Posamezna Številka 10 vinarjev. Štev. 91. v Litimi, v peia 23. apnia m Leio M. ~= Velja po pošti: Za oelo leto naprej . , K 28'— en meseo „ . . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24>— za en meseo „ . . „ 2'— V upravi prejeman mesečno „ 1*70 = Sobotna izdaja: 3 ca celo leto ....... T— za Nemčijo oeloletno . „ 9-— a ostalo inozemstvo. „ 12 — uar Uredništvo je ▼ Kopitarjevi nllol štev. 6/ID. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Inserati: Enostolpna peUtvrsta (72 mm): sa enkrat .... po 18 v za dvakrat......15 „ za trikrat...... 13 „ ca večkrat primeren popnst. Poročna eznaoita. zalivale, osmrtnice IU.: enostolpna petltvrsta po 2 J vin. Poslano: enostolpna petltvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje In praznike, ob 5. ari pop. Redna letna priloga Vozni red. Upravništvo je v Kopitarjovi nllol št. B. — Račun poštne hranllnlon avstrijske št. 24.7S7, ogrske 26.5U, bosn.-fcero. št. 7563. — Dpravniškoga telefona št. 188. Nemški pogoji za lir. »Corriere della sera poroča iz Londona o vsebini zanimive izjave bivšega nemškega kotonijalnega ministra Dernburga, ki ga je Nemčija sedaj v posebni misiji poslala v Zedinjene države, glede pogojev pod katerimi bi bila Nemčija pripravljena skleniti mir. To izjavo je bil Daily Tele-graph«-u njegov dopisnik brzojavno sporočil iz Amerike. Izjava se glasi: Kakoršenkoli mir se sklene, vsekakor mora biti trajen. Začasne k r p a r i j e 6 e ne sme dovoliti. Grozota, da bi se omikani narodi starega sveta med seboj klali, ker so morda vsak zase prepričani o pravičnosti svoje stvari, se ne sme ponoviti; možnost, da bi se ponovila se mora vsaj kolikor največ mogoče, preprečiti oziroma omejiti. Ni res, — to sem od najvišje strani pooblaščen izjaviti — da bi moja domovina stremita po svetovnem nadvladi u. Nemčija je prvič preskromna, drugič pa ima preveč izkušenj, da bi ne vedela, da bi kaj takega druge države nikdar ne trpele. Zgodovina in zadnji dogodki so dokazali, da more svetovno nadvladje temeljiti samo na premoči na morju. Nemčija si prizadeva doseči, da bi naj bilo vse morje z ožinami vred vedno odprlo svobodni rabi vseh narodov, ne le v dobi miru, marveč tudi v časih vojne. Morje ni zasebna last nikogar, kakor zrak ne, in bodi prosto in odprto za vsakogar. Morje so pljuča, po katerih dobiva človeštvo svežega zraka svoji podjetnosti, in teh pljuč ne sme nihče zadelati, zapreti, blokirati. Jaz bi hotel vsa morja in morske ožine z mednarodno, skupno pogodbo stalno tako nevtralizirati ,da bi se vsako kršenje tega mednarodnega dogovora strogo kaznovalo. Jamstvo za izvrševanje te pogodbe naj bi prevzele vse države sveta. Svoboda morja pa le malo ali nič ne pomaga, če ni ž njo združen svobodni promet po poštah in brzojavih z vsemi deželami, naj so v vojnem stanju ali ne. Zato bi želel, da bi prešli vsi brzojavni kablji v skupno last držav, ki so na njih intere-sirane, in da bi se po skupnem dogovoru ugotovil svetovni sistem za brzojavno občevanje. Odprto morje pa zahteva tudi politiko odprtih vrat. Vsaka država imej pravico, da iz (iskalnih ali trgovinskih razlogov zviša svoje carine. Toda te carine morajo biti enake za ves izvoz in ves uvoz, ne-glede na to, odkod blago pride ali kam pojde. Ako sme država, ki poseduje velik del sveta, delati glede carinskih postav razliko med domovino, med podjarmljeni-mi deželami ter naselbinami na eni strani in med inozemstvom na drugi, jc dejanski že za las podobno svetovnemu nadvladju. Angleška politika jc bila v zadnjih časih baš takšna, dočim so bile nemške naselbine odprte vsakoršni trgovini in je Nemčija v njih uživala le enake ugodnosti in iste pogoje kakor vse tuje države. Politika svobodnega morja je pripravno sredstvo v dosego pravega namena mednarodnemu občevanju, to je izmenjavi blaga, katero more prihajati v prid vsem narodom, da jih združi v medsebojnem prijateljstvu. Tako bo lahko napredovala splošna kultura, to je pa tudi prava pot do razoroževanja, Nemčiji se je očitalo, da je omalovaževala dolžnosti iz neke pogodbe, ko je kršila in raztrgala kakor košček papirja svoje svečane obveznosti napram Belgiji. Če je to bila kršitev mednarodnega prava, so pa Nemčijo druge vojujoče države v tem posnemale, ko so razdrle druge dele tega zakonika, ki jc tako važen za dobrobit skupnosti narodov. Velika Britanija je neštetokrat prekršila mednarodne pomorske postave in pravice nevtralnih držav. Japonska je kršila na nezaslišan način nevtralnost Kitajske. Ciper in Egipt je Anglija anektirala kljub vsem pogodbam. Londonsko deklaracijo so vrgli vstran, in skoraj ni več nobenega dela mednarodnega prava, ki bi se bil respektiral. Pravice nevtralnih držav bi morale biti po mednarodnem pravu zadostno zajamčene. Kar sc Belgije tiče, je Dernburg izjavil; Nemčija ne vodi vojne, da bi pove- čala svoje ozemlje, in nc misli na to, da bi si podjarmila ljudstva, ki se ji upirajo, to pa, ker jo navdaja čuvstvo pravičnosti in ker pozna zgodovino. Vsekakor pa Belgija obvladuje ustje nemške trgovine r.a zapadno stran in tvori nekako predzemlje, naraven branik Nemčije. Belgija jc zavzeta z neizrečenimi žrtvami na krvi in v denarju ter nudi nemški trgovini edini vpliv v odprto morje. Anglija je to državo politično ustvarila, ohranila in branila zato, da bi vzela Nemčiji te naravne ugodnosti. Ljubezen do malih narodov, na katero se Anglija sedaj sklicuje, pred natančno preiskavo ne bo obstala. To dokazuje uničenje male burske republike. Zato se Nemčija Belgiji ne more odreči. Vendar pa bi se tucli ti pomisleki dali opustiti, če bi se vse druge nemške zahteve, zlasti zajamčenje svobodnega morja, v polnem obsegu sprejele in bi sc naravno trgovinsko občevanje med Belgijo in Nemčijo na pravičen in izvršljiv način vpošte-valo. V tem slučaju bi Nemčija, kadar pride čas za to, vsekakor pomagala pri popravi dežele, kakor to v resnici tudi že sedaj dela. Nemčija — je nadaljeval Dernburg — je manjša od Kalifornije, prebivalstva je pa na Nemškem tridesetkrat toliko kakor v Kaliforniji. Delavnost nemškega ljudstva mora imeti izliv v onih tujih deželah, ki to potrebujejo in se žele razvijati. Velika Britanija je pokazala malo previdnosti in pogleda v bodočnost, ko je temu trudu Nemčije neprestano metala polena pod noge ter dovolila, da je Maroko prišel v roke Francije, ki glede števila prebivalstva že celih 44 let ni prav nič napredovala, 'lega prebivalstva je le nekaj nad polovico nemškega. V Franciji pa vladajo vrhu tega načela, ki ogrožajo vero in nravnost, kajti tam sc ustanavljajo le majhne družine — iz ljubezni do udobnega življenja. Anglija se je tucli vedno upirala vsem naporom Nemčije, da bi prišli žitni zakladi Mezopotamije v prid cc-lemu svetu. Stalni mir, ki ga želimo, mora bili takšen, da bo Nemčija lahko dosegla s svojim delovanjem obširnih uspehov, ne da bi pri tem kršila pravice koga drugega. Nemčija mora dobiti vspodbujo, da nadaljuje svoje delo v Afriki in Mali Aziji, kajti to delo bo končno le v korist celemu svetu. V načrtu Nemčije ni najti ničesar, kar bi končno ne bilo v prid ostalemu svetu. Iz dokazov zadnjih mesecev sc da resničnost te trditve dokazati; zdaj sc šele more v resnici umevati ,kaj Nemčija želi. Če torej branim stvar svoje domovino, ne delam tega samo kot Nemec, ampak kot državljan dežele, ki hoče biti koristen in zvest član celokupnega človeštva, prispevali s svojimi človekoljubnimi cilji k napredku osebne svobode in k sreči tudi najnižjih članov velikega svetovnega občestva. janka zahodnega krila v ozemlju Ondave ne mogla več držati in bi bile prišle čete, ki so se borile v gozdnem ozemlju, v zelo slab položaj. Napadalna smer je bila zato dobro izbrana in. ni nič manj obetala, kakor da. se zmagovito odloči velika karpat-ska bitka, Opis bojišča. Bojišče, ki je prišlo pri nameravanem prodiranju v pošlev, je tvorila dolina Laborce in obe sosedni višini južno od Mezo Laborca. Zahodno od doline se razteza vzporedno ž njo na dolgo raztegnjeni gorski greben, iz katerega štrle na zgornjem delu posamezni vrhovi. Vzhodno se pa od glavnega grebena gorovja raztezajo različni grebeni proti reki, ki jih ločijo enega od drugega pritoki reke. Med njimi vzbuja posebno pozornost tisti vrh, ki se cepi od višine Brincova in izpopolnjuje prostor med Vilsavo iu Viravo. Njegovo korenino tvori 640 metrov visoka Kobila, od kalere se cepijo grebeni čez Javirsko-Hegyecsabo ob izlivu Vilzave v Laborco in čez 584 m visoki vrh vzhodno od Balunt Puste in grebena Uhlisko proti jugozahodu; na jugu štrli kvišku Trostjanski vrh in končno tretji vrh na Kudrovci. Opisano ozemlje je igralo v boju važno vlogo. Posest Kobile je odločevala boj. Junaški odpor polkovnika Krebsa. Naskok ruskih množin je po boju z menjajočim se uspehom v sredini bojne črte uspel. Na veliki petek 2. aprila so se vzele nazaj čete, ki so se borile med Viravo in Laborco, do višine Izbugyabele. Le skrajno desno krilo pod polkovnikom Krebsom se je vztrajno držalo v svoji postojanki na Kudrovci nasproti vrhu 584. Ostanek desnega krila pocl polkovnikom Kemmelom se je še oklepal na zadnji del zgornjega Trostyanskega vrha. Kobila in Uhlisko sta se nahajali v sovražnikovih rokah. V teh okornostih sc jc morala veliko soboto umakniti proti Cebroske ob ranem jutru tista skupina, ki se je borila zahodno od Laborce. Naše desno krilo osvoji Trostyanski. Dohajala so pa že tudi naša ojačenja; nemški beskidski zbor, katerega najspred- nejsi oddel iki so došli desnemu krilu Mi za Kii. Dunaj, 22. aprila. Iz vojnega časnikarskega stana sc poroča: Veliko borenje v Karpatih jc doseglo svoj višek v velikonočni bitki. Silovito rusko prodiranje v ozemlju Ondave. Silovito rusko prodiranje, ki se je pričelo 20. marca v ozemlju Ondave na zahodnem krilu, je zadelo, ko jc začetkoma priborilo male uspehe, na odpor, ki ga niso mogli zlomiti. Z velikimi žrtvami izvedeni naskoki v gozdnem gorovju med prelazoma Lupkov in Užok niso dosegli drugega, kakor da se jc naša postojanka, ki sc je v obliki zagozde razprostirala proti Baligrodu, polagoma vzela nazaj v ravno črto z zahodnim krilom na vrhovih za ogrsko mejo pri Telepoču, Zcllou, Nagy-Po!any in Juhaszlaku. Rusko vojno vodstvo jc nato sklenilo, da izvede prodiialni poizkus iz okolice Lupkova —Mezo Laborca na. obeh straneh reke Laborce in so poleg čet, ki so sc že tam borile, pridelili tudi večji del proste przemyslske oblegovalne armade kot svežo rezervo. Če bi se bil ta prodi-raini poizkus posrečil v smeri proh llo-moni, bi sc tako vztraino branicna oosto- 3. aprila, ki jc kakor tudi središče, pričelo takoj napadati. Podpirane po več baterijah, ki so z vrhov vzhodno od Virawe pri Vilagu streljale na krilo, spremljane po neki gorski bateriji in z dvema poljskima topovoma, so udrle Kemmelove čete skupno z nemškimi ojačenji na greben Trostyanski, kjer so z naskokom zopet zavzele najbližnji vrh 584, najvažnejši dohod na goro Kobilo. Tudi središče ni počivalo. Kljub velikim izgubam, zadanim po ognju artiljerije in pehote, so naši prodirali naprej. Podpolkovnik Baics je došel s svojimi honvedi do vrha Uhlisko, ki ga jc vzel z naskokom, ko je neki odcepljeni oddelek polkovnika Kcmmela prihitel na pomoč in napadel krilo. V naših rokah jc ostalo 500 Rusov. Komaj se je ustalil na grebenu, je pripeljal major Krimm bateriji nadporočnikov Kunze in Brandil i a je s tem tako dobro podprl bojno črto, da so mogli naprej poslani deli srednje skupine trdno zasesti najskrajnejše dele grebena Javirske. SpKošui napad na velikonočno nedeljo. Na velikonočno nedeljo 4. aprila je postal napad splošen. Udeležila se ga je tudi druga skupina nemških ojačenj vzhodno od reke Laborce. Desno krilo je krepko prodiralo na grebenu, ki vodi od vrha 584 proti Kobili. Znatno so podpirali pehoto gorski topovi, ki so se držali pehote. Kar se pojavi na desno krilo iz kraja Virava krepak ruski napad. Nemci, ki so bili predvsem prizadeti, so hitro razvili obrambno bojno črto. Na pomoč jim je hitel polkovnik Krebs, istočasno jc pričela grometi in sipati ogenj v sovražnikovo krilo baterija pri Vilagu. Z velikimi izgu-hami so morali Rusi kmalu iti nazaj v dolino, da so došli v kritja pri Viravi. Središče je tudi napredovalo. Polkovnik Klein je prišel na grebenu Javirske dober kos naprej. Polkovnik Phlcps je z Uhliska prodrl tako daleč, da je izpolnil vrzel. Podpolkovnik Keill ic s svo- jimi havbicami izrabil ugodno priliko in je z nekega vrha javirskega grebena prodiranje Nemcev dobro podpiral, ko so se Nemci razvijali na grebenu, ki se razteza od Javirske proti Alsocsebenyju. Naše levo krilo, čete, ki so se vzele nazaj zahodno od Laborce, so tudi pričele napadati. Artiljerija se je razvrstila v dolini Laborce in je odlično podpirala lepo izvedeni napad Nemcev, ki se ga je z naše strani udeležil polkovnik Hausmann s skupinama podpolkovnika Zdeneka in majorja Wachterja, podpirani po oddelkih majorja Schona, ki so prodirali na zahodnem bregu Laborce. Zavezniki so udrli kljub najljutejšemu ognju sovražnih topov v postojanke pri Hegyescsabi. Ostali deli skupine na levem krilu so prodirali na grebenu zahodno od Laborce. Zadeli so na Ruse v dobro utrjeni postojanki jugozahodno od doline Felsosc, kjer se neki gorski greben odcepi proti zahodu. Na tem grebenu leži vrh 468, ki ga je zavzel major Liebhart kljub najljutejšemu ognju na1 njegovo krilo, a ki ga ni mogel držati, ker so sovražniki vedno in vedno zopet napa« dali. Popolen uspeh dosežen na velikonočni ponedeljek. Na vzhodnem bojišču smo na velikonočni ponedeljek dosegli popolen uspeh. Nemške in avstro-ogrske baterije so med-seboj tekmovale, da omajejo močno sovražno postojanko, ki se jc nahajala med vrhom 584 in Kobilo. Vsled opisane dobre priprave je mogla skupina Kemmel ob 3. uri popoldne z naskokom osvojiti postojanko. Tudi drugi dohod na Kobilo, Javirsko, je vzel 40. pešpolk (iz Ržesova v Galiciji) z napadom, ki sc mu ni bilo mogoče ustavljati, in oprostil Nemce od ognja s severa na njih krilo, ki jim je dozdaj onemogočava! prodirati na grebenu, ki se razprostira proti Alsoczebenyju. Odsek do-iina Vil/.ava je bil s tem končno pridobljen Usoda Kobile odločena. Medtem se je odločila tucli usoda Ko-j bile. fz Javirske na krilu obkoljeni — na strani grebena vrha 584 so hudo pritiskali na Ruse Nemci m honvedi podpolkovnika Baicsa — so podlegli branilci 4. bosensko-hercegovskemu (Mostar), 89. (Grodek) in 90. (Jaroslav) pešpolku, ki jih ie vodil na naskok major K u c h y n k a. Končna zmaga sc jc izvojcvala na najvažnejšem delu ozemlja, kjer se jc bil boj. Zahodno od Laborce se boj velikonočni ponedeljek še ni odločil. Pač jc prodrla skupina polkovnika Hausmanna proli vrhu pri Felso-csebenyju, a je zašla v zelo neprijeten položaj, ker so na njeno krilo streljali iz topov in iz strojnih pušk z vrha 468, Major Liebhart je storil s svojimi vse, kar je bilo le mogoče, da osvoji vrh. Napadalci so prišli do 30 korakov na sovražnikovo postojanko, a niso mogli priti skozi žične ograje. Vsekakor so pa odvrnili pozornost od Hausmannove skupine, ki jc hitro premagala kritičen položaj in je vdrla z naskokom v prvo sovražno postojanko na vrhu Felsocscbeny. Po štirih naskokih osvojen vrh Felso-csebeny. Nemška ojačenja so došla 6. apriU tudi na to bojišče. Skupno s svežimi nemškimi četami se je posrečilo, da se je vzel Rusom vrh 468. Polkovnik Hausmann je prepodil sovražnika po izgubcpolnem boju tudi iz njegove druge postojanke na neki vrh Felsocsebenvja, a Rusi so se vztrajno branili v nekem zadaj ležečem zelo močno utrjenem ophališču. Zlomili so se tam trije z največjo hrabrostjo izvedeni naskoki. Pripeljali so nato gorske topove, ki so zelo uspešno obstreljevali opirališče. Ko sc je pričelo 6. aprila daniti, sc jc skupno z nekim v ojačenje pritegnjenim nemškim oddelkom obnovil naskok, s katerim so zavezniki končno zasedli to zadnje sovražno opirališče, za katero so san pokaže zborovalcem časopis z belimi isami.) In taka pa je druga stran. (Vese-lost,) To se pravi, da je sploh ni. (Nova veselost.) Sklenil sem pri današnjem zborovanju pozvati vlado, da pouči državne pravdnike, da se na ta način ljudstva ne pomiri, V mestnem arhivu sem dal napraviti poseben sešitek z napisom: »Konfisci-rani župan.« (Veselost.) Pozni rodovi naj Vedo, kako se je v vojnem letu 1914/15 ravnalo s prosto izvoljenim županom državnega in stolnega mesta Dunaj. Gospodarske stvari. Župan je sporočil, da je dospela prva pošiljatev ogrske koruze in nato ostro napadel nekaj pekov, ki pečejo tak kruh, da je škandal. Zagrozil je, da bo tem pekom ustavil občinsko moko. Grof Tisza je rekel, da so Dunajčani razvajeni. No, poslal bom grofu Tiszi v Budimpešto tak kruh jn viael bo, da Dunajčani niso več razvajeni, — Župan upa, da se bo v štirinajstih dneh dalo napraviti red, da bodo v vseh okrajih imeli enakomešano moko. Seveda v Avstriji gre vsa stvar bolj počasneje. Župan je našel v uradnih popisih, da imajo v gotovih okrajnih glavarstvih po 40 odstotkov pšenice, 30 odstotkov rži, 25 odstotkov ječmena in samo 5 odstotkov koruze. Kako pa naj mešajo, da ustrežejo Vladnim predpisom? Ker ne morejo mešati, pečejo izvrsten ržen kruh, fino pše-nično moko pa porabijo za kuho. Župan je šel k namestniku in mu predlagal, da da 50 vagonov koruze, če mu iz teh okrajev dajo 50 vagonov pšenice. Namestnik je bil takoj za to. Župan gre hitro na ro-tovž in začne računati, koliko bo moral doplačati za pšenico. Pa kaj najde. Ne župan, ampak kmetje bodo morali doplačati za koruzo! Kako to? Vlada je odpravila najvišje cene za koruzo in koruzno moko, za rž in pšenico pa so še ostale v veljavi maksimalne cene. Kmet bo moral doplačati! Veselost.) Pokažite mi kmeta, ki se bo spustil v to kupčijo! To je značilno za vse naše gospodarske razmere ,.. Nadalje je župan povedal, da se je 18 odstotkov dunajskega prebivalstva zadostno založilo z moko.. Župan je še govoril o mesni draginji in pomanjkanju mleka, XXX Ko bo vojske konec in se vrnejo redne razmere in se bo govorilo odkrito o prestanih težavah, tedaj bo dunajski župan menda tisti, ki bo moral največ povedati, Vsi dosedanji njegovi govori kažejo, da mož ne bo molčal, ampak spravil vse na dan, brez ozira na levo in desno. Vojska z Rosi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Ponovni napad na Užok krvavo odbit. — 1200 Rusov ujetih. Dunaj, 22, aprila. Uradno se poroča: Na Rusko Poljskem in v zahodni Galiciji osamljeni artiljerijski boji. Na karpatski fronti smo krvavo odbili nov naskok na naše postojanke ob in na obeh straneh prelaza Užok. Pri silnih napadih, ki so se deloma zrušili v našem artilerijskem ognju, deloma pa jih je s protinapadi odbila pehota, je imel sovražnik vnovič težke izgube. Pred postojankami nekega vrha, ki ga je sovražnik ponovno napadal, leži nad 400 ruskih trupel. Pešpolk štev. 12, ogrska domobranska polka št. 24 in 22, kakor tudi vsa v bojih udeležena artiljerija so se posebno odlikovali. Ujeli smo 1200 Rusov. Na drugih odsekih karpatske fronte, v jugovzhodni Galiciji in Bukovini se vrše semtertja topovski boji in praske, Mamestnik načelnika generalnega štaba pl, Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. Položaj neizpremenjen. Berolin, 22. aprila. Veliki glavni stan: Položaj na vzhodu je neizpremenjen. Najyišie voino vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. Rotterdam, 22. aprila. Oficijelno poročilo ruskega generalnega štaba 20. aprila izvaja: Zvezne nemške in avstro-ogrske čete so poizkusile ob reki Stryj pri Oraw-czyku ljut napad na severno ležeče vrhove, ki so jih z menjajočim se uspehom zasedali Rusi in zopet zavezniki. To poročilo ruskega generalnega štaba je nevtralne vojaške strokovnjaške pisatelje zelo nepričakovano presenetilo, ker leži Orawczyk še zahodno od Koziovve in ker se nahaja v tem ozemlju v severni smeri tudi vrhovje Magura, ki nadvladuje vso okolico. Poročilo ruskega generalnega štaba neposredno priznava, da so zavezniki, ki so zavzeli Cvininsko gorovje, prodirali uspešno še naprej in da so danes oddaljeni komaj še 5 ali 6 kilometrov od železniške proge, ki se odcepi pri postaji Skole. Navedeno rusko poročilo tudi obvešča, da zvezne nemške in avstro-ogrske čete napadajo ruske postojanke severno od Rožanke, kar ne-pobitno dokazuje, da se je na tej črti, ki vodi iz Rožanke čez Koziovvo do Visokega vrha, zaveznikom posrečilo, da so rusko bojno črto znatno potisnili nazaj. Današnja graška »Tagespost« prinaša: Petrograd, 21, aprila. Veliki generalni štab javlja 18. aprila, ob 10, uri zvečer: Začetkom marca (staro štetje) smo imeli glavni karpatski greben samo pri duklan-skem prelazu v svoji posesti, kjer je bila naša črta podobna odprtemu kotu. Vse druge prelaze od lupkovskega naprej in dalje proti vzhodu so imeli sovražniki v svojih rokah. Naše armade so dobile povelje, da pred začetkom neugodnega letnega časa razvijejo naše postojanke, ki so obvladovale izhode v ogrske doline. Takrat se je nahajal glavni del avstrijskih za osvoboditev Przemsla zbranih čet med užoškim in lupkovskim prelazom. V tem delu smo nameravali napad. Naloga naših čet je bila, da izvedejo frontalen napad v zelo težavnem terenu. Da jim olajšamo to nalogo, smo sklenili, da napravimo stranski napad v smeri Bardjevo—Lupkov. Ta stranski napad, katerega smo začeli dne 19. marca, se je popolno razvil 23. marca. 28. marca so pričele naše čete z glavnim napadom v smeri Baligrod s tem, da da so obkolile postojanke sovražnikove zapadno od Lupkova do vzhodne strani, to je do izvira Sanovega. Sovražnik se je ofenzivi naših čet kar najsilnejše upiral; na fronti od Bardjeva do užoškega prelaza je zbral vse razpoložljive čete. Med njimi so bili tudi nemški oddelki in peš-ko-njica. Bilo jih je nad 300 bataljonov. Poleg tega so morale naše čete premagati najresnejše naravne ovire, na katere so naletavale pri vsakem koraku. Vkljub temu pa nam je omogočila hrabrost naših čet že 5. aprila, to je 18 dni po začetku ofenzive, da smo svojo nalogo izvršili in se polastili karpatskega grebena na črti Regotov—Voloste, 110 vrst na dolgo. (Rusko poročilo se sestavljeno tako, kakor bi bil končni uspeh na ruski strani. »Tagespost« pristavlja, da Karpati nimajo nobenega »glavnega grebena«, kar so že večkrat ugotovili vojni poročevalci.) Petrograd, 19, aprila, »Kolnische Zeitung« prinaša: V noči od 18. na 19. aprila je sovražnik znova napadel višine pri Te-lepoču z velikimi izgubami, S protinapadom smo prisilili sovražnika, da se umakne iz okoliša naših postojank. »Frankfurter Ztg.« javlja 21, t. m.i Petrograd, 21, aprila. Generalni štab poroča 20, aprila pop.: 18. aprila smo z učinkovitim ognjem in ročnimi granatami odbili sovražne napade na naše postojanke pri Telepoč-Polani (vzhodna Galicija). V smeri proti Stryju je imel sovražnik z napadom na višino pri Orawczyku prvotno uspeh; na večer pa so naše čete napravile protinapad, vzele višino in ujele sovražnika; število še ni znano. Na vzhodni črti Rožianke smo 18. aprila pod nemškim jarkom užgali mino, nakar je naša infanterija takoj z bajonetom vzela postojanko. Ujeli smo okoli 100 mož, 4 strojne puške in enega metalca bomb. NADVOJVODA KAROL FRANC JOŽEF V VZHODNI GALICIJI IN BUKOVINI. Dunaj, 22, aprila. (K. u.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Njegova c, in kr. Visokost presvetli gospod polkovnik in linijskobrodovni kapitan nadvojvoda Karol Franc Jožef se je 21. aprila zjutraj z železnico odpeljal v Delatyn, da prisostvuje ondi otvoritvi sedaj zopet popravljenega raz-streljenega velikega železniškega viadukta čez reko Prut. Preizkušnja s težo čez ta važni objekt, ki so ga naše železniške stot-nije popravile v štirih tednih, se je izvršila pred nadvojvodom, ki je nato sam šel preko mostu in najmilostljiveje dovolil, da se imenuje po njegovem visokem imenu. Ko je potem nadvojvoda Karol Franc Jožef inspiciral en pehotni polk in en lovski bataljon ter častnikom in moštvu obeh zborov podelil odlikovanja, je obdeloval v krogu zbornopoveljskega štaba in se ob radostnemu vsklikanju prebivalstva peljal nazaj v Delatyn. Ondi se je nadvojvoda na najmilostl jivejši način poslovil od poveljnika annadne skupine, generala kavalerijc barona pl. Pfanzer Baltin, o čemer je viso- koisti spomnil svoj prvi obisk pri armadni skupini o Božiču v Marmaros-Szigetu in pohvalno naglasil, da je armadna skupina Pflanzer od tedaj z lastno ofenzivo spravila celo Bukovino in jugovzhodno Galicijo zopet v našo posest in doslej odbila vse napade znatno močnejšega nasprotnika. PONESREČENI RUSKI NAPAD NA KARPATE. Vojni poročevalci poročajo 21. t, m.: Iz petrograjskih uradnih izjav najbolj sledi, da se je izjalovil ruski napad na Karpate, ki so ga, kakor znano, zadnje štiri tedne vedno zopet z največjimi izgubami ponavljali, Rusko vojno vodstvo je baje nameravalo le, da zasede glavni greben Karpatov, kar se mu pa na celi veliki vzhodni bojni črti ni posrečilo. Včeraj je bilo na ostalih bojnih črtah mirno, izvzemši manj važnejših kanonad in bojev prednjih straž, RUSKA OJAČENJA V KARPATIH. Berlin, 22, aprila, »Nationalzeitung« poroča po ruskem listu »Utro Rossij«, da Rusi pošiljajo znatna ojačenja na karpatsko fronto, vendar ne težke artiljerije, ker je to vsled slabih potov nemogoče, RUSI UTRJUJEJO SVOJE POSTOJAN-KE. Budimpešta, 22. aprila. »Az Estu« poroča njegov dopisnik iz vojnega stana: Splošno je mirno, samo okoli Nagypolany se vrše boji, ki so samo krajevnega pomena. Zadnje dni opazovana premikanja ruskih čet imajo samo ta cilj, da utrde one postojanke, kamor jih je vrgla naša proti-ofenziva. Ti majhni boji imajo značaj de-fenzive. RUSI OJAČILI SVOJE ČRTE PRI UŽOKU IN STRYJU. Dunaj, 23, aprila, »Tagblatt« poroča: V semplinskem in saroškem komitatu se strategični položaj razvija za nas čezdalje bolj ugodno. Zdi se, da so Rusi svoje sile od tam poslali proti Užoku in Stryju. IZ BUKOVINE. Črnovice, 22. aprila. Poročila o trajni vrnitvi deželnega predsednika grofa Me-rana in nadškofa Repte v Črnovice, so zaenkrat še prezgodnja. Vse osrednje bu-kovinske oblasti se nahajajo še v Dorna-vatri. Deželni predsednik pride od časa do časa v Črnovice, da reši važne upravne zadeve. Promet v Bukovini je normalen, Podeželnim beguncem je vrnitev dovoljena, mestnim prebivalcem pa zaenkrat še ne, in sicer vsled aprovizacijskih tež-koč. Pred Zaleszczyki se bijejo semtertja artiljerijski boji, sicer se vrše na buko-vinski fronti le patruljski spopadi, le v bližini rumunske meje tudi artiljerijski boji, RUSKI LETALCI METALI BOMBE NA NADŠKOFIJSKO PALAČO V ČRNO-VICAH. Dunaj, 23. aprila. »Neue Freie Presse« poroča: Ruski letalci so brezuspešno obstreljevali črnoviško nadškofijsko palačo. Bomba je zgrešila svoj cilj. En deček je bil ranjen, 17.000 RUSOV RAZOROŽENIH V RU-MUNIJI. Berlin, 22. aprila. Rumunski list »Po-porul« poroča, da je od srede marca prestopilo 17.000 Rusov rumunsko mejo, kjer so jih razorožili. Gre izključno za konjenico. K PREGNANSTVU LVOVSKEGA NADŠKOFA. Stockholm, 22, aprila. Iz Petrograda se poroča: »Južnij Kraj« javlja: Lvovski nadškof se nahaja v Kursu, kjer stanuje v treh nizkih poslopjih. Radi prestanega pomanjkanja da je nadškof zelo bolehen, Na njegovo prošnjo, da bi mu nakazali zdravejše stanovanje se niso ozirali. O Božiču je prišel v Kurs vodja lvovskega duhovnega se-semišča, rektor Jožef Bocian, in prinesel metropolitu denarja in knjig za čitanje. Bocian je smel z nadškofom govoriti le v navzočnosti ruskega policijskega uradnika. Pred nekaj časom se je metropolit obrnil na notranje ministrstvo s prošnjo, da naj se njegova stvar izroči sodišču in če bi se bil kaj pregrešil, naj se z njim sodnijsko postopa. Do danes nadškof ni prejel nobene rešitve na svojo prošnjo. Kasneje je metropolit prosil, da bi ga poslali v Sibirijo in mu dovolili več prostosti. Tudi ta prošnja je bila zaman. Samo pred kratkim se je nadškofu dovolilo, da je smel obiskati katoliško cerkev, GENERAL PAU V LVOVU. Krakov, 22. aprila. Kakor posnemajo tukajšnji listi iz lvovskih, se je v drugi polovici meseca marca dva dni mudil v Lvovu francoski general Pau in odpotoval potem dalje na bojno fronto v Karpatih, NADALJNE PORUSEVALNE ODREDBE V VZHODNI GALICIJI. Krakov, 22, aprila. Glasom iz Lvova semkaj dospelih poročil je generalni guverner v Lvovu grof Bobrinski odredil, da morajo biti vse vloge in prošnje na oblasti kolekovane z ruskimi kolki. Tudi v poštnem prometu se jc posluževati ruskih poštnih znamk, XXX GENERAL KUSMANEK V WORONESU. Genf, 23, aprila. Pariški listi poročajo, da je general Kusmanek interniran v provinci Worones, uživa pa precej prostosti, XXX NIKOLAJ NIKOLAJEVIČ. Berlin, 22, aprila. Petrograjska brzojavna agencija poroča, da so vsa poročila o dozdevnem obolenju ruskega vrhovnega poveljnika velikega kneza Nikolaja Niko-lajeviča brez podlage. Veliki knez vodi prejkoslej operacije cele bojne fronte. Njegovo zdravstveno stanje je popolnoma zadovoljivo. Ruskim diplomatskim zastopnikom nevtralnega inozemstva je naročeno, da to objavijo. XXX RUSKE REFORME NA POLJSKEM, Berlinski listi prinašajo podrobnosti ti reformah, ki jih je uvedla .ruska vlada v »carevini Poljski«, kakor se sedaj zove področje reke Visle. Tu je v prvi vrsti novi statut za poljska mesta. Ta štatut je po* snetek ruskega štatuta za mesta iz 1. 1892. Izdelan je na podlagi visokega cenzusa in razdeljuje prebivalstvo v narodno - konfe-sionalne kurije (poljsko, rusko in židovsko). Židje so kakor doslej izključeni od javne državne službe. Organi mestne samouprave so podrejeni strogi kontroli krajevnih in osrednjih državnih oblasti, ki potrjujejo tudi volitve mestnih funkcionarjev. Na ta način se hoče vzdržati ruska administrativna hegemonija v mestih. Edina koncesija v teh reformah je ta, da je poljski jezik proglašen enakopravnim z ruskim jezikom v notranjem uradnem občevanju in v razpravah pred avtonomnimi mestnimi oblastmi. Radi te koncesije je državni senat svoj čas zavrgel zakonski načrt četrte ruske dume, ki se sedaj uveljavlja. Poljska frakcija v dumi se je radi te koncesije odrekla opoziciji in se pridružila večini. ODGODENA MESTNA SAMOUPRAVA NA POLJSKEM. Rotterdam, 23. aprila. Ruska vlada je odgodila mestno samoupravo na Poljskem do 1. avgusta. PODALJŠAN ROK ZA LIKVIDACIJO NEMŠKIH TRGOVIN V RUSIJI. Berlin, 22. aprila. (Kor. ur.) »Nord-deutsche Zeitung« poroča: Po brzojavnem poročilu cesarskega poslanika v Washing-tonu je ruska vlada rok za likvidacijo nemških trgovskih podjetij v Rusiji, ki bi moral poteči 1. aprila, podaljšala do 1. junija 1915 (po ruskem koledarju). XXX UJETIH ZDRAVNIKOV NE BODO IZMENJALI. Dunaj, 23. aprila, »Tagblatt« poroča: Ujeti avstrijski in nemški zdravniki se ne bodo izmenjali. Rusi jih bodo porabili za sanitetno službo pri ujetih rojakih v severnih gubernijah in v Sibiriji. Boji do zahodu. Nemško uradno poročilo. Topovski boji med rekama Maas in Mosel, Berolin, 2,2. aprila. Veliki glavni stan: Južno od prekopa La Basse in severozahodno od Arrasa smo uspešno razstrelje-vali podzemeljske podkope, V Argonih in v ozemlju med rekama Maas in Mosel so se bili silni topničarski boji. Po napadu z ognjem so napadli Francozi danes ponoči v zahodnem delu gozda Pretre, a so bili odbiti s težkimi izgubami. Na severnem bregu Hartmannsvveiler-kopfa smo porušili včeraj neko sovražno opirališče in smo zvečer odbili sovražni napad. Najvišje vojno vodstvo. Francosko uradno poročilo. Torek, 20. aprila ob 3. uri popoldne: Včerajšnjemu večernem uporočilu o operacijah v Lotaringiji in Vogezih ni ničesar dostaviti. Na ostalih frontah artilerijske akcije, ki so bile posebno živahne v ozemlju pri Soissonsu, okoli Reimsa in v Argonih. Ob 11. uri ponoči: Na Reims je padlo 50 zažigalnih bomb. V Champagni in v Argonih artiljerijski boji brez infanterijskih bojev. Med Mozo in Mozelo so v gozdu Mortmare, v bližini ceste Flirey—Essey, naši napadi lahko napredovali. V gozdu Le Pretre je sovražnik po ljutem obstreljevanju naših postojank blizu Croix des Carmes poskušal napasti, pa ga je naša artiljerija takoj ustavila. Precej živahna kanonada in boj prednjih straž na porobku gozda Parroy. Na večer 19. aprila smo odbili nemška protinapada v smeri Hartmannsvveilerkopfa. Angleško poročilo. Angleški tiskovni urad poroča: Dne 17. aprila zvečer začet uspešen boj je dosegel svoj vrhunec po noči, ko smo vzeli važno višino 60, nekako 3 km južno od Zillebeke in vzhodno od Ypcrna. Ta griček gospoduje okolici na sever in severovzhod. Prodirati smo začeli z usoešnim razstreljevanjem min. Mnogo Nemcev je bilo ubitih. Ujeli smo 15 mož, med temi 1 častnika. 18. aprila zjutraj je napravil sovražnik silen protinapad, katerega smo odbili. Nemci so prodirali v tesnih vrstah, tako da so naše strojne puške dobro učinkovale. Nemški napori, da izgubljeni grič zopet osvoje, so se končali z velikimi izgubami za Nemce. Na stotine mrličev je ležalo pred našimi postojankami, katere smo utrdili. Sestrelili smo zopet 2 nemški letali; od 5, aprila sem smo uničili že 5 letal. Obstreljevanje pont-a-Moussona. Pariz, 22. aprila. (Kor. ur.) »Petit Pa-fisien« poroča, da so v torek Nemci zopet obstreljevali Pont-a-Mousson. Več hiš je težko poškodovanih. Ena oseba je ubita. Švicarski list proti zračnemu obstreljevanju. Basel, 22. aprila. (Kor. urad.) »Baseler Nachrichten« obžalujejo letalske napade ter izvajajo: Kljub nevtraliteti nas bolijo napadi na obmejno grofijo, posebno na sosedno mesto Lorrach. Vedno bolj se nam vsiljuje misel, če imajo zračna obstreljevanja sploh kak vojaški namen ali če so le brezsmiseln izraz vojne grozote. Pri enaki višini, na kateri stoji letalska umetnost na obeh straneh, bi gotovo enostransko ne poslabšalo položaja, če bi obe opustili metanje bomb. Belgijski begunci prisiljeni k vojaški službi. Dunaj, 23, aprila. Vsi belgijski begunci od 18, do 35. leta so v Franciji prisiljeni, da morajo služiti v armadi. Prepovedan francoski jezik. Iz StraBburga se poroča: Prejšnji župan mesta Rappoltsweiler in sedanji občinski svetovalec Schlumberger je pobegnil v Francijo. Njegov mandat je ugasnil. Ker so se nadaljevali neljubi dogodki, je guverner v Strafiburgu pod zaporno kaznijo prepovedal vporabo francoščine v javnosti. Boji na Kavkazu. RUSKO URADNO POROČILO O BOJIH NA KAVKAZU. Petrograd, 20. aprila. Generalni štab tcavkaške armade poroča 20. t. m.: V pri-morju se nadaljuje boj topov in pušk. Na ostalih frontah nobene izpremembe. Boj za Carigrad. ANGLEŠKA BOJNA LADJA »AGAMEM-NON« OBSTRELJEVALA iN PORUŠILA GROB SULEJMAN PAŠE. Carigrad, 22. aprila. »Agence Tele-graphique Milli« poroča: Angleška bojna ladja »Agamemnon« je obstreljevala in namenoma porušila v Bulairju na Gallipoliju grob Sulejman paše, turškega kneza, kije prvi prekoračil Dardanele. Grob, ki ga časti narod, ni bil uporabljen za vojaške namene in se v sosednem kraju niso nahajali vojaki. Angleži so s svojim postopanjem prekršili v Haagu sklenjeno konvencijo in konvencijo podpisano po Turčiji in Angliji, po kateri se mora spoštovati med vojsko tempelj in druga svetišča. Opozarjamo, da so v vojski na Balkanu spoštovali Srbi grob sultana Murada. Protestiramo proti angleškemu napadu na grob Sulejman paše in prepuščamo sodbo civiliziranemu svetu. SILNA KANONADA OB DARDANELAH. Soiija, 22. aprila. Iz Dedeagača se poroča: Od 7. ure sinoči je čuti silno kano-nano od Dardanel. UJETNIKI PODMORSKEGA ČOLNA »E 15«. Carigrad, 22, aprila. (Kor. urad.) Semkaj so pripeljali ujetnike potopljenega angleškega podmorskega čolna »E 15«, med njimi bivšega podkonzula v Dardanelah, ki je ranjen, Skupno je 22 mož in 3 častniki. RUSIJA PROTI NEVTRALIZIRANJU DARDANEL. Kodanj, 22. aprila. Iz Petrograda se poroča: »Rječ« s posebnim poudarkom naglaša, da Rusija pod nobenim pogojem ne bo dopustila nevtraliziranja Dardanel. Rusija mora postati neomejena gospodarica nad celim vilajetom Carigrad do črte Enos-Midia. Ako pride Carigrad v taki obliki v rusko posest, bo Rusija največja velesila na svetu. ( Na morju. ANGLEŽI USTAVILI PLOVBO ANGLEŠKIH LADIJ MED ANGLIJO IN NIZOZEMSKO. Amsterdam, 22. aprila. (Kor. urad.) Objavilo se je sledeče uradno angleško poročilo: Naša ladjeplovba med Nizozemsko in Anglijo se začasno ustavi. Po 22. aprilu ne zapusti nobena ladja kraljestva v smeri proti Nizozemski. Nobeni ladji se ne dovoli, da sme voziti v pristanišča kraljestva. Upa se, da sc kmalu zopet omogoči omejen promet z blagom in s potniki. Za poštni transport so se ukrenile posebne odredbe. Haag, 22, aprila, (Kor. urad.) Glavni ravnatelj nizozemskega poštnega in brzojavnega ravnateljstva razglaša, da je poštni promet z Angleško do nadaljnjega ustavljen. POTOPLJEN ANGLEŠKI PARNIK. Berlin, 22. aprila. (Kor. urad.) Wolf-fov urad poroča z merodajne strani: Dne 2. t. m. od nekega nemškega podmorskega čolna pri Caplandendu potopljeni angleški parnik »Lockut« je, ko je zapazil podmorski čoln, razobesil norveško zastavo, katero je šele, ko je bil torpediran, zamenjal z angleško. Kljub zlorabi nevtralne zastave so vsled sumljivega zadržanja spoznali, da je parnik last sovražne države. K operacijam v Kamenimi. Pariz, 22. aprila. (Kor. ur.) Uradno se poroča: Po trdih bojih zadnjega meseca so se nemške čete v Kamerunu umaknile nazaj proti visoki planoti v notranjosti kolonije. Sedež vlade se je premestil v Jaunde. Medtem ko so naše čete, sestavljene iz domačinov iz ekvatorske Afrike, na vzhodu dospele do Lomie in na zapadu do Dume, je kolona polkovnika Maerja, ki je prodiral iz Edeje in sledil železniški progi, dospela do reke Kele. — Wolffov urad pripominja: Ta poročila deloma nasprotujejo najnovejšim poročilom, ki se za nas ugodnejše glase. Umerili vojni material. Angleška dobiva še podmorske čolne iz Amerike. Amsterdam, 22. aprila. »Newyorker Tribune« poroča. Svoj čas je državni tajnik prepovedal pošiljati podmorske čolne na Angleško. Tovarna je prej pošiljala popolnoma izdelane čolne, seda pa pošiljajo posamezne kose v Montreal v Kanadi, kjer jih sestavijo in odpošiljajo na Angleško. Razna poročila. MAJHNA POMOTA. »Mtinchner Neueste Nachrichten« prinašajo v številki od 16. aprila sestavek o Ukrajincih, kjer beremo med drugim: Politična važnost ukrajinskega vprašanja za Rusijo je razvidna iz golega zgodovinskega razvoja. Bismarck je pokazal ruski eks-i panzivnosti pot v notranjo Azijo, kjer naj vrši svojo kulturno misijo, dočim more s svojo pohlepnostjo po novih teritorijalnih pridobitvah v Evropi napraviti le zlo. O tem opominu nočejo danes ob Nevi nič več slišati. Pretiran imperializem jih sili v C a-r i g r a d in — preko Dunaja — na Adrijo, Oba pota pa vodita preko Ukrajine, ki pa ne bo nikdar dovolj važna etapna točka na tem potu, razun če zapade popolnoma pod Moskvo; najmanj varna bo pot na srednjo Donavo, ker živi velik del Rusinov pod habsburškim varstvom kot član resnično svobodoljubne federalistične narodnostne države, ki je glavni vir ukrajinskega stremljenja po neodvisnosti. Tako piše g. baron Mackay. Mi vemo le, da imamo pri nas d u a 1 i z e m! PŠENIČNA MOKA BOLNIKOM NI NEOBHODNO POTREBNA. Dunaj, 23. aprila. Profesorja Hochenegg in Ortner sta izjavila, da za bolnike ni neobhodno potrebna pšenična moka in da se lahko nadomesti z moko iz krompirja in z riževo moko. NA SMRT OBSOJEN NAPADALEC NA EGIPČANSKEGA KEDIVA. Kairo, 22, aprila. (K, u,) Mož, ki je izvršil atentat na kediva, je bil obsojen na smrt na vešalih. Dnevne novice. 4- Avdijence pri cesarju. Cesar je sprejel načelnika generalnega štaba Con-rada pl. Hotzendorfa in predstojnika vojaške pisarne B o 1 f r a s a v dve-urni avdijenci. + Ministrski predsednik grof Stiirgkh o razširjeni črnovojniški dolžnosti. Z Dunaja poročajo: Nasproti odposlaništvu krščansko-socialne stranke je izjavil ministrski predsednik grof Stiirgkh, da so storili vse, da največje trdote glede na razširjeno črnovojniško dolžnost od 18. do 50. leta omilijo. Predvsem se izvede prebiranje najmlajšega letnika, nato se prebero po letih starejši letniki in se eventuelno vpokličejo tako, da sc kolikor mogoče vzdržuje vse gospodarsko življenje. Glede na sposobnost za orožje se bo uporabljal drug način, kakor sicer. -j- Polk št. 87 — polk junakov! Prve dni tega meseca je prejel g. polkovnik slovensko - štajerskega pešpolka št, 87 r>d ekscelence Succovatyja, imejitelja tega pešpolka, dopisnico, ki sc glasi v prevodu dobesedno: 24. marca. Danes sem izve- del od gospoda polkovnika Berana, da imenujejo visoki avstrijski in nemSki generali pešpolk 87 — ravnotako vrl kakor prve dni vojske — junaški polk, Nad vse vzradoščen čestitam Vam in polku iz vsega srca k temu priznanju Vaših činov. Najiskreneje želeč nadaljnih uspehov, Vas prisrčno pozdravljam Vaš odkritosrčni Succovaty, general infanterije. -(- Aprovizacija Primorske in Trsta. Tržaška »Edinost« poroča na čelu lista: Kot nadaljevanje včerajšnjih razprav se je vršila danes pod predsedstvom namestnika nova seja, ki so se je udeležili: župan dr. Valerio z občinskim svetnikom Rastel-lijem in tajnikom dr. Nicolichem, namest-ništveni svetnik pl. Krekich in občinski svetnik Samaja za aprovizacijsko komisijo, upravitelj vojaške oskrbe Rubia in okrajni glavar dr. Fabrizi. Sklenjena je bila cela vrsta sklepov, ki bodo naznanjeni tekom dneva v afiširani objavi namestnika. Predvsem je zasigurana za par dni priprava zadostnega kruha od strani tržaških pekov. Dalje bo prodajala občina krompir po 24 vinarjev kilogram, Z gotovostjo je pričakovati, da bo za nujne potrebščine prebivalstvo zadostno poskrbljeno tudi vnaprej. Važna je okoliščina, da je koruzna centrala prometnega zavoda za vojno žito dala koruzo — 14 vagonov je že na potu — za relativno zelo nizko ceno 38 K za cent. Na-mestništvo se bo obrnilo takoj na koruzno centralo glede prepustitve nadaljnih množin koruze v svrho kritja potrebščin za celo Primorsko. Končno je bilo konštatirano; da je odšlo iz Banata nadaljnih deset vagonov koruze, določene za Primorsko. — Žrtev obrekovanja. Ni dolgo tega, kar smo poročali o aretaciij župnika Kli-meseha na Zgornjem Avstrijskem. Kakor sedaj poroča »Reichspost«, je priskava ustavljena in župljani so z velikim veseljem sprejeli svojega župnika. Med katoliškimi duhovniki je res težko dobiti vele-izdajalca. — Sedmina po rajnkem gosp. župniku in kn.-šk. duhovnem svetniku Andreju Zamanu bo v torek, dne 27. aprila, ob 9. uri dopoldne v Šmarjeti. — Umrl je v Mavčičah g. Sušnik Franc, oče frančiškana P. Norberta iz Nazareta na Štajerskem. N. v m. p.! — Visok gost v Mariboru. V sredo, dne 21. aprila se je pripeljal z brzovlakom v Maribor vojaški škof dr. Emerik Bjelik. Na kolodvoru ga je sprejel ekscelenca kne-zoškof dr. Mihael Napotnik. Ob sprejemu so bili med drugimi navzoči tudi: vojna kurata, čč. gg. Umek in Tomšič, bogoslovna profesorja dr. Lukman in dr. Slavič, mestni vojaški poveljnik podpolkovnik Trim-mel, poveljnik c. kr. višje vojaške realke podpolkovnik Koralek in več drugih odličnih gospodov, zastopnikov vojaštva in uradov. Škof Bjelik se je s kolodvora v spremstvu knezoškofa dr. Napotnika odpeljal v knezoškofijsko palačo na obed in kratek oddih. Nato pa je obiskal včeraj in danes (četrtek) vojaške bolnišnice. Danes, četrtek dne 22. aprila ob pol 8. uri zjutraj je imel škof Bjelik službo božjo v višji vojaški realki za vojaške realčane, — Ladja, ki je hotela odpluti, se potopila, Tržaški listi poročajo: 21, aprila zjutraj je v tržaški prosti luki parnik »Trieste D.« paroplovne družbe »Dalma-tia« dvignil sidra, da bi odplul. Komaj pa je začel manevrirati, se je hipno nagnil na desno stran in se pogreznil. Jambor in dimnik sta se pri tem naslonila na obrežje, vsled velike teže pa sta se v temelju odlomila in poškodovala tudi druge dele ladje. Ladja se je v 20 minutah popolnoma potopila. Posadka se je vsa rešila. »Trieste D.« je bil 60-24 m dolg, 8-92 m širok in 6-49 m visok ter je obsegal 503 tone. Naloženega je imel 500 ton blaga, večinoma oves in ječmen. Vzrok nesreči še ni dognanj sodišče je uvedlo preiskavo. Ladja je bila namenjena za Pulj. — Češki glediški ravnatelj — tovarniški delavec. »Has Nar« poroča: »Ravnatelj češke glediške družbe L, Trnobransky je predkratkim kot tekstilni delavec vstopil v dunajsko tovarno Rotkostelec. Vojna je povzročila, da je njegova glediška družba popolnoma ustavila svoje delovanje.« — Ta korak samo časti moža, Delo ni sramota! — Razdeljevanje moke v Budimpešti. Budimpešta, 22. aprila. (Kor. ur.) Od tukajšnjih veletržcev z moko ustanovljen urad za razdeljevanje moke je za posredovanje jemal previsoko pristojbino. Zato je glavno mesto sklenilo urad razpustiti. Od danes naprej dobivajo moko na dosedanji način. — Umrl je v Gorici c. kr. kapitan mornarice v pok. g. Janez D o 1 c n c, — Moka v Gorici. Pred goriškim deželnim odborom je dan na dan polno ljudstva, ki prihaja po moko. Sedaj so razdeljevanje tako uredili, da bodo izdajali znamke za moko. Za koruzno moko bo znamke razdeljevalo glavarstvo, za pše-nično moko pa magistrat. — »Planinski Vestnik« po vojni boje ne bo več izhajal. — Nesrečen padec. Makso Hrobat, 39 let star, iz Dobravelj na Vipavskem je tako nesrečno padci po stopnicah, da si je pretresel možgane. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico. — Umrl je v Kranju posestnik g. Martin G r a š i č, star 88 let. Grašič je bil najstarejši moški prebivalec v Kranju. — Umrl je v srbskem ujetništvu g. Vladimir Ž n i d a r š i č iz Matenje vasi. — Za naše ujetnike. Rumunska poštna uprava poroča, da se od sedaj naprej lahko pošiljajo poštni zavoji avstro-ogrskim vojnim ujetnikom v Rusijo brez carinske napovedi. — Pet sinov ima v vojski posestnik Ugorek od Sv. Frančiška Ksaverija v Savinji dolini. — Prememba v prometu osebnih vla> kov na belokranjski železnici. C. kr. ravnateljstvo državne železnice naznanja: od 1. maja 1915. se opusti na progi Bubnjarci-Rudolfovo vlak št. 220 (odhod iz Bubnjar-cev ob 8. uri 30 minut zvečer, prihod v Rudolfovo ob 10. uri 34 min. po noči) in nadomesti na isti progi z vlakom št. 2214 po voznem redu, ki je bil veljaven ob 1. maja 1914 (odhod iz Bubnjarccv ob 6. uri 12 min, zjutraj, prihod v Rudolfovo ob 8. uri 14 minut zjutraj). Ta vlak ima v Bub-njarcih zvezo na osebni vlak, ki odhaja ob 4. uri 45 min. zjutraj iz Karlovca. — Obesil se je v gozdu Kričevo v občini Gozd pri Kamniku 30 leten neznan mož. Dokumentov ni imel pri sebi. LjnDijanske novice. lj Katoliško društvo rokodelskih po* močnikov vabi vse svoje člane, da se dne 25. aprila, v nedeljo v osmini praznika varstva sv, Jožefa, ob 6. uri zjutraj udeleže sv. maše v uršulinski cerkvi. Na ta dan — tretjo nedeljo po Veliki noči — je pred 60 leti društvo imelo svojo ustanovno slavnost s sv. mašo v uršulinski cerkvi. Zato naj bi se člani ob šest-desetletnici društva tudi v tej cerkvi zahvalili Bogu; slovesnejše praznovanje jubileja je pa društvo preložilo na poznejši čas. lj Kolodvorsko prosvetno društvo vabi na današnje društveno predavanje v salonu gostilne gospe Češnovarjeve v Kolodvorski ulici. Začetek ob osmih. Predava g. prof. Šarabon. lj Padel je 26. marca v Karpatih ni gorskem hrbtu Teszniczka. severno od Ja-blonke sin c. kr. dvornega svetnika in dež. šolskega nadzornika g. Franca Levca pravnik Franc Leveč, star 21 let. Bil je praporščak v pešpolku št, 70. ter odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo. II. razreda. Naše iskreno sožalje, lj Umrl je v deželni bolnici gosp, dr. Vinko Zupan, praktikant c. kr. licej-ske knjižnic j. Blag mu spomin! lj Zabeležno knjigo za popis mlinskih in krušnih izdelkov ima v zalogi »Katoliška tiskarna« v Ljubljani. Cena 1 krono s poštnino vred. lj Predložitev izjav za krušne karte, Stranke, ki so se zglasile za krušne karte, imajo tozadevne izjave, podpisane in pravilno izpolnjene, predložiti tekom prihodnjega ponedeljka in torka v času od 9. do 1. ali od 5. do 7. ure pri ravno tisti komisiji, pri kateri so jih dobile. Sprejemal jih bo v to določeni uradnik. Predložiti pa jih je neobhodno potreba, ker stranka sicer v bodoče ne dobi več krušnih kart, dokler ni prinesla izjave nazaj. lj Ali lahko dobimo tudi čez dva ali tri mesece krušno karto? Marsikdo ima še zaloge moke za mesec dni ali več. Temu ni potreba, da bi že sedaj jemal krušne karte. Kadar mu bo moke zmanjkalo, bo lahko pri komisiji zahteval karte in jih tudi dobil ne glede na to, če jih ni od začetka jemal. lj Patrijotsko nabiranje kovin v vojnfl namene. Srednješolsko dijaštvo je domale-ga že razneslo po hišah oklice za patrijotsko nabiranje kovin v vojaške namene in bo te dni tudi začelo že zbirati dotične darove. Občinstvo se torej prosi, da z ozirom na dobomoljubni značaj te akcije posveča svojo pozornost temu nabiranju in naj ima pripravljene predmete, katere je namenilo darovati domovini na oltar. lj Darujte krušne nakaznice! Tisti, k\ v Gradcu ne izrabijo krušnih nakaznic, jih darujejo neki organizaciji, ki skrbi za to, da dobe več kruha tisti, ki se preživljajo v prvi vrsti s kruhom. Priporočanja vredno tudi v Ljubljani, lj Umrli so v Ljubljani: Ivan Mulini, pešec 97. pešpolka. — Marjan Josip Lom-bar, rejenec, 3 mesece. — Mihael Korbar, drvar, 64 let. — Dimitrij Pirco, pešec 16, ruskega pešpolka, lj Znamenje časa. Nek ljubljanski pek' prodaja pšenično moko po 2 K 20 vin. Zasedanje ogrsko-lirvalskega državnega zbora. Budimpešta, 22. aprila, V današnji seji se je sklenilo, da se jutri prične razprava o zakonskih načrtih glede na izpremembo črnovojniške službe, o pridelitvi ogrskih vojakov gališkim in bukovinskim polkom in o poročilu honvednega ministra glede na vporabo črne vojske v vojski. OPOZICIJA BO PREDLAGALA ZA SEJE 4URNO DOBO. Budimpešta, 22. aprila. (K. u.) Po sklepu plenarne seje so se sešli voditelji opozicije h konferenci, da se zedinijo glede vprašanja, koliko časa naj trajajo seje, Na konferenci se je sklenilo, da se predlaga 4urna doba za seje. Ker je ministrski predsednik med tern že zapustil zborniško poslopje, je opozicija sklenila, da ga pismeno obvesti o svoji nameri. Gibraltar. »Kolnische Zeitung« poroča iz Madrida dne 21. t. m.: Angleški torpedni čoln je pripeljal v Gibraltar italijanski oceanski parnik, o katerem je imel sum, da vozi prepovedano blago. V Gibraltaru se sploh opaža zelo veliko gibanje ladij. Te dni je dospelo tudi veliko vojnega materiala za angleško sredozemsko mornarico. Tudi živil in druzega blaga so navozili toliko, da so skladišča premajhna. iiaiila. Spor med intervencionisti. »Miinchener N. N.« poročajo iz Curi-ha dne 21. t. m.: Iz Milana javljajo, da je prišlo med monarhističnimi nacionalisti in revolucionarno delavsko zvezo »Fasci do odkritega prepira in tako nastal prvi razdor med intervencionisti. Glavno glasilo nacionalistov Idea Nazionale« imenuje agitacijo revolucionarne zveze demago-gično blaznosti. Mussolino pa v imenu delavcev odgovarja v svojem Popolo d' Italia«, da je boljše, če pade vsaka iluzija o možnosti skupnega sodelovanja. Nacionalisti so za preteklost in monarhijo, »Fasci« pa za bodočnost in revolucijo. Z jopa. NOVI ZRAČNI NAFADI NA CETINJE. Berlin, 21. aprila. Lokalaozeiger^ poroča iz Milana: Avstro-ogrski letalci so zopet metali bombe na Cetinje. Škoda je velika. Nevarno ranjenih jc bilo nad 40 oseb. Poroča se tudi, da je bil zopet obstreljevan Belgrad, kjer jc bilo ubitih 8 oseb. BAKTERIOLOG NICOLLE S 40 FRAN-COSKIMI ZDRAVNIKI DOSPEL V NIŠ. Kodanj, 22. aprila. (Kor. ur.) Danski pomečnoambulančni odbor je dobil obvestilo, da je znani bakteriolog Nicolle, predstojnik laboratorija v Pasteurjevem zavodu v Parizu, s 40 francoskimi zdravniki dospel v Niš. SRBI IN ALBANCI. Ženeva, 22. aprila. Lyonski Progres« favlja, da so Srbi v vedno večjih skrbeh, ker hočejo močne a'banske čete vpasti v Srbijo. Albanci SS Zu irajo v bližini Bitolja pod vodstvom Džavid Zoura. Baii se je, da istočasno napadejo tudi bolgarski kc-mitaši. V okolici Ghride so se baje že bili ljuti boji. — Italijanski listi pa poročajo, da še ni računati s tem, da bi Aibanci kmalu udarili proti Srbiji in Črnigori. Vstaši gredo sedaj najprvo proti Draču, da preženejo Essad pašo. Tam bo precej dela še za daljši čas. Ag. Štefani« javlja iz Niša: Uradno se poroča: 18. aprila je približno 700 Albancev napadlo našo mejo pri Šafa-Sane, v ohridskem okrožju. Napad se je začel ob 5. uri popoldne. Podrobnosti manjkajo. Poveljnik obmejnih čet se ie podal na lice mesta. 17.009 OSEB V BELGRADU BREZ STREHE. Krakov, 22. aprila. »Nowa Reforma<-poroča po srbskih . Radničkih Novinah«: V belgrajski občini so našteli 6500 rodbin, ki štejejo 17.000 do 18.000 oseb, ki so brez strehe. Občina podpira te rodbine tako, da plačuje rodbinskemu glavarju 30 vin., ostalim članom rodbine pa po 10 vin. na dan. Belgrajska občina je, odkar je izbruhnila vojska, izplačala 488.515 dinarjev. Izdatki v ta namen so zdaj poskočili mesečno na 75.000 dinarjev. Na vlogo občine vladi za podporo ni vlada ničesar odgovorila. RnolesKa posianišKa zbornica. London, 21. aprila. (Kor. ur.) V po- slaniški zbornici se jc razvila živahna eno-urna razprava o predlogu nekega poslanca, ki je predlagal, naj se med vojsko ne prodajajo alkoholne pijače. Razpravo &o marali odgoditi, ker so si mnenja preveč nasprotovala in ker so se hoteli izogniti glasovanju. flsqalov govor flelavsivii. Aog iija oi Mla vojne ? London, 22. aprila. Prcmierni ministe r A c.nii'f n ie imel v sredo v New Castle 60-vor^ v katerem je izvajal, da ne govori samo delavcem v New Castle in okraju Tyne, marveč celi severnovzhodni Angliji, ' ker britanski uspeh v sedanji veliki borbi nikjer ni tako odvisen od napora vseh energij, od patrijotizma, samozatajevanja in sposobnosti prebivalstva, da služi državi po svojih .najboljših močeh, nego tukaj. Asquith je ponovil, da Anglija ni hotela vojne in da je do zadnjega vse storila, da prepreči izbruh vojne in omeji njen obseg. K temu pripominja Wolffov urad: Ta trditev je posebno huda neresnica. Treba, spomniti le na to, da je bila Anglija, ki je odklonila vse nemške nevtralitetne pogoje in s tem obrezvspešila prizadevanja Nemčije, da se vojna omeji. Neizmerne zahteve vojne. — Cel narod naj sodeluje. Asquith je izvajal dalje: Nezmiselno častihlepje in dobro premišljeni načrti Nemčije so krivi vojne. Vojna stavi neizmerne zahteve glede moštva in vojnega materijala. Cel narod se udeležuje vojne, bodisi na bojišču, bodisi v narodnem delu. Asquith je izjavil svoje zadovoljstvo nad nabornimi uspehi in oporekal, da bi bila armada oškodovana vsled pomanjkanja municije. Že septembra je vlada temu vprašanju posvetila svojo pozornost in imenovala komisijo pod predsedstvom Kitchenerja. Težavni položaj je nastal vsled potrebe, da se produkcija neizmerno pomnoži, in vsled pomanjkanja izučenih delavcev, ki se je zbog novačenja še pomnožilo. 217.000 rudarjev je stopilo v armado, 70.000 neizučenih v rudniško industrijo. Obstoja tedaj absolutno zmanjšanje delavskih moči in zmanjšanje produkcije ob večji potrebščini. Delavci in delodajalci morajo složno delovati. Municijske tvrdke ne smejo delati abnormnih dobičkov, strokovna društva naj bi se v sedanjem kritičnem času začasno odpovedala svojim navadam in pravilom. Delodajalci in delavci bi morali, kakor se je to že zgodilo v strojni industriji, potom komisij skupno delovati v to svrho, da se produkcija vojnih zalog pomnoži. Splošna Slavka m AnoleSkeie? Rotterdam, 23. aprila. »Times« razpravljajo o možnosti splošne stavke angleških rudarjev, katere bi se udeležilo okoli milijon delavcev, H KllalsKG-lapoiisKiin poioiaoieoi. Milan, 22. aprila, Glasom neke brzojavke iz Petrograda, ki jo priobčuje »Sera«, so Združene države naznanile kitajski vladi, da ji morejo ob pogajanjih z Japonsko nuditi samo moralično pomoč. Obenem so izrazile željo, da bi bila Kitajska pri-jenljiva nasproti Japoncem. JAPONSKA OJAČENJA. Frankfujt, 22. aprila. .Japonski vojni minister namerava ustanoviti dve novi diviziji na Koreji in je zahteval potrebni kredit. Vojno ministrstvo je vojni kredit prekoračilo že za 24 milijonov jenov. 0¥II1 Pod zelo ugodnimi pogoji se proda, event. odda v najem, že nad 60 let obstoječa, dobro idoča trgovina in gostilna z zalogo piva ; s krasnim posestvom in gospodarskimi poslopji vred, v prijaznem kraju na Dolenjskem. Cenj. vprašanja na upravo lista pod šifro: »Zlata jama 838*. Hazpisana je služba dinih Podpisani svarim tem potom vsakogar, naj moji ženi Mariji Dimnik, ničeser ne posodi in tudi ne kupi od nje, ker nisem plačnik za njene dolgove in ne priznam z njo sklenjenih kupčij, Jakob Dimnik 877 Sneberje pri Dev. Mar. Polje. z primerno šolsko izobrazbo, sprejmeta Plevnik & šerak v Trebnjem, Do-875 lenjsko. llncu pri Rakeku. Plača do 700 I< v beri in denarju — dve njivi in prosto stanovanje. — Prednost imajo oženjeni in kakega rokodelstva zmožni. Nastop čimpreje. — Župni urad na Uncu, rjrie 21. aprila 1915. I Josip Rcge , župnik. 878 §®r Išče sc zanesljiv, pošten za večjo špecerijsko trgovino v Ljubljani, — Ponudbe sprejema uprava 879 ,,Slovenca" pod št. 879, 1 m dolga, kupim vsako množino, postavljena na vagon železniške postaje. - Ponudbe na: Jos. Samsa, Ilir. Bistrica. 889 se takoj sprejme pri Franc Kavčič, Studenice pri Poljuanah. 849 • PORODNIŠNICA, I LTJUBLTJANA • KOMENSKEGA-ULICA-4 \ SEF-ZDR^MK-.Ra-M-tU-D^FR. DERGANC1 Fr. Leve«, c. kr. dvorni svetnik in dež. šolski svetnik v p. in njegova soproga Pavla Leve« naznanjata potrtega srca v svojem ter svojih otrok in sorodnikov imenu, da je njiju predragi sin, oziroma presrčno dobri brat FRANC LEVEČ Jurlst v Gradcu, praporščak v res. pil c. in kr. petrovaradinskem pehotnem polkn št. 70, poveljnik 3. komp. VIII. M. B., odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo II, vrste, dne 26. marca t. 1. popoldne, zvesto izpolnjujoč svojo dolžnost, v 21. letu svojega življenja padel v Karpatih na brdu Teszniczka severno od sela Jablonki ter bil pokopan na bojišču. Sv. maše za blagega pokojnika se bodo darovale prihodnji teden v ponedeljek, torek in sredo ob 9. uri zjutraj v farni cerkvi Marijiuega Ozuaujenja. V Ljubljani, dne 23. aprila 1915. KATARINA ZUPAN nazuanja v svojem, svoje snahe, svojega vnuka in ostalih sorodnikov imenu tužno vest, da je njen ljubljeni sin praktikant c. kr. licejske knjižnice danes 23. aprila ob 8. uri zjutraj po daljši bolezni, previden s tolažili svete vero, mirno v Gospodu zaspal. Truplo nepozabnega pokojnika bomo prepeljali due 24. aprila ob pol 6. uri zvečer iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Krištofu. Svete zadušue maše se bodo brale v več cerkvah, V Ljubljani, dne 23. aprila 1915. llesto posobnega obvestila. Mestni pogrebni zavod y Ljubljani. , ______________ Št. 6351. V smislu § 53. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljana daj9 podpisani mestni magistrat javno na znanje, da so računski sklepi za tata 1914 m sicer; 1. mestnega zaklada, 2. ubožnega zaklada, 3. zaklada meščanske imovine, 4. ustanovnega zaklada, 5. mestnega loterijskega posojila 6. mestnega vodovoda, 7. mestne klavnice in 8. mestne elektrarne dogotovljeni ter bodo 14 dni. to je od 24. aprila do 6. maja 1915 v prostorih mestnega knjigovodstva razgrnjeni občanom na vpogled, da zamore navesti vsakdo svoje opazke o njih. O pravočasno vloženih ugovorih bode razsojal občinski svet. Mestni 874 iHBSBS«?: dne 22. aprila 1915. "XV ' ■" ' SOtSBC f rau, Samo Velikanska množina novih blaga za obleke in perilo! OSTANKI se prodajajo vsako SREDO in SOBOTO v I. nadstropju pri podjetju bratov W©ka« v Ljubljana, Selen« bvrgova w!ica (??aspr©Se pošte) ¥ fesfsiEi