nedarovanje.) gensko v organizeeiji go kmalu začutile potrti, da nekaj ukreaejo v tam odru zeradi splo-ku* ** ugleda. Haj nekaj tiaaie je bilo te«a lune-j rj«, in ne da bi dolgo pomirjale, ao takoj obokale iligginaovo Ženo in ji rekle, da bi moralg priti Irnlj pogosto na seja in škoda t Jimušejera. n* katerih bi se seznanila s norimi idejami o naprednem feminizmu. In tako se ja zgodilo, da je Ji-iiuuie našel evojo soprogo vao objokano, ko so je vrnil z dela tisti dan in nato ao sledili mučni pri- sort. I 'boga Elizabeta Huaar — po Jimmiejevo Kliza Bet user — ni imela nikdar prilike, da bi ee bila Ht /nanils z novimi idejami naprednega femi-nisma. Njen pojm o "svobodni Ijubesni" ja prišel iz popolnoma drugega svets. čigar ideje niso bile nove, pač pa narobe — zelo, selo stare in "napredne" so bile toliko, da ao tirale človeka v pogubo. Ona je sodila Jimmieja po atarih pravilih in valed tega ji Je pokalo eree, napolnjeho a Žal «sit jo in sramoto. Jimmie je tak kot so drugi— in ona je vedno mislila, da je drugačen! Izneveril ae ji je in pljunil ja na njo — «enako, katero je polirai v bordelu. Jimmie je bil kakor omamljen. Čutil je, d* ni na noben način racžalil ali ponižal svoje «ene in ni bila njegova krivda, če ai je Lizzie razlagala to stvar drugače. Ali ravno tegs so je ustralU. Nikakor bi ne bil verjel, da more ¿enaka potočiti toliko solza — samo zaradi tega; in tfns. njegova ¿ena s širokim, poltenim obrazom, da si more to »tvsr tako vzeti k areu!. ... "Oh, aaj sem vedela, dolgo fasa — vea ie* sent znala, da bo tako! Zakaj eem ae * poročila! Povedala sem ti takrat, da me ne boč maral." In zopet se je ulila ploha eoke po njenih širokih lirik. "Ali Lizzie, ti oe motUl Vse ekupaj ni nič", jo tolaži Jimmie. , * Žena ga divje pogled* in iztegne przte. kakor da bi ga hotela pograbiti. "Nikar ne misli, da ne vem; podiž se za ko-d rt Jaso deklino, ker na moraš več mene. Na cesti si me pobral in zzto ai se me naveličal. Ako bi# ae bil (»ženil a poštenim dekletom, katera M imela svojo prariee—- — " "LinaUl Cnjl —" Toda ona ni hotela Čuti ničeear. Vsi so mi rekli, da sem bedasta, ampak jaz »cm kljub temu storila, ker si prisegel, da ne bož nikdar omenili ln/nakopala sem si otroke"--- Pri teb besedah j« Lizzie mahnila z roko proti , otrokom, kakor vez zmežan, je pograbil ženo za roko. 41 Vse skupaj je neumnost, Lizzie! Kaj so ti pa natroblle ženske! Verjtfti, da ni > nič. Hamo enkrat sem joapremll domov." Lizzie je odgovorila, da tudi "samo enkrat" je dovolj. Ona ve k avoje lastne izkušnje, , . In ona poznz puhoglavke, ki ai kodrajo lase! Zakaj hodijo s možkioal ponoči — in a oženjenimi moš-kimi, ako so poètoneI Lizzie tudi ve, kaj je Kvelvn govorila—- — Jimmie jo pordečil do nies. • "Nič hudega ni mislila, čujeft Lizzie. Ona bi rsds pomagala delavskim Ženam, tttvar se imenu- t ie iHirodna kontrola — ki ona bi rads naučila Že- ----- * "Ako bi rada učila Žene, zakaj ne govori a ženskami T Čemu se obeša samo na moške in jim pri|H>v(tyuje te reči t Ali misliš preslepiti mene — mene, ki v«*, ksj sem bllsf" Uro Je zopet prijela blaterijs. hujša 1tot kdaj pH. • • • .limmie Je apoznal, da je z romančki ravno tsko k »k or z mnčenižtvom: muke prinažajo, dssi-ravno romantiki molče o hI a bi h atranah. Bilo mu je ftiluo hwlo, Miti gleboko je spoštoval mater svojih otrok in ss ves svet ne hI hotel, da hi bila trpels Priznal al je, da ima Liaaisjprav; njene besede ao ga zadelo In resale a bolečino. Rekla mu je. kako bi ae on počutil, ako bi lavadel, da je ona hodila z moškim ponoči naokrog po ulieah;,to je bilo prepričevalno. Slabe bi se počutil. Ommfcl spomini ao sope t poplavili njegovo dušo V družbi lahkomiselnih tovarišev jo bil po-aetii ItUo proetftuešje in tam ae je sesnanlt a Kli-zabeto Huaar — on je njeno ime vedno iagovarjal Kll/a Hetnaar — ki ga je vzela v svojo sobo. Ali namesto da bi bila aladka a njim kot je navada, ne je pričela jokatL Potožila mu je. da je silno ne-srečna in nfollUa ae je Jlmmieju. Vprašal jo je. rskaj ne napasti boitiela. O saj je poalnsilla že večkrat, ali kaj pomagal Poštene plače ne more «Moti. pa če bi ae dobila, je križ s moškimi. Ker je velika in prikupna, je goapodarji nikoli na po «te na minit torej je vaeeno, kje ds je. Hedcln nt s akupsj na postelji In se aapletla v pogovor. .Ibnmle jI je povedal nekoliko o svojem življenju in ona js aledila s žalostna povestjo Bila je še majhno dete. ko so jo aterili prineoli Ameriko. Oče je bil ufcit po neoreči in mati ja pre-Življals *ebe in kopi»k varjeni dečki ao je naučili trikov In odrač*. ni moški no je kupovali is «ledkn%In Uvež Kljub temu ae je bojevala sa po-šteti ali ko je zaključka, da po teoriji tega pro- L.yeU takorekoi "unuetno življe-fesorja se tek življenja le pedflO£ . p Keiurteinu je Hh v tej ša, oziromg a ftpmočjo znanost, se y ^ ^ ^^ y razne snovi v ^lovAu, k, so po- . takorekoč izginil ali kljub trebne » Življenje ohranijo j da vfaka posa-pr ««sne serume proti gotovim I ft 0f)eba takorekoi podeduje boleznim, Iki razjedajo mora prižeti svoje »vijenje m spMi vsa pravila / ^ ¿mo eïfa celica. Ni življenake sile živab . _ .____ AU VB8TE. DA JB VSAK Clo VEK RIBA, PKEDNO JE ČLOVEK? Narfunčna pojaanila o tej resni-ci dite v kajlgi "Zakon bio^e. nezije," katero je izdala Književ-na matica S. N. P. J. Knjiga je t odo v. zana, ima 12 slik in ^ ne $1.50. • Ako hočete «poznati težke do-slediee, ki jih ima v mnogih slu. čajih samsko Življenje oženji II,.. ga moža. tki pusti ž^no v staretu hraju, eitajte knjigo "Zajedalci," katere jf izdala Književna matica I S. X. P. J. Knjiga je trdo vezsnaj ima 304 strani in stane $1.75. Kdor naroči obenem oi>«- knjigi, Zakon biogenezije in ZajedalceJ ju doM za tri dolarje poinuin». prosto. Naselila i>rej»-rna tajnik Književnj1 matice: Frank Alesh, 2124 & Oraurford Ave., Ohica^o! IUinoia. J (jAdv.) Slavonic Imanig^ant Banki, 436 W. 23rd .Street, New York City. Cenjeni rojaki:—^Prejel sem prU znanšeo, katero trte mi poslali, ter iz iste vidim, da ko moji domači v starcn» kraju prejeli denar, katerega sem poslal preko Vaše banke in sicer točno in lire/, kukeja odbitka na stroških. Zahvaljujem se Vam tem potenr najlepše,na Vaftem poštenem delovanju, ter priporočam' Vašo banko vsem, ki poftiljajo donar v staro domovino, S' potovanjem .ijtK'W^ Koata B. Sočevich, Xmas Mine, (Adv.) Jean, Nevada, i in m* * t' I 'i." in razvijajo do svojega vrhunca ali do viška svoje sile. In ko so na vrhunca, tedaj pričnejo iti polagoma navzdol^ kot so preje na vzgor, dokler ne pridejo na zadnjo stopnjo in tedaj nastopi smrt. To naj ae razume tako, kot so se prej raavijale in množile celice iz ene same, javno tako se njih šte vilo krči, polagoma zapuščajo cc M|fcp#orila je a čarobnim smehom, oikinčsnim liee draga za drugo svoje mesto, z dvema vrstama biserno belit zob. dokler ne oetane samo ena in sled- "Ssj me ne rssumete. aodrug Higgins. Žen- njič le iA izgine. Življenje osebe, sks ne veruje v zskon — toliko čaaa. dokler ne toda ker so «vueii^e ».«^.ojs J zavesti o tem in ona vrsta življenji . človeka popoteomia enake. In " * denar v dinarjih, ko ie tudi ta profesor napravljal ^^01 bi bila pretrgana. «^JLont. „Iti ' Problem je sedaj tukaj preme- nitl tek življenja tako, da se ne vaajte bivali je v po-W»twba P°vrniti do svoje eksperimente živalih. Življenje ČetkuUamo ena eelica. Ta raste|ne Aopnje življenj^a po grafe inae razvija Hi deli dpkler «^tS^ naddjiTvaH ^ ZSčlt Po^ezZ na iTti sto- ima pa svojo posebno nalogo, ki pllJ1 jMM^BH jo izvršuje v živalskem telesu. To Ako se je profesorju Huxleyu se lahko Imenuje nekaka razdeli- vt resnici to posrečilo, kako srečen tev vsega dela, katerega izvršuje- *l«vek more biti. In ako je vse to jo žfvijenske sile med posamezne resnica, kaj že yse bo^storila zna-celice v telesu. |nost za na*. Te sile se stopnjema razvijajo "Presveta" prinaša zanimive toati vaak dan. All ate naročeni na dnevnik.4 4 Proaveto " CENE ZA j UATVB. V Jugoslavijo i 2.00..... - 5.00 . . .... 10.00 . . ... 25.00 . . 60.00 .... 76.00 . . ! . 374.00 . . . Za altflsj» da najde pravega moža. Hahahal" Bilo je preveč. Jiipanle je aopfet lovi) sapo. "Toda jaz aem mislil — jaa aem mislil--" Dalje ni mogel. V resniei ni mislil nič In zastonj seje mučil, da bi si ksj iamislil. Ampak oua je vedela, ne ds bi ji bilo treba povedati; dobro je raaumela njegovo pdparjenoet. in ker je bila dobrega area, mu je položila roko na ramo. "Rodrug Higgins, niksrte me slabo soditi." "Kdo? Jaa t O ne — kako — aakaj "Predstavljajte al. da ste vi dekle. Ali mope d okle snubiti?" • ^f "Ssveds ns! To se prsvl —" "To se pr#vi, ako dekle ljubi. Iskulena, de-^ klica mora pripraviti mlaldepiča, da on njo snai-v bi. Oe js sramežljiv in se obotsvljs, mora oaa Položiti kritične beeede na nj««ov jezik V «lučaju, ds mol dvomi o njeni Ijubeanl, ga mora ona prepričati, dO Ji je dobrodetel. Kako? Oh. prestraH-ti ga Je treba, kdkor da hoče ona iskati koga drugega'I Zdaj razumete, zakaj aem vaz tinti večer povabila a seboj. , . . Zdaj sapopadete, kako je a * dekleti I" Jimmie je bil As nekoliko omamljen, ali toliko ss js ssvedsl. ds je ssntrutrsl komaj «IKbi«: "Os.% * Kve)yn mu je ponovno podala roko. "8odrug Higgins. rada ve« imam, ker ste tako doher. prijazen človek. Ootovn niste hudi name. Prijatelja pa ostaneva, kajne da bova ?" Jimmie je stlanil njeno toplo, mehko ročieo In strssel ▼ njene sljajoče, rumene oči ler končno isrAel del svojega čudovkeas govors. ki g« je bil tsko skrimo priprsvil aa gestsuek t "PriJsteljsvedno, vedno!" (Dalje prlhedajiA) Jk F ^ ki ni nikdar bolehala za kako po-s^bno bolezen ali bila na kak drug način nevarno potkodovana, da bi is teh vzrokov bile umorjene gotove celice ali Žtfljcnske sile v telesu, ugasne ravnotako polagoma, kot pri kaki sveči, ki je dogorela do konca ali svetilke, v kateri je zmanjkalo olja. In taka smrt je tudi najlažja izmed vseli drii-gih smrti, ker človek takorekoč lepo mirno zsapi; človek, ki umrje take smrti nims nikskih smrtnih bojev, ker mu zmanjka življenskih sil v telesu. Smrtne boje ima samo tsk človek, v katerega telesu so nekatere celice še v pol nI Življenaki sili, doc i m so odpovedale ravno one celice, ki opravljajo najvažnejše funkcije; prvo-omenjene eelice se borijo f vso svojo silo, toda so prešibke in morajo podlrči, in raditega ima člo vek takosvani smrtni boj. To se lahko prav natanko opazi pri Člo veku, ki umira valed kake bolezni aH smrtne poškodbe, ker pri ts kem človeku so uničene gotove življenake. sile, dočim so nekatere eelice ali življenje sile še popol noma pri aioči In M še lahko vršile svojo službo. In gotovo si sleherni človek želi, da bi nrari po polnoma naravne smrti oziroma, da bi umri tskrat, ko prenehajo opravljati svoje fnnkeije posame sne življenske sile, ker taka smrt je najlažja. ' Po teoriji profesorja lluxleys se ho umetnim potom priaililo te krone is en dinar. V Italijo pošljemo $ 6.00 .... 10.00 ... . 23.00 . /45.00 ........... 222.00 . . t ........ Denar naj ae nam pošlje po poštnih' money-orderih ali po bančnih draftih ali Express čekih ali v registriranih pismih na: ZAKRAJfiEK k ČESAEK Slovanska baaka, 70—9th An. Vow York City RADOST IR VESELJE v domovini, ka-od svoieev is 10 POLGIH LET JE BOLEHALA ŽENSKA. Aophia Steia, 423 Atlnntie A v«., Me-, Reeflport, P» , je dano* nrecna icnaka. Ona pravi: "Deset let «eni boleThil» im moj^m telodru in revmatietnu in poiiku-»ila Mm vsakovrstna zdravila, ali vae za>tonj/ Potem nem nekega dna poiku-■iln Bolgarski krvni iaj, in i« v enem tednu sem s« počutila bolje, tedaj bi ne hotela btti brer. Bolgarakega krvnega 'aj»,' kateri mi vedno pomaga proti prehisdn in (trii moi ielodec admv in •r«va pri pravem dalu, Jac vedno ra-htevam pravi Boig^raki krvni fsj a H. H. Von Hrhliekovo enamko na cavojv, ker vem, da je ta najboijAi zame." To je le ena iame.l tisofev Ijndi, ki hvalijo Bolgarski krvni *aj. Torej pn «ite iS vedno vpraAsjle lekarnarja no j»r» vem Bolgar «kem krvnem iaj« s M. M. "Von Kohlirkovo znamko na- zavltky. Bolnikom, kt «ve zunaj na farmak in tam, kjer ni lekarn, jaz z veaeljem rad pottjea moj velik zavoj pofttnine pro-»to za S1.3A, tri navoje za OS.tS in Ust zavojev aa Kanolv je: H. H. Von Hchliek. Preaident Marvel Pi silile Coinpanv. S MnrtH Bhig., Pittahnrgk, Pa. dar dobs Amerike. AH vsaelje Je velik« večje ako prajssejo pomoč * densrju od svojih sorodnikot is Amerike. AMERICAN UNION BANK MU).