167
Mantova
Reka Mineio, izhajajoča iz Gardskega jezera, razširjuje se na planein ter naredi veliko raočvirsko jezero. Na otoku tega jezera stoji Maatova, glavno mesto severo-itaHjan&ke pokrajine Klantovske.   Mesto obstoji iz notranjega
M
mesta in pet predraestij, ki so vsa močno utrjena. Mantova šteje 28.000 pre-hivalcev ter sc štaje med najlepšo in n&jmo&uej&a trdnj&vo v Italiji, da-si na Človeka, ki pride prvič v to raesto, ne naredi posebno ugodnega utisa, a to zaradi tega ne, ker je trdnjava. NajlopSi trg v Mantovi je nPiazza di Vir-gilio;" tu 8toji kip sloveeega pesnika Virgilija, ki je bil v obližji Mantovskega mesta porojen in njeinu na east je dobil trg svoje ime.
Virgilij, prvak metl rimskimi posniki, opeval je inesto v svojih pre-krasnib pesniškik umotvorih, ia Dante, največji pesnik srednjega veka, slavil je mesto Mantoro v svojih slovc^ih poezijah.
Med ki-asnimi poslopji se najbolj odlikuje poslopje nCorte imperiale," ki je srojina rodovino Gonzage. Tuse vidijo še denes prekrasue stikarije al fresco od Julija Eomana in druge znamenitosti prvih umeteljnikov iz sfei-rega in srednjega ve-kfl. Slikarske upilnice Jnlija Roraana v Mantovi so nekdaj zelo slovcle po vsej Italiji, in ravno on je bil, ki je pozidal prekrasno palačo ,,del Te" v podobl črke T, od koder ima palafa svoje ini^, Ta poletua pa-Ia6a je bila nekdaj svojina vojvodov Gonzage, a zdaj je kraljevi grad v no~ tranjem mestu Mantove. Kajznamenitej.se v tem poslopji je orjaška dvoraua. Od vseh atrani je flovek obdan v tej dvorani od vclikanskega skalovja, katero razbijajo orjaki. Se eelo tla so iz razbitcga skalovja, a na stropn je Jupiter. ki meče strele iz oblakov. — Pomncti je treba, dn so v Mantovi dolgo gospo-dovali vojvode Mantovske rodovine Gouzaga, ki so mesto na vse strani olcp-šali z rflznimi umeteljuiškimi mnotvori. Sv. Alojaij Gonzaga (umrl v Rimu 1581. 1.), katerega posebno šolska mladina zelo časti, izhajal je iz postransko vrste tega rodu. od mejnih grofov Kastilijonskih.
Druge znaraenitosti so: Cerkev sv. Andreja s prekrasmmi slikami od Canove, stolica sv. Petra in 1807. leta pozidana cerkcv sv. Mavricije. Zna-menita jo tudi na zahodnjom konci gorenjega Mantovskega jezera prelepa cerkev flMadonna dolle Gracie."
V Mantovi ste dve gimnaziji in jedno seminišee; velika javna knjižnica, ki je največja v vsej Italiji, in irncniton mazej, kakeršnega nima nobeno drugo mesto v ltaliji, razven Rima, Plorence in Napolja.
Obvt se odlikuje poscbno z iz.delovaujem usnija, svilenega blaga, rax-ličnih trakov, platna, ateklenine, pergamena, koČij itd. NajživahnejŠa je kup-čija s svilo in svilcnim blagom.
Mautova je bila nstanovljcna od Riraljanov  in Karol Veliki jo je utrdU.             I
Od 15. stoletja je bila pod gospoiistvom vojvodov Mantovske rodovine Gonzaga in s poslednjim vojvodom tega rodu 1797. I. je pripala k avstrijskemu ce-sarstvu.   Leta 1805. so jo dnbili Italijani nazaj,  a kmalu potem (1814. 1.) je            i
pripala zopet k Avstriji, kjer je ostala do 1866. leta, rekši do vojske z Italijani, v katerej smo prepustili laisko kronovino Benečansko Ibilijanom, da bi se mir napravil z Labi, ki so vedno napadali naše cesarstvo zaradi lom-bardo beueške deželo.                                                                               T.