IZ ZNANOSTI IN TEHNIKE Francoske znanstvene ustanove v službi gospodarstva Franrija je dežela, hil Ima dolgo znanstveno tradicijo. Ra-¦ea moderne industrije in znanih šot, ki dajejo visoko kvalifl-a&raae strokovnjake, je to dcjstvo francoski znanosti in indu-¦telji omogočilo, da kljub šestletni medvojni prekinitvi vsa-krinega delovanja zopet zavzame svoje mesto na svetu. Komisaiiat za atomsko energijo Komisania.t ie bil ustanovljen konec 1945. leta. Njegov namen Je, da se Francija vključi v ra-EiBkovanja nuklearne energije. Med vojno je bilo delo v tej gmeri prekinjeno in je bilo zato patrebno začetj vse od začetka. Danes jma komisariat pod se-boj oelo vrsto laboratorijev, ra-Eiskova.ln.ih centrov in tovarn, kj opravljajo dela s področja npors.be atomske energije za mirnodobne naraene. Iz chatil-kuiskih laboratorijev se je raz-vol center za nuklearne eksperi-mente v Saccleju, sedaj pa gra-dijo center v Marcoulu. Da bi lahko opravljali razisko-Tanj,a na nuklearnem področju, je predvsem potrebno nuklear-no gorivo — uran. Zato so v Francdji opravilj velika razisko-vanja uranovih ležišč in nači-bov njegovega pridobivanja iz rud in rafiniranja v čisto kovi-no. Odkrild so rezerve v pokra-Jini ob Lodri, na Limousinah in T Vendeji, izven Francije pa na Madiagaskarju. Tovarna v Bou-eheju iindustrijsko predeluje uranove rude v čist kovins-ki orem. V proizvodnj; kovi->e-dali prlpravljaijo zaloge plutoni-Ja za reaktorje v Marcouiu. Sekcija za uporabo radijskih elemenjtov z.vsakim dnem pose-ga na nova področja uporabe umetnih radij&kih elementov v bidustriji — n. pr. v analizj; obpabe, prl mazanju motorjev, fešč-etiju podzemeljskih petrolej-¦kih vodov, merjenju debeline sn^ga v gorah, pa tudi v medi-oiini, s čimer se ukva.rja biološki odsek. Center v Marcoulu gradijo od 1S53. leta. Imel bo dva velika Diiiklearna reaktorja, tovarno za ekstrakcijo plutoni.ja iti dve el«ktrični ce.ntrali na atomsld pogon. Medtem ko bo centrala ob prvem, manjžem reaktorju •amo eksperimentalna in bo s Bvojo proizvodnjo 5000 kw le delno z.adoščala potreba.m hla-dadnih. naprav obeh neaktorjev, kd bosta trožila 8000 kw, bo dru-6» centrala z 20.000 kw dajala potiroSnemu omrežju precejšnjo en«.rgijo. V vseh teh delih, ki Jih linaosira in vodi latLko samo da-iava, v veliki meatt sodeluje Industrija. To je mogoč« paft zato, ker so v Franoiji napari usmerjeni k mirnodobni uporabl atomske energije. Ceprav indu-strija zaenkrat opravlja pred-vs€m de!a pri graditvi instalaclj komis-ariata, je tudl sama že za-6ela uporabljati nekatere nove procese. Tako je n. pr. indu-strija tekočega zraka pričela uporabljatj nov aaEin proizvod-nje, ki sc ga odkrili v proizvod-nji težke v-ode. Cenler tehničnih razisko- vanj Družbe za biezžično telegraiijo Razen velikih razlskovalnih centrov za atomsko energijo, kl spadajo v okvir državnih pro-jektov, je zelo široko tisto razl-skovalno'delo, fc} ga opravljajo^ v posameznih tovarnah. Ti labo-ratoriji jmajo nalogo, da pospe-šujejo in stalno izpopolnjujejo proizvodnjo. Njihov vpliv in po-men je v raznih industrjjah raz-ličen, najmofnejSi pa je v ti-stih strokah, kri &e najhitreje razvijajo in Pri katerih z vsa-kinn dnem uvajajo nove, popol-nejše izd«lke na podlagl novih ekspeirimental-nih in t&oretičn!h rezulta-tov. To veija zlasti za in-dustrijo elektronskih naprav ln plastiEnih mas. Prl pariški Družbl za brezž;5-no telegrafijo je poseben center za tehnična raziskovanja. Nastal ]e jz raz skovalnega laboratori-ja, ustanovljenega pred več ka-kor dvajsetimi leti, ko ]« ta družba imela za seboj že dvaj-set let proizvodnje. Danes je po-mcmbna znanstvena institucija, kj omogoSa tovarid kvaKtetno proizvodnjo In dosega velike znanstvene rezultate. Center obsega več področij glede na specializacijo, ki jo je povzročil razvoj industrije tele-komunikacij v 6asu svojega ob-stoja. O&novna tri .področja razi-slrovalnega dela so: elektronske eevi, fizikalna kemije in splošaa fizika. Raziskovalno delo je upo_ rabno razdeljeno na radar, elek-tronske računske stroje in tele-vizijo. Razen tega delaita tudi kontrolni la'boratorij, kj«r pre-verjiajo jedelane naprave, n. pr. radarške antene, in laborato.rij, v katerem raziskujejo pogoje za serijsko proizvodnjo novih ele-mentov. To je pravzaprav labo-ratorij z-a proizvodno organiza-cijo. V njem so n. pr. izdelali metodo za merjienje delovne pro-izvodnosti bnez k,ronometriran5a, ki psčhološko n-egativno deluj«. Na felu teh cetitrov so znant fiziki, !keimi:ik'i in inženirji. V vsakem centru dela 100 dt> 200 kvalifidranih tehnjčnjh strakov-njakov. Zveza s proizvodnimi obnati j,e neposTedna. Nove pro-izvode najpnej uvajiajo v labora-torit za serijsko pTOizvodnjo. V vseh lafoaratiOirijih vodijo ra-za^akovanjia na vseh Se nerazi-skiaaiih ipodTOČjih a/li na tistih, ki joh v Franotji še niso. irazii-sksvaH. Lafcoratarij alektrfnskih cev\ ee ukvarja 8 puoblemi vza- Jcmnega delovanja naelektreoih drobcev in magnetnega polja, elektronske optike, poseben od-deleik pa se ukvarja z velikijnl akceleratorji, toi j-ila uporabljajo v nuklearni tehnikl. Prl elektronskih instrumerotih je posebno važna čistost. materl-alov, jz katerih izdelujejo nj.iho-ve sestavne dele, saj so prav od tega predvsem odvisne njlhova kakovast in lastnosti. To so n. pr. tranzistorji, mlniaturne el«k-tronke, k; dopuščajo proizvod-njo radijisikiih sp.rejemn.ikov z dimenzijaml cigaretne škatlice, ln fototranzistorjii, ki jih proiz-vajajo prav zaradi teore-tičnih odkritij na področju lizike trd-nega stanja in zaradi novih me-tod v pridobivanju zelo flstega germanija in silicija. To je po-dročje dela laboratorija za fizi-kalno kemijo. Razdeljen ]e na odsek za polprevodnike, od&ek za keramiko, odsek za splošno kemijo in od^ek za metalurgijo. Fizikalni laboratorij se pred-vsem ukvarja z el&ktromagnet-nimi obsevanjl, drugi laborato-rlji pa preverjajo konstaikcije novih modelov. Kakor vidimo iz organizacije znaastveno-raziskovalnega dela te tovarne, je njena glavna zna-filnost v ozki specializaciji, ki omogoča elastičnost in hitro uvaJBtije novih prolzvodov, kl se pojavljajo Iz dneva v dan. Znanstveno delo obsega vse ele-mente, ki vplivajo na proizvod-njo. Za.to proizvodnja stalno na-preduje. Posebno močna je vlo-ga laboratorija za fizikalno ke-mijo, fel je zelo poinemben prav v bem pogledu. Raziskovalni center Je danes postal jedro tovarne, ki izdeluje tako zelo znane proizvode. Nacionalni konservalorij spietnosti in obrti Ta netiavadno zanim.tva usta-nova, tipična za smisel Franco-zov, da svoje iznajdbe iz čiste znanosfci takoj uporabijo tudl v industriji, deluje že ve^č kot 150 let. Ta uatanova, kl so ]o v za-fetku — v času Francoske re-volucije — ustanovili kot kon-servatorij izumiteljskih modelov in zamislili kot uradno skladi-šče pomembniih odkritij, je sča-soma dobila drugo smer in da-nes predstavlja veliko narodno univerzo industrijskega znatija. Pri konservatoriju imajo zelo bogat muzej, v katerem hranijo Papinov l uporabo znanosti. Na te] šoli so predavanja brezplačna in neobvezTia, pa tudi izbira raznih tečajev ]ie poljubna. Ne zahteva-jo noben.ih predhodnah Solskih kvalifikacij. SLuSateljem, kate-rim ne postavljajo nobenih sta-postnih omejitev, je na razpola-go okcld 50 tetajev iz raznih piredmetov h. pr. sploš-na ma.te-matika, cindustrijsfca ekonomika, statistajka, indusLrijska loemija, metalurgija ln obdelava kovin, aeronavtika, fiziologija dela, uporabna. nuklearna fizika itd. Pred letom 1900 so tečaji trajali po leto dni, toda ko so opazili, da je zanimanje zanje stalno, so j.ih podaljšali. Sedaj trajajo 2— 3 leta. Zanimanje je raslo hi-treje od aritmetičnega zapored-ja. Zato so uvedli jzpite, pri ka-terih kandidatii prejmejo spriče-vaJa o pridobljenem znanju. Predavanja so zvečer, tako da jih slušateljj lahko obiskujejo brez škode za opravljanje svo-jega poklica. Kako velik je in-teres za to šolo, lahko vidirao po tem, da so leta 1950 izdali 22.000 takih spričeval iz 44 teča-jw. Kot pnedavateljd nastopajo znani protesorji in znanstven:-fci. Ker je študij prostovoljen, na 5oli Studirajo z velikim nav-dušenjem. Od te 5o!e ima naj-večjo ko-rist industrija, ki pre-jema od nje odlične srednje strokovne kadre. Spričevalo ve-lja, kakor pri nas dokaz srednje strokovne izobrazbe, toda kva-Kteta znanja ]e. zaradi vztraj-nosti jn volje kandidatov, ki se u^ijo in hkrati delajo, zares odlična. Glede na zanimanje za upora-bo znanosti v industrlji so pri konservatoriju ustanovi.li tudi več laboratorijev. Laboratoriji nudljo udeležencem možnos.t, da prejmejo tud,i eksperimentalno prakso. Ker so se z laboratoriji ustvardlj vsi pogo.ji z.a popoln.0 tehnj^no izobrazbo, je konserva-torij pričel izdajati tudi inže-ndrske diplome. Njihovo število nj pretirano veliko — 1* nekaj desel^n na leto — ker je tre-ba za di.plomo dokončati tri teore-tifne tefaje, dva labor^tonjska tefaja in napisati originalno praktiino diplomsko delo. Zani-mivo j«, da j-e s -to ustanovo dobila inženlrsko izobrazbo cela vnsta delavcev, k! so bil! pozneje zelo sposobn,; jnženirji in prak-tiki. V nacionalnem eksperimental-nem .laboratorJiu. ki so ga usta-n^oviilj pri konse.rvatorijii, oprav-Ijajo naijpre<:-iz.nei'ša merjenia ln najtočnejše analize v vsej dria-vi. Razen tega jzda laboratorij, ki ga vodijo znaai maostvaaild. vsako leto preoej zaanstvenih razprav. če upoštevamo vse te vrsta dejavnosti, lahko trdimo, da j« ta zelo originalna in koristna znanstvena usLanova, dokaj po-membaa za industrijo. Petrolejski inštitul ^ Ustanovili so ga, da W razi-skali nove načine uporabe nafte. Zlastd se ukvarja z raziskov»-njem upocabe naftinih deriva-tov kot motornega goriva tn sredstev za mazanje. Hkratj z raziskovanji na področju motor-jev z notranjim izgorevanjem opravlja inštitut eksperimenbe o širjenju plamena in preverja metode hitrega in točnega mer-jenja tlaka ta temperatur«. V petrolejski Industriji upo-rabljajo takšne metode, kot so spektrografija mase, infrardeii in ultravioletni spektri, ki jdh ]e inštitut dokaj izpopolnil. Inšti-tut je tudi razvil frakcijsko de-s-tilacijo. dehidrogeafztranje itd., kar prav tako spada na podxočje petrolejske industrije. Ta primer kaže, kako so razi-skovanja v eni iTidustrijski pa-nogi hkrati pospeševala izpopol-njevanje splošnih metod. Naši centri za raziskovanje na-kleairne energiie niso tako mo&» razviti, so pa pribjižno na isei poti ra-zvo^ja, imajo podobne ciilijc i,n podofano notram.io orsa.nizacifO. Konservatotij spretnostj m obr-ti je ori^iinalna ustanova, ka ie na prvi posled ne moremo pirimopia-t! i našimi mstitucijaimi. Bilo bi koristno, (?e bi dolarsfea xmhrerzx poizkusfilla v tei smeri raKv«i eoo od panog sm]e deraviio-sri. Lfuhotnhr Nedetfh&oii Noben drLavl]an sodall-stlčne Jugoslavije, fci sode-luje in tucti ODLOCA v katerem koli organu druž-benega upravljanja, NAJ NE BO BREZ »NA-SE SKUPNOSTI«, glasila Predsedstva Zveznega od~ bora SLZDlt -Jvfioslavije. \