[¦¦llif TELOVADBA fliSj :3l|ir                   :;=^^=______________l,Lll__l
L)                                                                                                U
Kratka zgodba.
Oni dan sem šel malo po svctu, V nekem trgu sem srečal dečka, ki je nesel veliko skladovnico »Angelčkov«. Radoveden sem ga vprašal: »Kam pa, dečko moj? Komu neseš »Angelčke«?«
»V telovadnico jih nesem, da jih bom razdelil med naročnike. Gospod predsednik so mi jih dali. Pa od telovadbe se bere notri.«
»Čakaj no,« mu rečem, »ali ne bi smel tudi jaz pogledati v vašo telovadnico? Tisto od telovadbe sem tudi jaz bral.«
Deček je bil precej zadovoljen, in šla sva. Sprem-i/evalec mi /e oblfubii, da bo že od daffeč pokazalt katera vrata peljejo y telovadnico in katera okna svetijo vaojo. Pa še treba ni bilo. Komaj sva bila blizu, mi je že udarilo na ušesa tako kričanje, da me je bilo strah.  Najrajši bi bil šel kar hitro mimo.
Ko sva stopila v telovadnico, je biio notri vse narobe. Nič vrste, nič telovadbe, nič miru — samo »zviranje« po bradlji in po plezalnih drogLh, samo vpitje in preganjanje! Kar žalostcn sem bil.
Takrat so zagledali d«čka z »Angelčki«, pa so nekateri hrupno planili proti njemu. Hoteli so mu takoj iztrgati vsak svoj zvezek. »Angelčki« so bUi v vcliki nevarnosti, da propadejo v cunje.
Takrat je stopil vaditelj skozi stranska vrata in je zaklical: Pozor! Pa so ga komaj slišali! Še dVa-krat je moral zaklicati, potem so bili šele mirni. Pa tudi mene so šele tedaj zagledali. Nič me niso po-znali, in čudno se jim }e zdelo, po ka) sem prišei.
Vaditelj me jc pa dobro poznal in ic stopil k meni.
»Ravno prav, brat Nardžič, da si prišel! VidiS, taki-le so moji razgrajači! čc jih moram le en tre-
Lcto 29                  ANGELČEK                 Stran 45
notek pustiti sarae, je že vse narobe, Lc napiži jim svarilo v »Angelčka«, pa tudi povej jim kakšno moško besedo o d i s c i p I i n i. Mislim, da se jih bo bolj prijelo, kakor če jim sara  trobim.*