glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra Številka 10 — Leto XV — 13. marec 1976 Problemi zunanje trgovine Vse dosedanje analize kažejo, da se samoupravno konstituiranje najpočasneje razvija in uveljavlja prav na področju naše zunanje trgovine, čeprav vemo, da je prav to področje v trenutnem ekonomskem položaju eno izmed najpomembnejših, ki naj bi največ pripomoglo k uravnoteženju naše zunanjetrgovinske bilance. Gre namreč za to, da moramo čimbolj pospešiti in povečati izvoz, uvoz pa ustrezno zmanjšati, zlasti, kadar gre za izdelke in surovine, ki jih imamo doma. Toda dosedanja usmeritev naše zunanje trgovine pretežno na izvoz, namesto na uvoz se mora bistveno spremeniti. Toda zunanjo trgovino končno predstavljajo in so njeno bistvo, prav kadri. In prav pri kadrih v zunanji trgovini se začenja tudi razre-ševanje problemov, ki jih na tem področju ni malo. Statistike zadnjih let nam sicer kažejo, da smo le nekaj storili za zamenjavo zunanjetrgovinskih kadrov, kajti prav za to področje je značilno, da številni kadri v njej delujejo dolgo vrsto let in je tu še najmanj uveljavljeno načelo rotacije. Če smo na eni strani lahko še kar zadovoljni s kvalifikacijsko strukturo kadrov na tem področju. Pa nikakor ne moremo biti zadovoljni z moralnopolitičnimi kvalitetami tega kadra. Tako ugotavljamo, da kakih 50 od-stotkov kadrov moralnopolitično ne ustreza, da bi lahko v tujini dostojno pred-stavljali našo samoupravno socialistično skupnost, saj med ojimi še vedno vlada tehnomenežerska in liberalistična miselnost, ozki, osebni interesi, okoriščanje za lasten žep in podobno, kar vsekakor ni v skladu z našimi načeli. Še več, med ljudmi, ki delajo v zunanji trgovini, je razmeroma malo članov zveze komunistov, kar po svoje spet priča o težavnosti in nujnosti problematike kadrov na tem področju, katerih cilj ni samo trgovanje v obe smeri, temveč tudi Predstavljanje in zastopanje naše socialistične države pred tujim svetom. Če torej izhajamo iz stališča, da so kadri vse, potem bo tudi tu potrebno storiti bistvene Premike, kajti le z visoko strokovnimi in moralnopolitično heoporečnimi kadri ne bomo hitreje razreševali samo čisto ekonomskih problemov naše zunanjetrgovinske menjave, temveč tudi pospeševali samoupravno konstituiranje na tem Področju, kjer prevladuje mnogo še čisto menažerskega in nam tujega duha. Prav tu bo treba še preseči marsikaj stare- (Nadaljevanje na 2. strani) Franc Šetinc o enakopravnosti žensk Pogovor s sekretarjem izvršnega komiteja CK ZKS in predsednikom republiškega odbora za leto žensk Konkreten in angažiran v pristopu k vprašanjem, hkrati pa tovariško ljubezniv in, skoraj bi lahko rekla, kavalirski v nastopu, je bil sekretar izvršnega komiteja CK Zveze komunistov Slovenije Franc Šetinc, ko je sprejel in izpolnil našo prošnjo za poseben razgovor o enakopravnosti žensk, ki bi ga objavili v Iskri. Tak, kot je bil, ko je obiskal Iskrino široko srečanje žensk v stolpnici našega Združenega podjetja v Ljubljani, tak je bil tudi, ko sem ga ob napovedani uri obiskala v njegovem delovnem kabinetu v stavbi Centralnega komiteja ZKS, kar dokazuje tako demokratičnost našega političnega vodstva, kot tudi skupnost problemov, ne glede na to, kje jih načenjamo. Kljub svojim številnim partijsko družbenim zadolžitvam je tovariš Šetinc pozorno našel čas in voljo za pomenek, v katerem je s še enim prispevkom več upravičil svojo dodatno funkcijo, mesto predsednika republiškega odbora za mednarodno leto žensk. Sicer pa je dejstvo, da je bil sam nekoč novinar, profesionalni pomenek in s tem tudi občutek ženske enakopravnosti samo olajšalo. svetu, saj vidimo, da je še vedno v mnogih deželah mož poglavar družine, žena pa je v podrejeni vlogi. Opravlja najtežje delo doma in na polju; zakon zahteva poslušnost žene možu. Žena etiopskega moža ali Haitijka, Venezuelka, mora dobiti od moža pooblastilo, če hoče skleniti pogodbo ali tožiti. Toda ne gre samo za zaostale predele v svetu, ne le za dežele v razvoju. Dejansko so npr. neenakopravne ženske tudi v ZRN, saj je med nekva- (Nadaljevanje na 2. strani) Med govorom predsednika sindikalne konference ZP Iskra na proslavi dneva žensk v PPC. : Kljub temu pa se je seveda vse skupaj le moralo začeti z vprašanjem: Tov. Šetinc, ali menite, da je ženska pri nas že enakopravna? »Formalno pravno že — dejansko pa še ne. Seveda je stanje različno. Premagati bomo morali še marsikatero oviro, na primer dvojno zaposlitev ženske. Ob nerazvitih družbenih službah pogosto ni dejanske možnosti, da bi uresničili, kar je z ustavo zagotovljenega. Pogosto tudi predstava o enakopravnosti nosi s seboj svoje težave in se pojavi celo kot breme in ovira. Seveda pa mislim, da smo na dobri poti, da enakopravnost uveljavimo, in prav etapa boja za preobrazbo, ki jo bijemo sedaj, je odločilna za emancipacijo ženske. Boj za tak položaj človeka — pri tem mislim moškega in ženske — da bo odločal o rezultatih svojega dela — seveda ne bomo bili brez težav, saj je na tej poti treba prebiti še dosti barier. Na zboru žensk v Iskri sem rekel, da je prvi problem v odtujenosti upravljanja, saj je odločanje še vedno ločeno od delavca — ženske. Preobrazba pa teži k odločanju delavca! Drugi problem pa je slaba udeležba ženske v družbenopolitičnem življenju, saj sta to pogoja za popolno emancipacijo ženske." Bi nam hoteli natančneje razložiti besedo emancipacija ženske? »Emancipacija ženske je isto kot emancipacija moškega. To je osvobajanje vseh ustvarjalnih moči in sil v človeku. To poudarjam posebej, saj je bila v zgodovini ženska potisnjena ob rob povsod, tako v gospodarstvu kot v družini. Tudi pravno-formalno ni bila enakopravna z moškim. Danes tega ni več. Naj konkretiziram: če bi npr. danes razpisali delovno mesto in zahtevali zanj kot pogoj moško osebo, bi tak razpis ustavno sodišče razveljavilo. Formalnopravno diskriminacije torej sedaj ni več. To pa ne pomeni, da te diskriminacije ni več tudi v PREDSEDSTVO SINDIKALNE KONFERENCE ZP ISKRA LJUBLJANA OSNOVNIM ORGANIZACIJAM ZVEZE SINDIKATOV ZP ISKRA! Predsedstvo sindikalne konference ZP ISKRA je ob sodelovanju predstavnikov ZSM in ZP ISKRE na seji dne 6. III. 1976, na osnovi sprejetih načel, ki jih v skladu z 182. členom samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD ZP ISKRA oblikujejo družbenopolitične organizacije ISKRE, razpravljalo o možnih kandidatih za predsednika Skupščine ZP ISKRA. Predsedstvo je pri tem upoštevalo sprejeta načela kadrovske politike, ki določajo, da kandidat za predsednika Skupščine mora v največji možni meri izpolnjevati naslednje kriterije: — da ima kandidat za tako pomembno in odgovorno funkcijo ustrezne družbenopolitične in moralne vrline, — da je kandidat z dosedanjim delom dokazal svojo aktivno angažiranost pri uveljavljanju samoupravnega sistema, izvajanju ustavnih določil v življenje ter bil pri tem pobornik za uveljavitev pravic in dolžnosti delavcev v združenem delu, — da je delo kandidata na dosedanjih delovnih mestih uspešno ter v skladu s sprejetimi družbenopolitičnimi načeli ter da je imel tvoren odnos z družbenopolitičnimi organizacijami tako, da ga sredina, v kateri deluje, priznava za takega. Obisk sovjetske delegacije Minuli četrtek je prispela k nam na strokovni obisk vsedržavna sovjetska delegacija za zveze, ki so jo sestavljali minister za zveze litvanske SSR K. K. Onaitis iz Vilne kot vodja delegacije, Sovjetska delegacija za zveze pod vodstvom ministra K. K. Onaitisa je bila z obiskom pri nas zelo zadovoljna, kajti presenetila jo je visoka tehnološka raven proizvodnje v panogi telekomunikacij. V. V. Malinikov, direktor leningrajske uprave za telekomunikacije, M. A. Voss, namestnik načelnika glavne uprave za mestne in krajevne ATC iz Moskve ter Rossikov, načelnik laboratorija Inštituta ministrstva za zveze v Moskvi. Delegacijo so spremljali še Voja Rankovič in Miroslav Popovič iz Skupnosti jugoslovanske PTT v Beogradu ter direktor našega predstavništva v Moskvi Dojčin Jelič, ki je prevzel pri vseh pogovorih tudi dolžnost strokovnega pojasnjevalca in prevajalca za ruski jezik. Dopoldne so gostje najprej obiskali PPC, kjer sta jih sprejela pomočnik generalnega direktoija Vladimir Klavs in direktor za stike z javnostjo Boštjan Barborič. Namen njihovega obiska je bil: ogledati si na kraju samem nove možnosti poslovnega in znanstvenega sodelovanja Iskre pri razvoju telefonije v SSSR. Znano je namreč, da telefonsko omrežje v Sovjetski zvezi zelo naglo napreduje. V prihodnje bo ta napredek še bolj očiten, saj bodo med petletnim planom povečali število telefonskih priključkov za 50 odstotkov in dokončali avtomatizacijo celotnega telefonskega in telegrafskega prometa v.državi. Iskra se je v ta razvoj pravzaprav že vključila s pogodbo o dobavi in montaži mednarodne EATC v Moskvi in še nekaj drugih krajevnih EATC ter dobavo precejšnjih koUčin telefonskih aparatov in nekaterih sestavnih delov s področja telefonije. V docela sproščenem in prijateljskem pogovoru so se gostje nato seznanili z zgodovinskim razvojem našega podjetja, s sedanjo organizacijsko strukturo in specializacijo na temelju proizvodnih panog, s proizvodnim programom, s prodajno dejavnostjo doma in na tujem, s kooperacijami, skratka — s celotno poslovnostjo podjetja seveda v grobem tako, da so dobili površino poslovno podobo našega podjetja. Po okvirnih pogovorih so si gostje hoteli najprej ogledati proizvodnjo telekomunikacijskih aparatov in naprav. Odšli so v bližnje Stegne, v tovarno elektronskih naprav. Tod so se posebej zanimali za brezžične zveze, kjer sta jim tehnični direktor H. Vidmar in pom. direktoija F. Štancer rade volje posredovala potrebne tehniške podatke. Naslednji obisk so gostje namenili tovarni telekomunikacij na Laborah. Pri ogledu proizvodnje so se zanimali posebej za posamezne stopnje dela pri metacontah, nato pa še pri crossbar centralah. Mimogrede naj omenim, da so bili z otisi zelo zadovoljni, saj so bili presenečeni nad tolikšno ravnijo tehnologije. Franc Šetinc o enakopravnosti žensk Predzadnja seja skupščine ZP Bogpt dnevni red 12. seje skupščine ZP Iskra. Delegati so sprejeli več pomembnih sklepov, med njimi tudi sklep, da gre predlog samoupravnega sporazuma o družbenoekonomskem razvoju ZP Iskra v letu 1976 v razpravo po TOZD. ("Nadaljevanie s 1. strani) lificiranimi delavci veliko večji odstotek žensk, kot npr. pri nas. Seveda pa so tudi slabše plačane za delo. Pri nas je primerov, ko je ženska na istem delovnem mestu slabše plačana kot moški, dejansko manj, vendar pa imamo še panoge, ki so pretežno ženske — in to pomeni, da so panoge, ki zaposlujejo večinoma ženske, na neki način diskriminirane, npr. tekstilna industrija. Ta je v celoti slabše plačana kot druge panoge. Vendar pri tem ne gre samo za to, da pri njih še vedno biološka reprodukcija bremeni samo njihovo panogo, čeprav bi bilo prav, da bi te stroške nosila celotna družba. Res je, da morajo imeti take panoge zaradi porodniških dopustov in bolezni otrok 10 % več zaposlenih žensk. Te dodatne stroške nosi kolektiv sam in je v tem smislu prizadet, čeprav bi moral biti povsem enakopraven z drugimi. Za ženske bi morali poskrbeti v taki meri, da bi lahko poleg zaposlitve v združenem delu in doma, imele čas za uveljavljanje, za napredovanje, za delo v družbenopolitičnem in kulturnem življenju poleg gospodinjstva. Da pa bi olajšali ta bremena, je treba predvsem spremeniti miselnost moških. Gospodinjstvo namreč ni rezervat ženske, saj smo z ustavo sprejeli, da dela ne smemo ločevati po spolu, temveč po nagnjenjih." Kako pa je z miselnostjo pri nas? „V zadnjem času veliko boljše. Pred nekaj leti se je ob pogovorih o ženski enakopravnosti še marsikateri moški namuznil; danes moški obravnavajo ta vprašanja drugače. Včasih se je celo ženska nasmehnila in ni resno jemala teh vprašanj. No, danes je veliko bolje. To ni le posledica apelov, to je trend. Eden izmed velikih uspehov je že mednarodno leto žensk. Resno obravnavamo vsa področja udejstvovanja ženske, borimo se za njeno enakopravnost; uspeh je tudi v tem, da je Organizacija združenih narodov določila dekado pod geslom: Mir, enakopravnost, razvoj. Vendar pa smo se mi, v Jugoslaviji borili za emancipacijo ženske že pred tem, pred letom žensk. Menimo, da je bilo to leto mnogo potrebnejše drugim deželam, kjer ženska ni še enakopravna, in potrebuje podporo OZN. Lahko rečem, da smo prav mi z akcijami dali vzgled in pobudo za mednarodno leto žensk; pobudo namreč zato, da bi sprožili po svetu širše akcije in zavestne spremembe v mednarodnih ekonomskih sistemih. Tu je v svetu še krivica; potrebne so spremembe! Dokler so v svetu take razlike, da v eni deželi pride na prebivalca 4,5 tisoč dolarjev, v drugi pa le pest riža, do tedaj s takim stanjem ne moremo biti zadovoljni. Ljudje po svetu še danes umirajo od lakote! Z letom žensk smo hoteli doseči, da bo ženska imela v zakonu določene pravice, da ji nihče ne bo mogel kratiti in ovirati njenega materialnega induhov-nega razvoja.." Kaj moramo pa tudi pri nas še zlasti storiti, da bo ženska res enakopravna? ..Predvsem moramo izvoliti več žensk v samoupravne organe. To je nevzdržno! Ženske imajo glasove. (Nadaljevanje s 1. strani) ga, preiti na dohodkovne odnose med trgovino in proizvodnjo, povezati in združiti interese številnih OZD in kvalitetno zastopati njihove koristi v tujini, tako, da bo zunanja trgovina kot podaljšana roka naših proizvajalcev v tujini zares služila njim, ne pa bila, kot doslej, v privilegiranem položaju nad njimi. In še nekaj. Naša zunanja trgovina bo morala tudi v svoji izvozno — uvozni politiki storiti pomembne premike in preiti s pretežnega dosedanjega poslovanja s kapitalističnim svetom na sodelovanje s tretjim svetom in socialističnimi državami. ISKRA Štev. 10 —13. marec 1976 lahko vplivajo, vendar jih je za sedaj v organih upravljanja le borih 7,5 odstotka. Dokler bo stanje tako, ne bo premikov v njen prid. Razumem, da je ženska danes obremenjena, da odklanja zadolžitve, saj komaj čaka da spet pride domov, vendar mislim, da bi tiste pol ure, ki jo porabi, da bi se udeležila zbora kolektiva, ne pomenilo tudi njej bistvene razlike časa, bi pa lahko bistveno vplivala na razmere v svoji sredini. Za boljše sodelovanje žensk v samoupravnih organih pa je, seveda, treba zagotoviti otroško varstvo, dopuste in druge sicer zakonsko zajamčene ugodnosti. Vse to bi lahko določili, podobno kgt so določili nov sistem merjenja gibov pri tekočem traku v eni izmed naših tovarn. Pogoji so bili izredno strogi, prilagojeni ameriškemu sistemu, ki sloni na novi tehnologiji, na novih strojih. Našim ženam smo prikrojili le gibe, ne pa razmer! Če bi bilo v zboru kolektiva vsaj polovico žensk, bi lahko odločile, kakšen sistem bodo imele. Ženske bi se morale mnogokrat otresti tudi kompleksov, ki jih nosijo s seboj in zaradi njih odstopajo mesto drugim ter tako ne pridejo v samoupravne organe. Žensko je potrebno prosvetliti, da bo znala razčleniti svoje težave in razložiti svoje zahteve. Prioriteto naj dajo tistim področjem, kjer je vpliv ženske najvažnejši, kot so npr. otroško varstvo, zdravstveno skrbstvo, s programi specialistov, ki naj bi prihajali v kolektiv, kjer je veliko žensk, ko bodo kolektivi pristajali na nove pristojne stopnje. Premalo je o tem le govoriti, temveč je treba odločati na samoupravnih organih, na zborih kolektiva, kjer so vsi člani kolektiva in njihovi delegati. Za konec bi rad dodal še nekaj besed o vašem sestanku. Tedaj sem dejal, da bomo sodili sestanek po rezultatih, ne le po besedah. Mislil sem pri tem namreč, da nima smisla, da se sestajamo, dogovarjamo in potem dogovorov ne speljemo. Takemu sestanku mora slediti akcija! Prenesti jo je treba v delovne organizacije in druge organe upravljanja, pa bo zbor uspešen. Vsekakor pa je že organizacija takih sestankov dobra pobuda!" M. O. Na kratko smo že pisali o 12. seji skupščine ZP Iskra. Seja je bila 26. februarja v poslovni stavbi v Ljubljani, vodil pa jo je predsednik skupščine Vladimir Logar. To je bila predzadnja seja skupščine v sedanji sestavi, saj se delegatom zdaj izteka mandat, tako da se bodo se šli samo še enkrat in sicer ta mesec. Prav volitvam delegatov v skupščino ZP Iskra je bila namenjena prva točka dnevnega reda. V zvezi s tem so sprejeli sklep, da morajo biti volitve po TOZD končane do 31. marca. Družbenopolitične organizacije so že pričele z vsebinsko pripravo postopka izvolitve delegatov, odgovorni delavci v delovnih organizacijah pa bodo morali zdaj skrbeti za organizacijo in pravno izvedbo volitev. Delegati so tudi sklenili, da morajo biti volitve v odbor za samoupravni nadzor končane do 31. marca, soglasno pa so podprli tudi predlog Iskrine sindikalne konference o ustanovitvi dveh novih odborov skupščine - za družbeno samozaščito ter za zunanje-trgovinsko dejavnost. V nadaljevanju seje je direktor področja za ekonomiko Edi Delopst navedel nekaj osnovnih motivov in podatkov o predlogu samoupravnega sporazuma o družbenoekonomskem razvoju ZP Iskra v tem letu. Dokument je nastal na osnovi različnih proizvodnih, tržnih, finančnih, kadrovskih in drugih ocen, njegova osnova pa sloni na lanskoletnih proiz-vodno-gospodarskih dosežkih Iskre. Delegati so sklenili, da naj gre predlog tega sporazuma z nekaj manjšimi dopolnili v razpravo po temeljnih organizacijah, rok za sprejetje odločitve o predlogu samoupravnega sporazuma pa je določen za 25. marec. Prav zato bodo morali v organizacijah združenega dela nemudoma začeti s pripravami za pravočasno sprejetje odločitve predlaganega sporazuma. Direktor Delopst je opozoril zlasti na dohodkovni del samoupravnega sporazuma ter poudaril, da se z letošnjim letom spreminja zlasti sistem tako imenovane plačane realizacije ali enostavno rečeno, letos bomo morali vse napore posvetiti likvidnosti. Nastaja pa dmga nevarnost, to pa so velike zaloge, zato bo treba tudi temu področju dati vso pozornost. V razpravi o predlogu plana za letos je med drugimi sodeloval tudi predsednik sindikalne konference ZP Iskra Jože Čebela. Opozoril je, da se sindikat nikakor ne more strinjati z načrtovanim poprečjem osebnih dohodkov v različnih delovnih organizacijah oziroma branžah. Na osnovi te razprave so delegati sklenili, da je treba izdelati primeijalno analizo osebnih dohodkov delavcev zaposlenih na enakih delovnih mestih, in sicer na osnovi upoštevanja kvalifikacijske strukture zaposlenih. Seja skupščine se je nadaljevala s poročilom direktorja področja za organizacijo Erika Vrenka o poteku priprav za izdelavo srednjeročnih načrtov TOZD in predlogov sporazumov o temeljih načrtov v organizacijah in SOZD ZP Iskra. Te priprave potekajo že od letošnjega januarja, njihovo izhodišče pa je bil osnutek zakona o družbenem načrtovanju, sprejet pred dobrim mesecem. Delegati so zadolžili poslovodne organe, da izvedejo in vskladijo celoten postopek srednjeročnega načrtovanja. V nadaljevanju je direktor Iskra Commerce llija Medič pojasnil delegatom predloge nove organizacijske oblike in povezanosti Iskrine zunanjetrgovinske mreže, veliko pozornosti pa je namenil tudi kadrovski problematiki v zunanji trgovini. Poudaril je, da so družbenopolitično in poslovno kvalificirani kadri predpogoj za uspešno izvajanje poslovne politike in ciljev na področju mednarodne trgovine. Prav zato morata biti kadrovanje in vzgoja strokovnjakov v zunanjetrgovinski dejavnosti skrb nas vseh. V bogati razpravi so delegati poudarili, da se moramo pri pridobivanju in usposabljanju kadrov naslanjati predvsem na lastne vire. Za kvalifikacijsko strukturo zaposlenih v Iskra Commerce je značilen visok odstotek kadrov z višjo oziroma visoko izobrazbo. V TOZD Zunanja trgovina je teh kadrov okoli tretjina, res pa je, da je za to temeljno organizacijo značilna tudi velika fluktuacija, glavni vzrok zanjo pa so predvsem nizki osebni dohodki. S seje sekretariata KK ZSMS ZP Iskra Na seji, ki je bila 5. marca so v prvi točki mladi obravnavali zakon o združenem delu in pri tem ugotovili, da bo moral pustiti določen odmev tudi pri mladini. S tem v zvezi je sekretariat sprejel sklep, da je nujno potrebno organizirati seminar za nosilce razprav po 00 ZSMS v TOZD. Seminar naj bi bil na prosto soboto v Ljubljani, takoj ko bo izšel čistopis. Vse 00 obravnavajo kot izhodišča za svoje nadaljne delovanje. Sekretariat je obravnaval tudi organizacijo takega seminarja ter izbor tem, ki naj jih obravnava ter ugotovil, da so taki seminarji potrebni, vendar ugotavljajo neustrezno pripravljenost predavateljev. Predavatelji bi se morali pripraviti ustrezno pomembnosti seminarja in temam, tako, da bi bili zaključki sprejeti na-seminarju še bolj konkretni. Sekretariat je tudi obravnaval vprašanje organiziranosti štipendistov Iskre. Število štipendistov (1800) je ogromen potencial, ki ga je potrebno vezati na Iskro, ga seznaniti z njo tako, da se bo vsak štipendist počutil Iskraša že v času izobraževanja. Zato je potrebno spremeniti dosedanjo shemo organiziranosti v smislu organiziranosti naših branž. Dosedanji izvršni odbor kluba štipendistov naj bi se preimenoval v predsedstvo koordinacijske konference štipendistov Iskre. Član tega predsedstva pa naj bi bil tudi član sekretariata KK ZŠMS ZP Iskra. Štipendisti po šolah (tehnična, fakulteta itd.) pa bi bili organizirani v smislu organiziranosti 00 po TOZD. Ta shema organiziranosti se popolnoma pokriva s statutom KK ZSMS ZP Iskra. Organiziranost po punktih v 00 bi bila izvedljiva šele v jesenskem roku. Na seji se je sekretariat dotaknil tudi ustanovitve kluba inovatorjev. Ta klub naj bi združeval kreativne študente, ki bi svoje teoretično znanje skušali uresničevati že v času izobraževanja. Vendar je sekretariat mnenja, naj bi se v klubu združevali tudi že zapo- sleni mladinci iz proizvodnje, ker bi s tem bila zagotovljena izmenjava praktičnih in teoretičnih izkušenj. Da bi delo kluba steklo s polno paro je sekretariat imenoval komisijo, ki bi pripravila program nadaljnjega dela. Ta program naj bi obsegal: — organiziranost kluba inovatorjev — vključevanje mladih iz proizvodnje — materialne osnove za delo kluba — vključevanje področja za inovacije v delo kluba. Komisija v sestavi: Ciuha, Veger, Seljko in Jojzelj naj bi do 25. marca pripravila ta program na osnovi katerega bi sekretariat sprejel konkretne zadolžitve. V zvezi z obravnavo štipendistov so se mladi dotaknili tudi problema počit- niških i praks in ugotovili, da bi morale 00 biti mentorji praktikantov v podjetju. Zato bo sekretariat izdelal anketo, na osnovi katere bodo dane konkretne zadolžitve osnovnim organizacijam. Pri tem se pojavlja tudi problem, kako najti ustrezno obliko družbenopolitičnega izobraževanja mladih štipendistov. Pozitiven korak v tej smeri je udeležba na seminarjih, ki jih organizira KK. Potrebno pa bi jih bilo tudi vključiti v naš marksistični krožek. Več pozornosti pa bi v tej smeri izobraževanja morali posvetiti tudi mladim komunistom. Marina Glavan Pred nekaj dnevi je bila upokojena delavka MIHAELA BRIC, ki je dolgo časa delala v tovarni velikih zaganjalnikov v Novi Gorici Vedno je bila vestna in zagnana pri delu, na mlajše delavke je vplivala vzgojno, zato je bilo slovo od nje še toliko težje. Njeni sodelavci so se od nje prisrčno poslovili, ji poklonili spominska darila in cvetje, Mihaela pa je obljubila, da jih ne bo pozabila, in da jih bo prišla še obiskat. \________________________________________________________________________/ Na dnevnem redu seje skupščine je bilo tudi poročilo o predvidenih akcijah ob letošnjem letu, ko praznujemo 30-letnico obstoja. Na predlog sindikata je skupščina imenovala naslednje odbore oziroma komisije in njihove člane: — odbor za pripravo in izvedbo programa jubilejnega leta: predsednik Skupščine ZP Iskra, kot pred- i sednik odbora generalni direktor sekretar sveta ZK predsednik -sindikalne organizacije ZPI predsednik aktiva ZB ZPI predsednik koordinacijske konference ZM ZPI tajnik družbenopolitičnih organizacij ZPI predsednik pripravljalnega odbora TOZD Upori - Šentjernej direktor področja za stike z javnostjo direktor servisnih služb marketinga — akcijski odbor za pripravo in organizacijo proslave 4. julija - dneva Iskre predsednik pripravljalnega odbora TOZD Upori Šentjernej kot predsednik tajnik DPO ZP Iskra direktor servisnih služb marketing* predsednik komisije za šport it1 rekreacijo pri sindikalni organizaciji ZP predsednik komisije za kulturno dejavnost pri sindikalni organizacij1 ZP Iskra 1 predsedniki sindikalnih konferenc j delovnih organizacij in skupnih ■ dejavnosti ZP Iskra — komisija za podelitev državnih odlikovanj i predsednik aktiva ZB ZP Iskra " predsednik generalni sekretar ZP Iskra predsedniki komisij za p od eliteV 1 državnih odličij delovnih org*' i nizacij ZP Iskra Po poročilu o sprejetju sam0’ I upravnih splošnih aktov ter o potek11 J sprejemanja samoupravnega spor*' zuma o mikroelektroniki in Iskra lO' c vest Servis je skupščina soglasno spr6' c jela sklep, da se izvedbeni del k*^ 1 rovske funkcije izloči iz sekretariat3 1 ZP Iskra s tem, da organiziramo p00’ J ročje za kadre in sistematizirali10 *-vodilno delovno mesto direktorja Z* ' to področje. V nadaljevanju je skup 1 ščina sprejela tudi sklep o odobrit''1 treh strokovnih delovnih mest za p0" . trebe skupnih služb SOZD Elektr° kovinske industrije Ljubljana te P obravnavala prošnjo TOZD Pržan * pridobitev sredstev iz rezervne^ P sklada ter poslušala poročilo o pr0** ^ logu časopisnega sveta glede n0'' }; organizacijske in programske zasno1* glasila Iskra. lP INDUSTRIJA TELEKOMUNIKACIJ Kdo naj bo izvoljen? Pred bližnjimi volitvami v sam0, upravne organe Na podlagi določil samoupravne^ sporazuma o združitvi TOZD v ^ lovno organizacijo Industrijo za t°l komunikacije, elektroniko in cle^tt ^ mehaniko ter sklepa 7. zasedanja V DO bodo 19. marca volitve organov upravljanja v TOZD delovni skupnosti skupnih služb članov delegacij za samoupravne de ne DO ter SOZD. ^ g Kakšen namen imajo te volitve-1. 1. 1975 so bile izvršene statu*0 spremembe v celotnem ZP Iskre, t*^ da so to prve enotne volitve v ^ TOZD po omenjenih spremembah- s0 Nosilci postopka evidentiranj* p ■“ ta TOfP skupaj z drugimi družbeno-političdL osnovne organizacije sindikata organizacijami. Sindikalna zacija DO je pri evidentiranju orga-J kandidatov upoštevala vsa načela n*)' izhodišča za preverjanje in izbiro ustreznejših. Kriteriji pri 1-e upoštevajo socialno sestavo skupnosti, iz katere ti kandidati1 jajo, saj so evidentirani v primeru ^ Industrije telekomunikacij pravu0^ iz vrst mladih, žena in iz neposr0^ proizvodnje. Poseben poudarek)0 predvsem načelu zastopanosti 00 v vseh delov delovnega proč® cev TOZD oz. delovni skupnosti. Kandidature evidentiranih ^3°. Voli1' datov potrjujejo zbori delavcev. v ^}. ve samo praviloma tajne, le za n ^ (Nadaljevanje na 3-straI1 dr va dc Ol tk tu S kt da ot ka de ev jil £'££'5' z"---------N 2. Bil} fr & S" & S*! 5 C7 y -o ar P INDUSTRIJA TELEKOMUNIKACIJ Sprejeti ustrezni ukrepi S 7. zasedanja delavskega sveta Pri pregledu sklepov s prejšnjih zasedanj je DS Industrije za telekomunikacije,elektroniko in elektromeha-niko 23. 2. t. 1. najprej obravnaval sanacijske programe TOZD, ki so imele ob obračunu 9-mesečnega poslovanja v lanskem letu izgubo. Pri tem so v programu TOZD ATC pred- DS je na podlagi določil samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v DO sprejel sklep o razpisu volitev članov organov upravljanja v TOZD in delovni skupnosti skupnih služb ter članov delegacij v samoupravne organe delovne organizacije in SOZD za 19. marec 1976. Za izvedbo volitev je bila imenovana volilna komisija v naslednji sestavi: Janez Kristan, videni naslednji ukrepi: povečanje cen Vera Bedina, Jože Primožič, Franc v letu 1975 in 1976, znižanje carine Novak, Helena Stegnar, Anica Muger- za 15 %; dobiček v letu 1975 in 1976 Pri elektromehanskih ATC znese določeno vsoto, kar velja tudi za nevkal-kulirano pospešeno amortizacijo v letih 1975 in 1976. Kot nadaljnja naloga je bila opredeljena razmejitev razvojnih stroškov. Na zmanjšanje Izgube mora vplivati TOZD ATC s DS je nato obravnaval stanje pri izdelavi žičnih oblik v tovarni ATC. V omenjeni TOZD je med delavkami že dalj časa prisotno nezadovoljstvo v zvezi s korekturami norm za izdelavo žičnih oblik. Problem normativov je po poročilu direktorja tehnološkega srstemskim omejevanjem porabe vseh področja Elektromehanike Petra vrst stroškov, izboljšati pa je treba Miheliča v tej DO prisoten že več let. tudi sistem dohodkovnih odnosov Sedaj bodo tudi na žičnih ob likali med TOZD. uvedli Work Factor sistem normiranja, Sanacijski program tovarne Vega ki je natančnejši od prejšnjega. O obsega naslednje ukrepe: izvrševanje časovnem poteku dogodkov je poro-predvidene programske spremembe, čal sekretar sveta ZK DO Janez Kern •zvajanje stabilizacijskega programa, ki ter kot glavni vzrok nezadovoljstva ^buje konkretne naloge posameznih navedel prepozne korekture ter neu-s*užb in odgovornih oseb ter vlaganje sklajenost norm. Ker delavke niso bile uaporov za povečanje proizvodnje in Prodaje. Doseči je treba zvišanje 'zveznih cen, potrebne pa so tudi Posebne akcije Iskra Commerce-a za Prodajo izdelkov na področju SEV ter zvišanje cen na domačem tržišču. T Poročilo o sanacijskem programu . PZD TEN je bilo objavljeno v glasilu Iskra v 8. številki. Sanacijski program tovarne ERO vsebuje konkretne zadolžitve, kijih je mi že sprejel DS omenjene TOZD, resiti pa je treba še naslednje naloge: zadovoljne niti z dosedanjimi ukrepi vodstva DO, DPO in priporočilom Skupščine občine Kranj, so poslale odprto pismo najvišjim republiškim funkcionarjem. Imenovana je bila posebna komisija za ugotovitev stanja in njegovo razrešitev, ki s svojim delom še ni končala. Z uvajanjem WF sistema naj bi se položaj končno uredil. DS je nato sprejel sklep, da se v celoti strinja s strokovnimi in političnimi akcijami, ki so bile do sedaj izvedene za rešitev stanja. Soglaša tudi z odločitvijo uprave DO, da tehnološko področje pristopi k uvajanju WF sistema tudi pri izdelavi žičnih oblik. Sledilo je poročilo Aktiva invalidov Elektromehanike o dosedanjem delu. Njegovih predlogov pa DS ni mogel sprejeti, ker ne spadajo v njegovo pristojnost. V zvezi s predlogom za delovna mesta invalidov je v pripravi nov zakon, ki bo sprejet v maju, njegove določbe pa bodo vnešene tudi v samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. Predlog za plačilo 100 % bolniškega nadomestila bo predlagan pri pripravi sindikalne liste za leto 1977, ker so za letošnje leto merila za razporejanje dohodka in nadomestil že potrjena. Delavski svet je nato prejel priznanje Zveze društev invalidov SR Slovenije, ki ga je ta podelila Elektromehaniki za pomoč in podporo pri uresničevanju pravice invalidnih oseb do varstva, usposabljanja, dela in zaposlitve. Obravnaval je še nekaj finančnih zadev ter sprejel informacijo o predlogu za sklenitev samoupravnih sporazumov o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za PTT promet SRS in območnih skupnosti. V tej zvezi je potrdil pripombe Elektromehanike na predložene sporazume. IEZE TOZD - TOVARNA SEM do kupcev — vendar so jili rešili. Sklenili so dovolj pogodb in tekočih naro-#»1 ■ - ■ j, v e čil, prizadeven kolektiv pa je posle iz- ubrzdati stroske vred. . pa jC treua se naslednje naloge: Utesnjeni včasih celo neustrezni "fpreVgii'za 20 ^il^diseglfv investirati je treba v opremo, da bodo plovni prostori ne dajejo vedno pod- višini 33 5 miiijonov dir|. s tei^ so odpravljena ozka grla v proizvodnji ter lage slabim delovnim in poslovnim ustvarili ,4 milijonov dinarjev do-Pravočasno zagotavljati repromaterial rezultatom. Na Tržaški cesti v Ljub- ,lodk hkrati Jpribližno 25 % rast Zanjo. Urediti je treba skladišča,pogod- ^am, kjer nnajo svoja delovna mesta dohodka v ^ih letih. Takšno rjHe odnose z IC za servisiranje ter delavci TOZD - Tovarna SEM, so to stopnjo rasti načr’tujejo tudi za bo-pravit! tako administrativne kot dokazali. doče srednjeročno obdobje mimo umentacijske napake. V zaključ- Y tovarni, ki je sestavni del IEZE, dohodka, ki ga balo prinesli novo nem računu za leto 1975 je treba so lam dobro poslovali. Ne brez prob- .... -- upoštevati prave podatke, kajti v lemov - imeli so težave s preskrbo eV P 0' fli t t t d' ti d' 3 z» t E*; 0 gOVMr S0,je zara" so lani Sovjeti kupili pri nas 100.000 obe nrionmh^3 T™111 SredSteV na telefonskih aparatov ATA 22 in nekaj VzveT,b,mg Qen' m n • tisoč avtomatskih telefonov s tasta- Vpštim 7P tlvP1 L™ ' Za^danja tura Po tem ogledu so nadaljevali Obravnavni nanaŠaj° na Pogovore o tehničnih problemih, zla- TOavnayanje ^sanadjskih^programov sti 0 možnostih prilagojevanja naših treba vDS- -k Je sistemov komutacije na obstoječe sov- ustrezn^? n skuPscim ZP Iskra jetske. ki temelje v glavnem na _ no gradivo. crossbar in koračnem sistemu ATC. Po nekajurnih pogovorih, ki so se zavlekli tja pozno popoldne, so za ta dan končali z delom ter ga nadaljevali naslednji dan. Dopoldne so si še ogledali kako deluje elektronska avtomatska telefonska centrala v Mostah, nato pa so zaključili strokovni obisk pri nas. Glavni direktor industrije telekomunikacij A. Mihev se je ob slovesu takole zahvalil za obisk: ,,Pri nas imamo mnogo obiskov delegacij in KDO NAJ BO IZVOLJEN? (Nadaljevanje z 2. strani) ^re samoupravne organe (za odbore medsebojna razmeija delavcev v ^ ,Zeriem delu, za razdeljevanje OD, dpi^mžbeni standard in varstvo pri “v,v6“-u !“ S bodo izvedene z javnim glaso- Posameznikov iz razhcmh krajev m >Jem na zborih delavcev kot to drza,v sveta’ ,oda v=dno zn«va Se raz-°Puščajo statuti TOZD veselimo, ce nas obciscejo dragi gost- Za volitve v vse samoupravne » 1 nw, V/v iiuu v-io«-vj vijaki gVJOL- je, tovariši iz SSŠR. V tem kratkem Sovjetski minister K. K. Omitis si ogleduje reedove kontakte. jem imenu se zahvaljujem za topel sprejem in bivanje, ki smo ga bili deležni pri vas. Že doma so nam drugi pravili, da bomo videli v Jugoslaviji veliko naravnih lepot, silen razvoj in čudovite ljudi. O tem smo se dejansko tudi prepričali. K vam smo prišli v času kongresa KP SSSR, kjer so jasno začrtane težnje sodelovanja in razvoja med narodi, mimo tega pa v notranjem razvoju tudi velik napredek telekomunikacij v prihodnje. Kar smo •videli pri vas, nas je zelo presenetilo, ne samo napredek sodobnih tehnologij, prizadevnost vaših inženirjev, marveč tudi skrb za delavce. Naša naloga je, da na temelju dolgoletnega prijateljstva sedanje vezi še poglab- ?rgane $0 kandidatn^liste^avn^izo času’ ko ste bili Pri nas> upamo, da ste prijateljstva sedanje vezi še poglab-Sne no TnJn tl. n! ° videli le nekaj dobrega in če je bilo ,Ja!n° in ucvrscujemo rn s to namero '"di njigove snrememhp in t 'i 0tZne zanimivo za vas, smo zadovoljni tudi °dJlalanl0 .otI vas- ^eI™° celotnemu ? tem le Soriien tSfdemo MaJhen narod Smo- vemo pa tudi, kolektivu še mnogo taksnih uspehov kraHA • Je zag°tovljen tudi demo- d ■ . , , Rj C , . m prepncam smo, da nas sestanek c,cn‘rrk pn izbiraniu ta"di- k,»j£. 11 fP,t%" “Smo t ”ed,a *z««»»— Orcv.V za posamezne samoupravne _____________ liem bi vas sprejeli naslednjič v Lenin- IWW / UP : -i Prvi izmed treh seminarjev za nove barvne televizorje „montreal“ je po programu popolnoma izpolnil svojo nalogo. Približno 50 naših televizijskih tehnikov - elektronikov iz različnih krajev države je zadovoljno zapustilo hotel Ilirija v Ljubljani, kjer so dva dni poslušali razlage o novi „inline“ tehnikipržanskih televizorjev. Kljub teinu, da v tej delovni organizaciji proizvajajo elemente, ki bi jih morala Iskra in ostala jugoslovanska industrija sicer uvažati, so lani prvič realizirali izvoz v vrednosti 1 milijon dinarjev. Za leto 1976 posli dobro kažejo, pričakujejo pa prehodne motnje v Direktor TOZD Tovarna SEM -specialnih elementov in materialov -Anton Polajnar, dipl ing. določbah novega zakona o zagotovilu plačil med uporabniki d m žb enih sredstev. NAČRTI ZA PRIHODNOST interna organizacija IEZE še ni povsem ustaljena, kar vnaša trenutno v načrte za prihodnost nekaj nejasnosti, ki jih mislijo čim prej odpraviti. Temeljna postavka načrtov TOZD so: notranja organizacija, ureditev dodatnih najemnih prostorov ter gradnja nove tovarne C — jeder. Izboljšave sedanjih delovnih pogojev so prisiljeni zagotoviti tudi zaradi zahteve Republiškega inšpektoija za delo. Za začetek mislijo preseliti specialno proizvodnjo tračnih jeder v Kotnikovo ulico (bivše Žarnice). Računajo, da bodo potrebna finančna sredstva zbrali s pomočjo JNB, LB, občine in občanov. V okviru srednjeročnega programa načrtujejo razširitev tudi za ostale dejavnosti. Prioritetna naloga v svetovnem merilu je odpravljanje vseh vrst motenj v človekovem okolju. Mednje spadajo tudi tiste s področja radijskih frekvenc, zato je jasno, da ima delovna organizacija, ki izdeluje filtre za odpravo motenj, dobre obete za bodočnost. V nasprotju z ocenami naraščajo iz leta v leto tudi potrebe po klasičnih elementih kot so preklopniki, keramični žični potenciometri in upori. Ostala področja njihovih programov kažejo enako sliko, zato načrtujejo za pestre malo serijske in srednjeserijske zahteve kupcev razširitve v okvim IEZE. Izpeljava srednjeročnilr načrtov bi jih uvrstila med TOZD, ki imajo okrog 150 milijonov celotnega letnega dohodka in temu ustrezno število zaposlenih. Zavedajo se, da razširitev proizvodnih zmogljivosti zahteva nove strokovnjake, zato že sedaj iščejo in štipendirajo nove sodelavce. Med prvimi so registrirali raziskovalno enoto, v kateri je trenutno največ raziskovalcev s področja aplikacij umetnih mas in kemije. Vrzeli med razvijalci elementov in sestavov le počasi polnijo, ker se mladi strokovnjaki teže odločajo za zaposlitev na navidezno manj zanimiva področja elektrotehnike. Stane Fleischman INDUSTRIJA TELEKOMUNIKACIJ Nova vlaganja Elektromehanike 0,-gg^ za posamezne samoupravne splošno lahko rečemo, da so deLdatne l'ste odprte. Tako imajo ,v TOZD možnost izbire med jijj^^Iranimi kandidati oz. tistimi, ki Sa>T)i predlagajo. V. B. R. stežaj odpremo vrata medsebojnega sodelovanja in izmenjave znanja. To je po našem mnenju najbolj pošten način poglabljanja stikov v duhu socialističnih načel. Iskreno želimo, da to naše srečanje ne bo zadnje ...“ Minister K. K. Onaitis mu je odvrnil: „V imenu naše delegacije in v svo- Ijem bi vas sprejeli naslednjič v Leningradu in Litvi...“ Gostje so nato odpotovali proti domu, toda spotoma v Beogradu so si ogledali še meritve pri novi mednarodni in tranzitni E ATC, ki jo sedaj dokončujejo naši tehniki. Marjan Kralj NOV OBJEKT ZA TOZD MEHANIZMI V tovarni mehanizmov v Lipnici izdelujejo dvotarifne številčnike za električne števce, električne stranske in baterijske ure raznih tipov, razne števce (števce telefonskih pogovorov, časovne števce itd.) ter nekatere mehanizme in sestavne dele drugih Iskrinili izdelkov. Proizvodni plan za leto 1976 predvideva ca. 47,5 mio N din eksterne in ca 40,9 mio N din interne proizvodnje. Upravičeno je mnenje, da je dosedanje delo usposobilo kolektiv za izvajanje najbolj zahtevnih nalog v proizvodnji in da bodo v tovarni mehanizmov sposobni še razširjati ali delno nadomeščati svoj proizvodni program tudi s proizvodnjo elektromehanskih elementov za avtomatizacijo v industriji ali s podobnimi zahtevnimi izdelki naše dejavnosti. V Lipnici je sedaj zaposlenih 280 ljudi, tovarna mehanizmov pa je z vso svojo dejavnostjo stisnjena v ozek prostor med cesto Podnart-Kropa in reko Lipnico. Ves razpoložljivi prostor je izrabljen za proizvodnjo in skladišča do take mere, da ne dopušča nobenih dodatnih možnosti za širjenje, oz. skladiščenje. Zaradi prenatrpanosti prostorov in dvorišča sta ogrožena tudi požarna varnost in varstvo jrri delu. Za sanacijo teh razmer je zato nujno potrebno pridobiti nove prostore, te pa je moč zagotoviti le z novogradnjo. Iz teh osnov je nastal koncept, da bo poleg sedanjih prostorov preko reke Lipnice zgrajena nova proizvodna dvorana v izmeri 30 x 45 m. V njej bo v končni fazi urejena proizvodnja sestavnih delov skupno z galvansko obdelavo in toplotno ter trafo postajo za obstoječe in nove prostore. Koncept gradnje teh prostorov bo predvidoma izpeljan v dveh fazah. V prvi bo zgrajena proizvodna dvorana (a brez instalacij) do take mere, da bo uporabna za skladiščenje in pripravo materialov za proizvodnjo. Ta faza naj bi bila zaključena avgusta letos. V drugi fazi bodo uredili prostore za proizvodnjo skupno z galvaniko, čistilnimi napravami, toplotno in trafo postajo ter žarilnico, kar bi moralo biti izvršeno v najkrajšem možnem času, saj bi le s tem lahko kolektiv proizvajal v normalnih delovnih pogojih. Le na tak način bi bilo tudi možno dopolnjevati proizvodni program in s tem dati zaposlenim večjo socialno varnost. Ta nova gradnja pa bo tudi omogočala še večji izvoz zaradi priznane kvalitete izdelkov TOZD Mehanizmi. Plan izvoza že za letos predvideva vrednost 1,300.000 USA dolarjev, kar pa bo možno še povečati, saj možnosti so, le prostora za proizvodnjo primanjkuje. V. B. R. ISKRA Štev. 10 — 13. marec 1976 s _AV VVrW\Z\Z\ZsyNZ\Z'V\/‘VX/" VN/NA Uspela proslava ob dnevu žensk Ob 8. marcu so v vseh Iskrinih organizacijah združenega dela organizirali srečanja ob dnevu žensk. Na njih so obdarili svoje delavke ter se. dogovorili, kaj bo treba storiti pri reševanju problematike zaposlenih v Iskri, zlasti problematike delavk. Eno od takšnih srečanj je bilo tudi v Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani, ki so se ga udeležile delavke, zaposlene v delovni skupnosti skupnih služb, Iskre Commerce in Iskra poslovne stavbe. Uvodni govor je imel predsednik sindikalne konference ZP Iskre Jože Čebela. Med drugim je opozoril na srečanje delavk vseh 65 Iskrinih TOZD, ki je bilo 1. marca v Ljubljani. Namen tega delovnega sestanka je bil v tem, da pričnemo širšo akcijo v celotni sindikalni organizaciji Iskre za zagotovitev nadaljnega razvoja družbenega oziroma osebnega standarda delavcev. „To naj bo naša trajna obveznost in ne le obljuba ob 8. marcu," je poudaril Jože Čebela. Spregovoril je tudi o temah, katerim je bilo na delavnem sestanku namenjeno največ pozornosti, ta področja pa so družbena prehrana, stanovanjska problematika, otroško varstvo, zdravstvena služba, načrtno izobraževanje in podobno. Opozoril je, da rezultatov tega srečanja še ne moremo ocenjevati takoj, od nas vseh pa bo odvisno, kakšna bo bilanca, ki jo bomo polagali na podobnem srečanju delavk iz Iskrinih TOZD čez leto dni. Proslava delavk, zaposlenih v Iskrini poslovni stavbi seje nadaljevala s prijetnim kulturnim programom. V njem je nastopila članica Slovenskega ljudskega gledališča iz Maribora Milena Muhičeva z monodramo ..Lizika". Praznični pogovori z našimi sodelavkami ob 8. marcu Praznovale smo dan žensk, mednarodni praznik že od leta 1920. Vesta čas smo se ženske borile za enakopravnost z moškim, za emancipacijo in neodvisnost. Ta boj, ki še dolgo ne bo končan — vsaj na drugih konti-nentih še ne — vsako leto ob 8. marcu pozdravimo in praznujemo. Ob tem pa pregledamo tudi uspehe, ki smo jih dosegle, zaznamujemo pa seveda tudi še vse tisto, kar še moramo doseči. Letos smo se nekaj pred praznikom žensk srečale predstavnice Iskrašic v Ljubljani, v ZP Iskra. Na sestanku, ki je izzvenel zelo delovno, smo videle, kako zelo je položaj delavke v Iskri še različen med seboj, pač glede na to, v kateri TOZD katera dela. Zato smo ob primetjavi rezultatov in naših želja sklenile, da se bomo morale tako še večkrat sestati, da bomo dosegle vse, kar smo si začrtale. Pred tem sestankom smo se obrnili na nekatere izmed navzočih tovarišic in jih povprašali, kako je s položajem ženske v njihovi sredini. Takole so odgovorile: hujši problem tudi problem otroškega varstva, vendar so prav zdaj v izdelavi načrti za vrtec v okviru podjetja, ki naj bi bil zgrajen že letos. Na vprašanje, če je ženska pri nas že enakopravna, je menila: ..Dostikrat še ni. To se kaže predvsem v odnosu moškega do ženske, zelo jasno pa tudi pri nagrajevanju. Na tem področju bi morali narediti več! Sicer pa je treba poudariti, da se je naš položaj res že bistveno spremenil na bolje.11 Vrhunec Majda iz TOZD Magneti v IEZE pa je menila, da smo za žensko pri nas že res veliko naredili. V njihovi temeljni organizaciji je bil doslej naj- Tudi Jožica Bučarjeva iz TOZD TELA je menila, da ženska pri nas še ni povsod emancipirana. „Enakost ji odrekamo predvsem na delovnem mestu. Razlikovanje vidim tudi v tem, da imajo skoraj vsa odgovornejša delovna mesta v naši delovni organizaciji moški. Kar pa se miselnosti tiče pa mislim, da veliko delamo na tem, da bi ženska postala enakopravna, seveda pa tega čez noč ni mogoče doseči. Vprašali smo jo še, kako so se v njihovi TOZD odločile ženske praznovati osmi marec. „Me smo se odločile za darila! Ta praznik praznujemo delovno — najprej v službi, nato doma, vendar vsako leto preveč hladno. Po oddelkih sicer organizirajo zabave, toda na zabavah ostajajo mlada dekleta in moški, žene - matere morajo domov k otrokom. Sicer pa smo lani sredstva dali za potres, letos za neko ustanovo. Jaz imam najrajši simbolično darilo za spomin. Dmžbena prehrana je v naši organizaciji urejena, menza in kuhinja delata v redu. Urejeno pa še ni otroško varstvo, tudi še ne vprašanje stanovanj. Predvsem imajo probleme delavke s podeželja, saj nimajo otrok kam dati, ko odhajajo v službo, varstvo pa ni urejeno.11 Majda Držaj iz TOZD SEM v IEZE pa je na vprašanje o enakopravnosti ženske odgovorila: „Na poslovnem področju je ženska že kar enakopravna, bolj jo ovirajo domače zadolžitve, saj se enakopravnost začenja doma! V naši TOZD se ne moremo pritoževati, da nismoenekopravne.Tista, kije sposobna, zmožna in pripravljena delati, nima težav z uveljavitvijo. Sicer pa je z emancipacijo tako, da se ženske na sploh osveščajo vedno bolj in, da je bila slaba osveščenost preteklih let splošna bolezen11. Kako ste se v vaši delovni organizaciji odločile praznovati 8. marec? ,,Vse se strinjamo, da naj bi simbolično darilo vendarle bilo! Mnogokrat doslej je za marsikoga bil dan in leto žensk izvor šal. Če naj bi bile res enakopravne, bi moralo biti leto žensk nekaj samo po sebi umevnega! Prav čudno se počutim tudi, ko gledam telefone z ženskimi imeni! Anica Feme, iz TOZD Instrumenti, Otoče je na vprašanje, če se ji zdi, da smo za žensko ženske in vsa družba, naredili že doslej dovolj, še posebej pa v letu žensk dejala: „Zdi se mi, da smo storili res že veliko. Zelo mi je všeč tudi letošnja akcija na Gorenjskem, ko smo vsa darila ob dnevu žena odklonile in sredstva skupno namenile za aparat za zgodnje odkrivanje raka na dojki.11 Kako pa je poskrbljeno za žensko - mater v vaši TOZD, kako je z otroškim varstvom, družbeno prehrano? „Za otroško varstvo bi bilo lahko bolje poskrbljeno, saj že dolgo govorimo o vrtcu, ki ga bomo gradili; zaenkrat ga še ni. Prehrana pa je kar v redu. Mislim pa, da bi žene — matere bile veliko več v službah, bilo bi tudi manj bolovanj, če bi bilo poskrbljeno za otroško varstvo.11 Se vam zdi, da je pri nas ženska že enakopravna z moškim? „Povsod ne. Pri tem mislim predvsem na starejše. Mladina vse te probleme že bolje ureja.11 ~ ISKRA Štev. 10 — 13. marec 1976 Razstava, vredna ogleda Osmi marec ni samo eden izmed dni, ni samo dan, ko se žene ponosno zazrejo v preteklost, ni le trenutek, ko se vse želje, vsi upi, vsi načrti naših prijateljic svetlo zrcalijo v večjih ali manjših pozornostih njihovih sodelavcev ali življenjskih sopotnikov. Tokrat smo pogledali ženo, delavko, samoupravljalko, ki jo je fotograf Tone Podržaj slikal na delovnem mestu, ob preživljanju prostega časa, na športnem tekmovanju, zabeležil je vse drobne trenutke, ki jih v vsakdanjem času ne vidimo, ne doživimo v vsej njihovi lepoti in neponovljivosti. Teden dni, od 1. do 8. marca, je jedilnica v kleti PPG zaživela. Morda ne tako, kot bi čudovite fotografije -upodobljeni trenutki iz živega življenja — zaslužile. Vsaka slika posebej, ali vse skupaj - ni isto. Razstava - to so slike in dogodek — mora to združiti, kajti vsak kos posebej je vreden pozornosti — hkrati z vsemi ostalimi. Prostor, kjer je bila razstava, tega ni omogočal. Videl sem ljudi, ki so si jo ogledali pa so slike prezrli. Škoda — precej so zamudili! Portret športnice — delavke Iskre, ujet gib roke, ki jo je dekle stegnilo, da bi ustreglo stroju, obraz žene, obremenjene z dvojnimi napori. Vse tisto, kar vidimo vsepovsod pa hkrati mimogrede prezremo. Fotograf Tone Podržaj jih je videl, čutil je, da so vredni opozorila, začutil je dolžnost, da jim ob 8. marcu kot delavec Iskre, sodelavec žena, ki jih vsak dan srečuje, v imenu celotnega kolektiva podari to priznanje. Ko sem odhajal s prostora, prenapolnjenega s stoli, mizami in vonjavami iz kuhinje, sem nehote pomislil — zakaj neki je 8. marec samo enkrat v letu? In hkrati — mar ne bi kazalo med letom organizirati razstave, ki bi jo pripravile žene same? Stane Fleischman ki tarejo delavke, priznati pa moram, da smo na tem področju že veliko naredili. V naši temeljni organizaciji smo tako med drugim dokončno odpravili nočno delo žensk, zdaj pa posvečamo največ pozornosti prehrani na delovnem mestu, varstvu otrok, stanovanjski problematiki, kot tudi izobraževanju ob delu. Prav kadrovski problematiki in izobraževanju bomo morali v prihodnje dati večji poudarek. Nosilec vseh teh akcij bi morale biti vse družbenopolitične organizacije, zlasti pa sindikat.11 BALOH MARIJA - OBRAČUNSKI REFERENT V SKUPNIH SLUŽB An IEZE „Ženske bi morale biti bolj množično zastopane v samoupravnih orga; nih in vodstvenih strukturah, ker bi lahko tako bolj neposredno vplival6 na določene sklepe glede reševanj3 različnih vprašanj. Rada bi poudaril3 tudi naslednje: takoj po osvoboditv' smo imeli ob 8. marcu čudovite prO' slave, ki so se precej razhkovale od sedanjih, če lahko temu tako rečen1 rajanj . Takratna srečanja žensk s0 bila resnično delovna in tovariška' Vsekakor nasprotujem zabavam ob marcu, podpiram pa proslave kot je n pr. tole današnje srečanje žensk iz Zr Iskra.11 VERA VODEB - ELEKTROSTIČNA VARILKA V EMO - TOZD POSODA „Čimprej bi morali rešiti probleme, IRENA GRABAR - strokovni ^ analitik v Elektromehaniki „Ženske se obnašamo do sam0, upravljanja največkrat preveč pasivn6 Vzrok za to je tudi v tem, ker sn^ premalo zastopane in premalo aktiv111 v samoupravnih organih. Rada opozorila tudi na problem ob vešč nosti, ki ni vedno takšna kot bi moj3 la biti, po drugi strani pa sem globof prepričana, da je vsak, ki hoče b1^ informiran, tudi informiran. Moraa1 biti tudi bolj samoiniciativni. V krajb ski Elekromehaniki se med drugje srečujemo predvsem s kadrov5 problematiko, saj je strokovna rav naših delavk sorazmerno nizka. * ^ zato bomo morali dati izobraževat1) ob delu večji poudarek.1 Na posnetkih detajli z uspele razstave fotografa Toneta Podržaja iz marketinga IC- , Zena v Iskri“, seveda manj kvalitetnih od razstavljenih fotografij. VERA GLIHA - vodja kuhinj« TOZD Montaža elektromot°9 Spodnja Idrija ., „Žal se nekateri ne zavedajo, ^ 8. marec - dan žensk hkrati tudi (Nadaljevanje na 5. stra I I I i I I ) I f v O' I« \l bi c 3' :» iti lO tj' n’ to jv v j6 if Praznični pogovori z našimi sodelavkami ob 8. marcu (Nadaljevanje s 4. strani) samoupravljalk. Menim, da bi nas morali moški na delu in drugod sprejeti kot enakopravne člane in ne kot zdaj, ko je le redko katero vodilno mesto „rezervirano“ za ženske. Osnovni problem, da se ženske še vedno nismo tako uveljavile v družbi je vsekakor nizek družbeni standard* Če bi imeli urejeno družbeno prehrano, otroško varstvo, šolstvo in podobno, bi imele ženske več možnosti za sodelovanje v družbenopolitičnem življenju. Ženske smo sposobne delovati na vseh ravneh samoupravnega in družbenopolitičnega življenja. “ SLAVKA PRINČIČ - tajnica glavnega direktorja industrije Avtoelek-trike „V naši branži posvečamo vso pozornost delavkam z zmanjšano delovno sposobnostjo in materam saniohranilkam. Prve razporejamo na lažja delovna mesta, slednjim pa omogočamo delo izključno v dopoldanski izmeni, s tem. da jim skušamo najti dopoldansko delo v TOZD, v kateri delajo ali pa s prestopom v drugo temeljno organizacijo. Prav za reševanje teh vprašanj imamo posebno komisijo. V njej so predstavniki TOZD ter zdravstvene, varnostne in socialne službe. Poudarjam, da kolektiv industrije Avtoelektrika rešuje problematiko delavk čez vse leto in ne samo v dneh ob 8. marcu. Medtem ko smo ugodno rešili vprašanje družbene prehrane — izjema so trenutno le v Žarnicah, kmalu pa bodo tudi tam dobili sodoben obrat družbene prehrane - pa imamo še vedno precejšnje probleme zaradi neurejenega otroškega varstva, otrok do treh let starosti, ker na Goriškem ni jasli, precejšen problem pa je tudi pomanjkanje stanovanj." -L. D.- PRAZNOVANJE OB 8. MARCU v TOZD Baterije »Zmaj« Na Polževem nad Višnjo goro so 6. marca člani kolektiva TOZD Tovarna baterij Zmaj proslavili 20-letnico obrata v Šentvidu pri Stični, dan žensk in delovne jubilante. S proslave objavljamo zapis, o delu in dosedanjih uspehih obrata v Šentvidu pa kaj več prihodnjič. Naslov tokrat pove premalo. Na slavnosti na Polževem v soboto, 6. ^rca, niso praznovali samo praznika ?pna, pač pa tudi 20-letnico obrata iz Šentvida pri Stični in hkrati 53-letnico obstoja tovarne Zmaj. Obenem so povabili tudi vse upokojence ter počastili jubilante, ki so zaposleni v tej delovni organizaciji že deseto ali celo dvajseto leto. Organizacija slavnosti je bila vsekakor odlična, kljub temu, da so vsi Pogrešali navzočnost direktorja Mi-™a Slemnika, ki je zbolel za gripo in 56 je moral zadovoljiti s čajem in antibiotiki. Nekaj p0 deseti uri zjutraj so iz-pted- tovarne na Šmartinski cesti v Ljubljani odpeljali trije avtobusi z udeleženci. Ko so se na Polževem zbrali vsi, tudi tisti iz obrata v Šentvidu, jih je bilo prek 200. Uslužbenci hotela so imeli vsekakor hudo delovno soboto hkrati. Konferansje Marijan Mayer, ured-uik glasila Naš glas, sicer poznan tudi kot My, je poskrbel za šaljivo vzdušje, Predsednik delavskega sveta Peter Za-eteh pa je v govoru na kratko opisal knjigo s posvetilom v znak pozornosti za lansko aktivnost — je sledilo kosilo in ples. Slavnostna prireditev je vsekakor odlično uspela, saj so organizatorji mislili prav na vse — celo na pozlačene polže, maskote hotela na Polževem. Le-te so pripeli vsakemu udeležencu, ki je prispel v enem od treh avtobu- Stane Fleischman Predsednik DS Peter Zaletel govori na proslavi poslovanje tovarne v preteklem letu, pozdravil udeleženke — slavljenke ter upokojence in nove sodelavce, ki so tokrat prvič sodelovali na tradicionalni vsakoletni slavnosti. Po nagovoril; in razdelitvi nagrad, kjer so se spomnili tudi na aktivne kulturne delavce in delavke ter jim podelili Zbornike slovenskih občin - KAJ SO V POGOVORU POVE -DALE DELAVKE TOZD BATERIJE ZMAJ? Ob dnevu žensk se je naš sodelavec pogovarjal z nekaterimi delavkami iz TOZD Baterije Zmaj. Otnizje jubilantk 20-letnega dela na Polževem. Videla sem solzo v njenih očeh Videti je bilo, da je letošnja proslava ob dnevu žensk v menzi naše stolpni-Ce lepo uspela, kar pričajo številni pohvalni dopisi. Enega izmed njih v celoti objavljamo. Enkratno doživetje nam je za naš praznik - 8. marec pripravilo ZP Iskra, ki je za nastop angažiralo Mileno Muhičevo, članico Slovenskega prodnega gledališča iz Maribora. Lahko smo se prepričali, da nagrade, ki hk je prejela, upravičeno govore o njenih igralskih sposobnostih, ki so 'kine le redkim igralkam. Izvajanje Vukotičeve monodrame Lizika je bilo tako naravno, tako lam vsem blizu, da verjetno ni bilo med nami nikogar, ki ne bi bil navdušen nad njenim izvajanjem. Vse povedano je bilo navdvse občuteno, tako vsakdanje, da je zaslužita iskreno navdušenje in odobravanje nas vseh. Prenekatero solzo - ki je bila odraz veselja, na koncu pa tudi žalosti v njenih očeh - sem videla in tudi sama občutila na licih. Takih nastopov st lahko samo še želimo. Organizatorjem gre vse priznanje za domiselno, a hkrati kulturno praznovanje 8. marca - dneva žensk. Zdenka Vidmar IVANKA SREBRNJAK So kakšne razlike v tovarni med včeraj in danes? „Sploh si ne morete predstavljati, kako velike razlike so pri delu v primerjavi s tistim pred dvajsetimi leti! Takrat nismo imeli strojev, delo je bilo silno utrujajoče, naporno in umazano! Sploh sc ne zavedamo, koliko smo naredili v dvajsetih letih! Danes je vse drugače. Zrak v tovarni je boljši kot zunaj — že to je nekaj, kajne? Ko prideš ven, si niti ne upaš globoko vdihniti. Ne upam si sušiti perila na zraku, ker bi bilo takoj umazano." Kako se pa počutite v tovarni, se vam zdi, da so žene v tovarni zapostavljene, da se morajo za enakopravnost še vedno boriti? „Doma imava z možem vse lepo razdeljeno na pol. Pospravljanje, čiščenja in podobne neprijetnosti niso samo moja tlaka. Ne vem, zakaj naj bi bil mož kar tako opravičeno odsoten od takih del. Ja, vse lepo na pol! Seveda, razen kuhinje. Čeprav je bil mož v vojski kuhar, ga sedaj za nobeno ceno ne spravim k štedilniku. Zdi se mi, da je isto v tovarni. Seveda, odvisno od sposobnosti posamezne ženske, vendar menim, da tudi vsaka ženska lahko doseže tisto, kar je pokazal moški, če hoče, seveda." Je v vaši tovarni vse v najlepšem redu, nimate nobenih problemov, ki bi vas kot ženo posebej prizadeli? „0 ja, so. Veste kaj se mi zdi -veliko premalo razumevanja poka- | Med nami | je bila | Milena 1 Muhičeva „TO JE TREBA SLIŠATI .. .“ Pred dnevi, ko smo se v Ljubljani srečale ženske Iskre, da bi se dogovo- j rile o nalogah in načinu praznovanju dneva žensk, se nam je po delovnem j sestanku predstavila s svojo predstavo Lizike tudi Milena Muhičeva, ki je j za svoje igralske dosežke prejela že vrsto priznanj in nagrad, zadnja je \ letošnja Prešernova nagrada. Ze pred predstavo sem jo obiskala v impro- i vizirani preoblačilnici. Bila ie že pripravljena in komaj sem za dobro : masko spoznala plavolaso igralko. Pa sva najprej spregovorili o njeni igri, ] potem pa še o marsičem ... Kako ste sprejeli letošnjo nagrado? Kot obveznost ali kot vzpodbudo? „Vsekakor kot vzpodbudo! Pa tudi kot obveznost, da bi še naprej poskušala čim bolje oblikovati like, ki mi jih bodo zaupali." Kako to, da ste si za svoje obiske po delovnih kolektivih izbrali Liziko, ki je monodrama? ..Predvsem zaradi tega, ker je tehnično tako prilagodljiva. To je namreč oblika, s katero oijem ledino v podjetjih. Za ta nastop niso potrebne kulise, z Liziko lahko gostujem tudi v kuhinji, ali kjerkoli. Povsod pa sem doslej naletela na dober sprejem. “ Kakšna je vsebina Lizike? „To je treba slišati! Vse je povedano v tekstu — to je usoda delavke, ki skozi govor med vrsticami izpove, kakšna je bila njena življenjska pot." Kakšne vloge igrate najrajši? Katera vam je bila na kožo pisana? „Mnoge so. Take, ki bi mi bila na kožo pisana, pa še nisem odigrala. Za vsako sem se morala potruditi!" Kako se počutite, ko s svojim delom prihajate pred delovni kolektiv prvič, ko se zavedate, da igrate pred ljudmi, ki nimajo priložnosti velikokrat priti v gledališče? „Počutim se izjemno dobro! Sicer vsakokrat znova začenjam s tremo, z bojaznijo, kako bom sprejeta. Zavedam se, da moji gledalci niso vajeni takih predstav in, da jih moram pritegniti, saj je od tega, kako so zadovoljni, odvisno, če bodo prihodnjič spet prišli." Veliko smo vas gledali tudi po televiziji. Ali menite, da televizija igralca ti o! vir ali mu, nasprotno, daje večje izrazne možnosti? „Uklešči ga! Sicer tudi igralcu večjo popularnost, vendar lahko delo tam oblikuješ samo enkrat in tako vse napake, ki jih v gledališču med potekom spoznavaš, ostanejo, ne moreš jih popraviti." Ali imate vzornika? . „Vzor mi je vse, kar je dobro. Veliko vzornikov imam. Igram pa najrajši Hienga, ker daje največ izraznih možnosti." Smo pred praznikom žensk. Menite, da je praznik žensk pri nas pravilno obeležen? Ali je naša ženska že enakopravna? „Mislim, da je potrebno ohraniti praznik v obliki, ki smo jo zastavili. Praznovali naj bi ga sicer delovno, vendar menim, da bi se tedaj, ob 8. marcu, morali spomniti tudi tistih žensk, ki nikoli niso deležne posebne pozornosti. Vsaj tedaj bi morale biti vse ženske enakopravne." Kako bi voščil ženskam ob njihovem prazniku? „Borimo se naprej!" M. O. !■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ žemo za bolnike. S tem seveda mislim tudi na duševno prizadete. Poglejte, ja/, sem članica delavskega sveta, pa vidim, kako je s tem. Dobri delavci so, nič slabši od drugih. Prav zato bi morali nanje gledati še s posebnim razumevanjem"1. Imate kakšno željo, sporočilo mladim prav ob 8. marcu in ob vašem delovnem jubileju? „Žclim, da bi šli mladi po istih poteh, kot smo šli mi. Mi smo si ogromno prizadevali, za razvoj tovarne, za dvig standarda, za boljše osebne dohodke, za vsesplošni napredek. Ja, samo to si želim, da bi nas mladi posnemali!" FRANCKA NARTNIK Ste zadovoljni s srečanjem na Polževem? „Vsekakor. Samo enkrat letno se dobimo vsi skupaj. Sicer ni prave (Nadaljevanje na 7. strani) Jubilanti dela Jubilanti 20-letnega dela: Marija Prek Ivanka Srebrnjak Milan Štih Žarko Stok Štefanija Duša Milivoj Jovanovič Jože Ostanek Marija Janoš Jožefa Kraševec Majda Puš Amalija Rus Čedomir Vesič Jubilanti 10-letnega dela: Marija Kocman Ivica Jazbec Tatjana Trobec Bojan Primožič Milan Slomnik Ciril Novak Matjan Lotrič V TOZD BATERIJE „ ZMAJ " Bogo Primc Sedefa Galič Dosta Ilič Frančiška Kelvišar Francka Nartnik Marija Rakuša Marija Šurbek Miro Kraševec Anton Končar Gabrijel Pečnik Tatjana Rupar Janez Tratnik Peter Zaletel Upokojeni so bili: Danica Beline Terezija Šujko Vladimir Daneu Katarina Hlebec Franc Rudolf Milka Tomažič Marija Vrbinc Počitniška skupnost Iskra je spričo preskromnih lastnih letovanjskih zmogljivosti navezala stike z agencijama Arenaturist iz Pule in Plava lagu-na iz Poreča, da bi omogočila čim večjemu številu delavcev Iskre ugodno in ceneno letovanje. V naslednjem navajamo možnosti, ki jih za letošnje letovanje imajo člani delovnih kolektivov Iskre zunaj počitniških domov Iskre. AVTOKAMP RUNKE PRI PREMAN-TURI leži 7 km jugovzhodno od Pule (nasproti Medulina), na polotoku ob velikem zalivu tako, da si vsakdo lahko najde ustrezen del plaže. Avtohišice za dve, tri in štiri osebe so razmeščene v prijetnem borovem gozdičku. V avtohišicah lahko letovalci sami kuhajo na plinskem štedilniku, na razpolago pa imajo tudi hladilnik in potrebno posodo. V neposredni bližini kampa je dobro založena samopostrežna trgovina. Pribor za kuhanje kave mora vsakdo prinesti s seboj. V kampu so prhe, umivalnice, korita za pranje in pipe s pitno vodo, dovolj pa je tudi vzdrževanih stranišč. Na razpolago je v kampu tudi dovolj Sobe so dvoposteljne (na dve sobi 1 WC in tuš), skupna restavracija, športni center. Kompletni penzioni po osebi: april — maj — oktober 69,00 din junij — september 92,00 din julij - avgust 167,00 din BUNGALOVI - PLAVA LAGUNA Se nahajajo na polotoku pokritim z gozdom izpod Vil Bellevue, oddaljeni od morja 10 m do 150 m. Sobe so dvoposteljne/ imajo tekočo hladno vodo, sanitarije so skupne. Velik športni center ter veliko plesno teraso. Cena: junij - september julij — avgust 84,00 din 143,00 din Jedilnica za letovalce v bungalovih. parkirišč, parkiranje pa za goste avtokampa Runke brezplačno. Gostje imajo na razpolago tudi tri teniška igrišča, balinišče in mini golf. Za tiste, ki si ne nameravajo kuhati sami, je v kampu restavracija s 300 sedeži, kjer bo vsakdo zadovoljivo postrežen. Izmene bodo v avtokampu Runke desetdnevne in sicer: I: 25. 6. do 5. 7. II.’ 5.7. do 15. 7. III: 15. 7. do 25. 7. IV: 25. 7. do 4. 8. V: 4. 8. do 14. 8. VI: 14. 8. do 24. 8. VII: 24. 8. do 3. 9. Letovanje se prične s kosilom (prvi dan) in konča z zajtrkom (zadnji dan). Cena za posamezno ležišče (brez hrane) je 53,00 din dnevno cena kompletnega penziona za 1 osebo je 125,00 din cena penziona za otroke do 7 let je 80,00 cena penziona brez kosila, ali večerje pa znaša 70,00. V neposredni bližini avtokampa Runke je kamp Stupice, kjer je mogoče letovati z lastnimi prikolicami. Cena prostora za prikolice (ne glede na velikost) je za vso sezono od maja do konca septembra — 9.000 din. PLAVA LAGUNA - POREČ - HOTEL „TURIST“ - B KATEGORIJA - TRAKT C Hotel se nahaja na začetku Poreča iz smeri Novigrad, ima zunanji bazen z morsko vodo, športni center in plesno teraso, dvoposteljne sobe, etažne sanitarije. Kompletni penzioni po osebi: - april - maj - oktober 69,00 din - junij — september 98,00 din - julij - avgust 154,00 din V1LLE BELLEVUE - B KATEGORIJA turistična taksa 5,00 din - otroci do 14 let brez takse. Prijava enkratna 2,50 din, zavarovanje 0,15 din. Otroci imajo od 20 % do 50 % popusta, odvisno od časa letovanja. AVTOPRIKOLICE PLAVA LAGUNA Ponudba zajema tudi prikolice, ki imajo 4 ležišča. Postavljene so v različnih krajih blizu Poreča: SIRENA - NOVIGRAD PLAVA LAGUNA - POREČ PUNTICA - FUNTANA Vse prikolice imajo 4 ležišča, kompletno opremljene kuhinje s poso-din menja (kot v hotelih). Cena za celotno prikolico z lastnim kuhanjem za štiri osebe, s tušem in WC: do. Ležišča s posteljnino, ki se redno mesec maj junij — september julij — avgust Avtokampi imajo športne terene, trgovine in vse ostalo, ki omogoča normalno življenje. Edina slabost je v tem, ker so vse prikolice s 4 ležišči in moraš plačati kompletno prikolico, ne glede na zasedenost. ZASEBNA HIŠA V SALIJU - NA DUGEM OTOKU Lastnik: Ivo ARMANINI — 19 ležišč. Hiša je povsem nova. Sobe so dve in triposteljne. Nahaja se v sredini Salija, blizu morja. Cena celotne oskrbe je za člane tistih TOZD Iskre, ki so podpisale samoupravni sporazum 95,00 din na osebo, za otroke do 7 let 75,00 din, za ostale pa je cena kompletnega penziona 110,00 din. Uprava PSI bo organizirala lastno kuhinjo v isti stavbi. Kooperacija z Armaninijem bo prvič v letošnjem letu. Hrana bo kuhana po naših receptih z našim personalom! Dokončen najem pa je odvisen od števila prijavljenih. Iz Zadra je vsakodnevna redna ladijska zveza s Salijem in sicer ob 14. ali 13. uri, oz. ob 5,20 uri vsak dan iz Salija. Do Zadra je več rednih dnevnih direktnih prog iz Ljubljane. Potrebna je le predhodna rezervacija. Dugi otok je ozek dolg otok (45 km), ki tvori s Kornati tretji niz otokov vzdolž obale. Otoki so razporejeni tako, da se vidijo kot obrambni zid, ali okop proti odprtemu moiju. Prebivalci so ribiči. Na otoku je nekaj ribiških ladij — bark, letni ulov pa je približno 800 ton rib. Glavno mesto je Šali. Ime je ostalo po nekdanjih solinah. Ima nekaj ohranjenih renesančnih in baročnih stavb in zanimivo gotsko cerkev iz XV. stoletja. Okolica je slikovita, rahlo gričevnata, morje čisto in resnično modro, z lepo urejeno plažo. ZASEBNA HIŠA V MESTU PAŠMAN - OTOK PAŠMAN Lastnik: Jakov PEDIŠIČ - 25 ležišč. Hiša je nova — sobe so dve in tro-posteljne. Cena kompletnega penziona je: junij — september 125,00 din julij— avgust 150,00 din Otrocitdo 7 leta starosti imajo 30% po pusta. Mesto Pašman leži na otoku Pašma-nu. Dostop je možen s trajektom iz Zadra do Preka,- ali iz Biograda do Tkona in dalje po asfaltirani cesti do Pašmana. Avtobusna zveza je iz Tkona, ali Preka vsako uro. Zgradba se nahaja 10 m od morja in 150 m od peščene plaže za otroke. Ima lasten pomol in pristop na morje. V Mestu Pašman je pošta, trgovina in gostilna, kjer je vsak večer glasba. Gostitelj ima za svoje goste na razpolago domač pršut in vino. Priporočamo našim delavcem letovanje na Pašmanu, kjer je letovanje zelo udobno, pohvalno pa so se izjavili že vsi naši delavci, ki so lani prav tu preživeli del svojega dopusta. 29,00 din 37,50 din 74,75 din 115.00 din dnevno po osebi 150.00 din dnevno po osebi 299.00 din dnevno po osebi Cene za prikolico z lastnim kuhanjem za štiri osebe brez tuša in s skupnim WC mesec maj junij — september julij - avgust 104.00 din dnevno po osebi 133.00 din dnevno po osebi 242.00 din dnevno po osebi 26,00 din 33,25 din 60,50 din jc na južni strani Poreča (3 km od Poreča) smer Pula 7. |§lg|g ilfpii ISKRA Štev. 10 — 13. marec 1976 Takšnile so bungalovi v Plavi laguni. te PRIJAVNICA ZA LETOVANJE Podpisani ........................................................ zaposlen v ZP ISKRA — DO.......................................... TOZD............................................................... telefon:...........,.......,.. v................................... STANUJOČ:.......................................................... Prijavljam se za letovanje v ...................................... z menoj bodo letovali še naslednji družinski člani: žena — mož.......................................................... otroci (navesti letnico rojstva z ali brez ležišča) 1.................................................................. 2.................................................................. 3 ................................................................. 4 ...........................'..................................... 5 ................................................................. Letovati želim v času od......................do ................... ali od.................................. .......... Podpis: Prijavnice oddati direktno na naš naslov: POČITNIŠKA SKUPNOST ZP ISKRA - Prešernova 27, Ljubljana tel.: 24-926 (ali 24-905 int. 51) Vse prijavnice poslane do 15. aprila bomo upoštevali v razporeditvi, dočim bomo kasneje dospele, obravnavali po dogovoru z najemodajalcem. Pogled v notranjost avtohišice. PRIPOROČILO VSEM DELAVCEM Zaradi pogojev dela in hitrega tempa življenja v času modeme tehnike, postaja človeško telo vse bolj utrujajoče. Zato potrebuje človek industrijske dobe vedno več intenzivnejšega počitka. Zato je med ostalimi nalogami, ki jih ima Počitniška skupnost Iskre, vedno večja skrb za čim širšo udeležbo naših delavcev. Vsi vemo, da poleg rekreacije potrebujemo tudi trenutke prijetnega počutja, ki ga lahko primemo doživimo v drugem kraju, daleč od stalnega bivališča, v času letnega oddiha — posebno ob morju. Oddih nekoč pravica le maloštevilnih — postaja dostopen širšim slojem, oddih ni več luksus, temveč nujni del sodobnega življenja. Pričakujemo vašo prijavo, izberite si čas in kraj letovanja, ki Najbolj ustreza vaši družini. Priporočamo vam, da se v roku pravočasno prijavite, ker mora PSI podpisati pogodbo o zakupu do 15. 4.1976. Uprava PS Iskra bo na podlagi dejanskih prijav vseh TOZD — Iskra podpisala pogodbo in tako omogočala, da bodo naši delavci lahko letovali poleg dosedanjih poznanih letovišč tudi v drugih krajih. Ker so roki zelo kratki, bi morali zbrati potrebe do 15. aprila, s fiksnimi zasedbami; do 30. marca pa orientacijsko. Priporočamo vsem poveijenikom, da takoj pristopijo k zbiranju prijav po objavi. Akcije morajo biti dosledno izvedene, tako, da bo lahko vsak delavec prišel do možnosti letovanja. V časopisu ISKRA objavljamo PRIJAVNICO s katero želimo, da jo izpolnite in pošljite na naš naslov. Prijave so lahko direktne na Počitniško skupnost ZPI, Prešernova 27, ali pa preko sindikalnih poverjenikov. Z vsako prijavo pa je potrebno vplačati akontacijo 200,00 din na osebo. Ta akontacija se obračuna ob končnem obračunu letovanja. m "4 Ocena inovacijske dejavnosti v I. 1975 Ob zaključku leta vedno razpravljamo o uspehih ali neuspehih na določenem področju dela. Skupen zbir nam pokaže vsaj približno sliko, na podlagi katere ugotavljamo končne rezultate. Zato preglejmo inovacijsko dejavnost preteklega leta v delovni organizaciji Industriji za telekomunikacije, elektroniko in elektro-mehaniko. Vseh prijavljenih inovacijskih predlogov je bilo 62. Od tega je bilo 6 predlogov posredovanih službi za industrijsko lastnino z namenom, da jih kot izume zaščiti s patentom. Ostali predlogi so bili obravnavani kot tehnične izboljšave in koristni predlogi. Glede na to, da je bilo to leto proglašeno za leto inovacij, je bilo v naši DO za 19 % več prijav kot v prejšnjem letu. Ta razlika sicer ni velika, vendar če pogledamo gospodarski prihranek (8,387.000,00 N din) je ta za 128 % večji od leta 1974. To pomeni, da so bile prijavljene inovacije kvalitetnejše. Na osnovi doseženega prihranka je bilo racionalizatorjem izplačanih 231.344,00 N din za odškodnine. Pri tem velja omeniti, da predlogi, ki so bili prijavljeni za patentno zaščito, še nimajo znanih ekonomskih pokazateljev in zato še ni bil izveden obračun odškodnine. Od navedenih prijav je bilo 10 predlogov negativno rešenih, ker za dejansko osvojitev ni bilo ekonomske osnove. Posamezni avtorji ocenjujejo svoje ideje preveč enostransko, ker ne upoštevajo stroškov, ki INDUSTRIJA TELEKOMUNIKACIJ nastanejo s praktično realizacijo. Vsak zavrnjen predlog je komisija obravnavala kot umesten predlog in zato priznala nagrado od 50,00 N din do 200,00 N din. Poleg osvojenih predlogov nekaj izboljšav ni bilo v celoti priznanih kot racionalizacij, ker so rešitve določenih tehničnih problemov nastale v okviru delovnih nalog, vendar je rešitev bistveno prešla okvire zadane naloge. V takem primem je bila odškodnina določena po prosti oceni, kjer je bil upoštevan obseg vloženega umskega dela. Posebej stimulirati izredne dosežke Dejstvo je, da je treba izredne dosežke posebej stimulirati in prav to predstavlja za avtorja osnovno priznanje in vzpodbudo za nadaljnje delo v tej smeri. Take oblike nagrajevanja pozitivno vplivajo tudi na ostale sodelavce. V nekaterih primerih močno deluje zavist, ki se odraža v glasnih pripombah „saj je za to plačan11. Vendar take izjave pri inventivni dejavnosti niso umestne, ker izredni dosežki izhajajo iz prizadevnega dela in večje umske sposobnosti posameznikov. Jasno je, da intelektualna sposobnost ni pri vseh ljudeh enaka. Predlagane inovacije, ki so bile prijavljene kot izumi, v glavnem izhajajo iz pro-jektivno-razvojnih oddelkov. Njihova vrednost je velikega pomena za uspešno poslovanje vsake DO. Pomembne so tudi tehnične izboljšave in koristni predlogi, ki največkrat nastajajo v neposredni proizvodnji. Ta oblika dejavnosti se odlikuje po množičnosti. Če seštejemo vse prihranke, ki so nastali s tehničnimi izboljšavami in koristnimi predlogi, lahko ugotovimo, da je gospodarska korist zelo obsežna in predstavlja za podjetje važen činitelj dobrega gospodarjenja. Iz vsega navedenega lahko zaključimo, da pripada predlagateljem vseh vrst inovacij primerno priznanje. Želimo jim uspešno delo tudi v bodoče. Jože Škofič Zunanji videz (v februarju) novega objekta TOZD Tovarne baterij Zmaj na Stegnah, kaj so v pogovoru povedale DELAVKE TOZD BATERIJE ZMAJ? (Nadaljevanje s 5. strani) priložnosti! S sodelavkami za stroji že ■rralo poklepetaš, pa malo ob izmenah, drugače pa se sploh ne vidimo! Morda 86 včasih, ko se srečamo pri skupni Prijateljici na rojstnem dnevu." ^ prav, da so povabljeni tudi “Pokojenci? »Seveda, vedno se zelo razveselijo Srečanja. Ko človek preneha z delom, je na lepem strašno osamljen!" Kaj pričakujete od novih delovnih prostorov, Id jih gradite na Stegnah? »Zelo sem bila presenečena, ko izvedela za gradnjo in zelo vesela, ^daj je v proizvodni hali natlačeno veliko strojev, precej slab zrak je — skratka neugodni delovni prostori." Kako se počutite tukaj, na P( ^m? Je bil mož kaj ljubosumen J6 izvedel, da greste sem? »Odlično je poskrbljeno za vs Za hrano, pijačo in celo orkester! rnoj* desetletnici sem spoznala Precej novih ljudi, česar sem še p .1 vesela. Mož pa preveč zadovc ni bil videti, ko sem povedala. grem!" Imate kakšne probleme v zvezi z delom? Stanujete v Ljubljani? »Ne, stanujem v Polhovem gradcu. vožnja tja in nazaj mi vzame dnevno z yri. Ker imam dva otroka, sina in hči, oba še zelo majhna, imam tudi Probleme z varstvom. Delno sva jih rešila skupno z možem - delava v raz-'čnih izmenah. Tako je eden vedno doma. Sicer pa otroke čuva soseda, vendar je to precej draga zadeva, saj de upošteva mojih osebnih dohodkov, p-e bi lahko oba delala v eni izmeni, bi 86 vse spremenilo!" ^RUA prek ?|e zadovoljni s položaji h13 žena danes v podjetj ^ »Ne, sploh ne. Žena O »c o~,l I1, rn°ški. No, vendar suj ,?aš P0l0Žaj iz dne Kaj vam pomeni 8. marec? Je vas dan kot vsi drugi? ^ »Ne, še zdaleč ne. Žene smo si t 11 zaslužile. Moški si ga vedno lahl naredijo, vsak dan, po koncu vsakega delavnika. Pa me? Skrbeti za otroke, posebno majhne, skrbeti za čistočo v stanovanjih, kuhati — saj smo prave mučenice! Prav rada bi spoznala tistega, ki bi si upal trditi, da ta dan ni krvavo prislužen!" Kakšne so vaše želje za prihodnost, za vas, za vse žene? „Najprej si želim, da bi se čimnrej preselili v nove delovne prostore na Stegnah. Stanujem čisto blizu, pet minut hoje. Vem, da to še ne bo tako kmalu, pa vendar. In še nečesa si želim: da bi bila zdaj stara 16 let. Komaj pri štiridesetih sem si ustvarila sposobne življenjske pogoje. Mladini je danes mnogo, mnogo lažje, kot je bilo meni!" MARIJA KOCMAN Videl sem, da ste dobili priznanje za desetletnico dela in še eno za kulturno delovanje v preteklem letu. Zakaj? „Dobila sem priznanje - knjigo s posvetilom - za uspešno in prizadevno kulturno delovanje v preteklem letu. Sodelovala sem pri organizacija!] in izvajanjih srečanj z upokojenci in podobno. Kaj bi kot tajnik samoupravnih organov lahko povedali o tem, daje v tovarni zaposlenih 64 % žensk, v samoupravnih organih pa so zastopane samo s 23 %? „Ženske same nočejo biti delegirane v samoupravne organe. Preveč so obremenjene z dvojnimi dolžnostmi -na delovnem mestu in doma. To še ni problematično, bolj je vznemirljivo dejstvo, da v samoupravnih organih ni niti enega mladinca, ali mladinke." Kako pa bi to lahko spremenili? „Edino z obveščanjem z izobraževanjem z osveščanjem! To je temeljna podlaga kateregakoli načina razvoja samoupravnih odnosov! Imeli smo že seminarje za samoupravljalce, o rezultatih še ne vem, vendar upam, da se bodo pokazali!" Kako pri vas obravnavate matere samohranilke? „Za matere samohranilke je pri nas veliko razumevanja. Povezani smo z VVZ Stari Vodmat tako, da imajo njihovi otroci prednost pri varstvu. Tudi sama sem mati samohranilka in doslej še nisem imela razloga za pritožbe." Kaj boste sporočili drugim ženam ob 8. marcu? „Samo eno — želim jim povedati, naj se vendar enkrat otresejo miselno- sti, da so žene ustvarjene samo za dom in za skrb za otroke. Dokler ta miselnost prevladuje, ne bo rezultatov v borbi za enakopravnost žena z moškimi!" REZKA TOMŠIČ Kakšen poklic ste imeli v tovarni? „V začetku sem bila delavka, nato kontrolorka.." Ali se zelo razlikuje današnje delo v tovarni od tistega, ti ste ga opravljali vi? „Razlike so tako velike, da jih je težko opisati! Po vojni nismo imeli niti tople vode za umivanje, kaj šele strojev! Delo je bilo silno umazano in težko. Zaposlene smo bile pretežno ženske in po vsakem dnevu tako umazane, da smo se morale tuširati. In to ne v topli vodi, v mrzli! Danes kaj takega ni več mogoče. Vendar brez našega dela in pogojev, ki smo jih mi soustvarjali, danes ne bi bilo tega, kar je!“ Se je po vašem tudi delovno vzdušje kaj spremenilo? „0 ja, mnogo. Včasih, ko smo udarniško delali smo bili odlični prijatelji vsi zaposleni. Vladala je velika sloga, enakost med vsemi, z veseljem sem vsak dan prihajala na delo. Iz vseh oddelkov smo se poznali, bili prijatelji, tovariši... Današnja mladina ima stroje, lažje delo, način življenja se je spremenil. Takšni delovni odnosi verjetno ne bi bili več mogoči. Pomanjkanje združuje ljudi!" Ste veseli vsakoletnih srečanj, ti jih imate s kolektivom? „Med vojno sem bila zaprta, proslav ob 8. marcu nismo poznali. Po osvoboditvi se je vse spremenilo. Navadila sem se tega in tudi zaslužila. Vsako leto štejem dneve, ki še manjkajo do srečanja!" Kaj vam pomeni 8. marec? „Osmi marec mi pomeni prereditev, dan ko se vrnem v tiste čudovite dneve graditve domovine. Zdaj šele vidim, kaj je to svoboda, tista prava svoboda, za katero smo se borili, za katero so umirali naši sinovi, očetje in bratje! Svoboda, za katero smo udarniško delali, ko nismo šteli ur, ki smo jih prebili ob strojih, ko smo z veseljem stali v tovarni dve ali tudi tri izmene, če je bilo potrebno! Svobode takrat še ni bilo — svoboda je to, kar imamo danes. Kako rada bi to povedala vsem, ki jim je odveč že to, da sestanek traja pet minut dlje. kot je določen čas za delo!11 Stane Fleischman Sklepi 12. seje skupščine ZP Iskra Skupščina ZP ISKRA potrjuje zapisnik sklepov 11. zasedanja Skupščine z dne II. novembra 1976 Skupščina ZP ISKRA ugotavlja, da izteka delegatom mandatna doba sedanjega sklica Skupščine ZP ISKRA in s tem v zvezi soglasno sprejme sklep, s katerim določa, da se v temeljnih organizacijah združenega dela v času od 1. III. do 31. III. 1976 izvolijo delegati drugega sklica Skupščine ZP ISKRA. Hkrati Skupščina določa, da se v času od 1. III. do 31. III. 1976 izvolijo člani Odbora za samoupravni nadzor ZP ISKRA. Skupščina ugotavlja, da so družbenopolitične organizacije že pričele z vsebinsko pripravo postopka izvolitve delegatov ter zavezuje odgovorne delavce v organizacijah združenega dela za pravočasno organizacijsko in formalno pravno izvedbo volitev. Na osnovi razprave in po predhodno opravljenem postopku, Skupščina soglasno sklene, da se predlog samoupravnega sporazuma o družbeno ekonomskem razvoju ZP ISKRA v letu 1976, tak, kot je bil predložen delegatom Skupščine in objavljen v 7. številki glasila ISKRA z dne 28. II. 1976, dopolnjen z naslednjimi spremembami: pri poglavju III — družbenoekonomski razvoj v letu 1976 — izvoz, se alineja III. spremeni in glasi: — stimuliranje izvoza na osnovi sprejetega samoupravnega sporazuma, pri čemer se za leto 1976, po predlogu TOZD zunanja trgovina ISKRA COMMERCE določi višina za izvozno stimulacijo v znesku N din 4,50 na 1 US dolar. — na strani 9) tekstualnega dela samoupravnega sporazuma se na koncu I. alineje doda besedilo, ki glasi:..in način poslovanja44. posreduje v odločanje delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela ZP ISKRA. Rok za sprejetje odločitve o predlogu samoupravnega sporazuma o družbenoekonomskem razvoju ZP ISKRA v letu 1976 se določi za 25. III. 1976. — Skupščina naroča odgovornim organom v organizacijah združenega dela, da nemudoma pristopijo k pripravam za pravočasno sprejetje odločitve predlaganega samoupravnega sporazuma. — Skupščina sprejme na znanje stališče delegacije temeljnih organizacij združenega dela ELEKTROMEHANIKE Kranj, da se določilo samoupravnega sporazuma o družbenoekonomskem razvoju ZP ISKRE glede stimuliranja izvoza, ne uporabi pri poslu Metaconta, ker gre za popolnoma specifični posel. — Skupščina soglasno sprejme sklep, da se do sprejetja samoupravnega sporazuma o družbenoekonomskem razvoju ZP ISKRA za leto 1976 začasno uredi finansiranje iz naslova programov združenih sredstev ter delovnih skupnosti ZP ISKRA za leto 1976 z akontativnimi mesečnimi vplačili v višini 1/12 po sporazumu predvidenih sredstev. — V zvezi z razpravo o predlogu samoupravnega sporazuma o družbenoekonomskem razvoju ZP ISKRA za leto 1976, sprejme Skupščina sklep, da se izdela primerjalna analiza osebnih dohodkov z istovetnimi delovnimi mesti, na osnovi upoštevanja kvalifikacijske strukture zaposlenih. Analizo naj izdela ustrezna strokovna služba ZP ISKRE ob sodelovanju komisije za samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v ZP ISKRA. Za nadzor nad izvršitvijo naloge je zadolžen Odbor za kadre pri Skupščini ZP ISKRA. Primerjalna analiza osebnih dohodkov ZP ISKRA naj bo pripravljena za obravnavo na zasedanju Skupščine predvidoma v mesecu maju. Skupščina sprejme na znanje informacijo ISKRA COMMERCE o predlogu nove organizacijske oblike in povezave zunanjetrgovinske mreže ISKRE in o kadrovski problematiki v zunanji trgovini. Predlog nove organizacijske oblike zunanjetrgovinske mreže temelji na taki obliki, da se lastninski odnosi Iskrinih firm v tujini vežejo v celoti na eno izmed Iskrinih firm v Švici, ki je v celoti v Iskrini lasti. S tem bi dosegli določene prednosti, ki se kažejo predvsem v naslednjem: — kapitalna povezava vseh ino firm ISKRE na eno firmo nedvomno pomeni koncentracijo finančnih sredstev v največji možni meri, — doseže se primernejša funkcionalna povezava med inozemskimi firmami ISKRE v tujini in razmeji se proizvodni del od trgovskega dela Iskrine mreže, — izvede se fizična in formalna združitev trgovske aktivnosti na območju ene države tako, da ima ISKRA v določeni državi samo po eno firmo, — omogoči se boljša in hitrejša finančna kontrola ter upravljanje s strani pristojnih samoupravnih organov ISKRE in drugih pristojnih inšpekcijskih služb v Jugoslaviji — v drugi fazi je predvideno tudi opravljanje operativnih finančnih nalog za potrebe ISKRE v inozemstvu, tako da bo možno zagotoviti racionalno uporabo sredstev v Iskrinih inozemskih firmah, z enotnim vodenjem uporabe teh sredstev. Na osnovi podane informacije in razprave, Skupščina sprejme naslednje predloge sklepov v zvezi z novo organizacijsko obliko Iskrinih inozemskih firm in kadrovsko problematiko zunanje trgovine: — Skupščina načelno odobrava predlog nove organizacijske oblike Iskrine zunanjetrgovinske mreže, s tem, da se isti predloži v obravnavo in potrditev samoupravnim organom tistih organizacij združenega dela, ki so nosilci pravic v posameznih inozemskih firmah, — V smislu 41. člena samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD ZP ISKRA, bo Skupščina imenovala posebni organ, ki bo kot njen izvršilni organ usmerjal in opravljal nadzor nad zunanjetrgovinsko funkcijo ZP ISKRE, še posebej pa nad delovanjem zunanjetrgovinske mreže in firm. — Skupščina imenuje ing. Artič Ljubana, dipl. ing., direktorja Iskrine firme v Stuttgartu, za začasnega vršilca nalog v zvezi z izvedbo nove organizacijske povezave Iskrinih firm v inozemstvu, — Skupščina zadolžuje ISKRA COMMERCE, da podrobno prouči poslovno-finančne in pravne probleme v zvezi z formiranjem nove organizacijske oblike Iskrine zunanjetrgovinske mreže in izdela podroben konkreten predlog te nove oblike organizacije ter ga posreduje novo formiranemu odboru Skupščine, — Skupščina zadolžuje ISKRA COMMERCE, da nov poslovnik zunanjetrgovinske mreže, ki je bil sprejet na samoupravnih organih ISKRA COMMERCE, predloži v informacijo Skupščini ZP ISKRA, — Skupščina zadolžuje ISKRA COMMERCE, da Skupščino periodično seznanja z doseženo stopnjo nove organiziranosti zunanjetrgovinske mreže in z ekonomskimi efekti nove organizacije, — Skupščina ugotavlja, da so družbenopolitično in poslovno kvalificirani kadri predpogoj za uspešno izvajanje poslovne politike in ciljev na področju mednarodne trgovine; zato je kadrovanje in vzgoja strokovnjakov za zunanjetrgovinsko dejavnost odgovornost vseh pristojnih dejavnikov v ISKRI. Pri pridobivanju in usposabljanju kadrov se moramo predvsem oslanjati na lastne vire v okviru ISKRE, t. j. vzpostaviti in vzpodbujati je potrebno naravni pretok kadrov, predvsem iz proizvodne dejavnosti — in to odgovorno z vodstvi organizacij. S tem v zvezi Skupščina naroča odgovornim delavcem ISKRA COMMERCE in ZP, da: — zagotovijo trajno, načrtovano pridobivanje strokovnjakov za zunanjetrgovinsko dejavnost v ISKRI in izven nje, — v srednjeročnem programu predvideti ustrezne dimenzije štipendiranja za pridobivanje kadrov za potrebe zunanje trgovine (Nadaljevanje na 8. strani) ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame in stare mame MARIJE SATLER se iskreno zahvaljujem vsem, ki so v teh hudih trenutkih sočustvovali z mano in mi na kakršen koU način nudili pomoč. Posebno se zahvaljujem vodstvu TOZD-Tovarne generatorjev in elektronike in predstavnikom družbenopolitičnih organizacij za podarjeno cvetje in vence. Hvala vsem, ki ste mojo mamo pospremili do njenega zadnjega doma Žalujoči sin Rudi z družino ZAHVALA Ob smrti moje drage mame FRANCKE PERNE se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam iz Ekonomsko-finančnega sektorja za podarjeni venec, denarno pomoč, izraze sožalja in za številno spremstvo na njeni zadnji poti. hčerka Francka z družino ISKRA - Štev. 10 — 13. marec 1976 * (Nadaljevanje s 7. strani) — sistematično ter kontrolirano izvajati izobraževanje in priučevanje delavcev na delovna mesta za zahtevnejša in odgovornejša dela v zunanji trgovini ter občasno organizirati zunanjetrgovinsko šolo za usposabljanje večjih skupin naših delavcev za delo v zunanji trgovini za vse OZD elektrokovinske industrije — delavcem v zunanji trgovini je treba zagotoviti raven osebnih dohodkov, ki bodo usklajeni z osebnimi dohodki v ZP ISKRA in izven nje na enakovrednih delovnih mestih, — nemudoma je potrebno pristopiti k kadrovskim rešitvam v zvezi z rotacijo zunanjetrgovinskih kadrov v inozemskih predstavništvih in firmah, pri čemer je potrebno predvideti tudi nadaljno obvezno rotacijo teh kadrov. Skupščina sprejme na, znanje poročilo direktorja področja za organizacijo o poteku priprav za izdelavo srednjeročnih planov temeljnih organizacij združenega dela in predlogov sporazumov o temeljih planov v delovnih organizacijah in SOZD ZP ISKRE ter zadolžuje poslovodne organe za koordinacijo in izvedbo celotnega postopka srednjeročnega planiranja. Skupščina sprejme na znanje informacijo predsednika sindikalne konference ZP ISKRA o predvidenih akcijah v zvezi z JO-obletnico ISKRE. Na predlog sindikata, Skupščina soglasno imenuje naslednje odbore oz. komisijo za izvedbo programa jubilarnega leta: — odbor za pripravo in izvedbo programa jubilarnega leta: — predsednik Skupščine ZP ISKRA, kot predsednik odbora — generalni direktor — sekretar sveta Z K — predsednik sindikalne organizacije Z Pl — predsednik aktiva ZB ZPI — predsednik koordinacijske konference ZM ZPI — tajnik družbenopolitičnih organizacij ZPI — predsednik pripravljalnega odbora TOZD Upori — Šentjernej — direktor področja za stike z javnostjo — direktor servisnih služb marketinga — akcijski odbor za pripravo in organizacijo proslave dneva ISKRE - 4. julij — predsednik pripravljalnega odbora TOZD Upori Šentjernej, kot predsednik — tajnik DPO ZP ISKRA — direktor servisnih služb- marketinga — predsednik komisije za šport in rekreacijo pri sindikalni organizaciji ZP — predsednik komisije za kulturno dejavnost pri sindikalni organizaciji ZP ISKRA — predsedniki sindikalnih konferenc delovnih organizacij in skupnih dejavnosti ZP ISKRA — komisija za podelitev državnih odlikovanj predsednik aktiva ZB ZP ISKRA, kot predsednik generalni sekretar ZP ISKRA predsedniki komisij za podelitev državnih odličij delovnih organizacij ZP ISKRA Skupščina sprejme na znanje informacijo o sprejetju samoupravnih aktov ZP ISKRA, in sicer: — samoupravnega sporazuma o razdelitvi in prenosu sredstev in njihovih virov iz dosedanje delovne organizacije ISKRA COMMERCE na branžne delovne organizacije oz. posamezne TOZD v okviru ZP ISKRA — samoupravnega sporazuma o inventivni dejavnosti — samoupravnega sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij in zanesljivosti izdelkov ter metrološke dejavnosti — samoupravnega sporazuma za stimuliranje izvozne dejavnosti ZP ISKRA ter informacijo o poteku sprejemanja samoupravnega sporazuma o namenskem združevanju sredstev v projekt mikroelektronika in samoupravnega sporazuma o ustanovitvi delovne organizacije skupnega pomena ISKRA IN VEST SERVIS Ljubljana. Skupščina je na predlog predsedstva, soglasno sprejela statutarni sklep, da se izvedbeni del kadrovske funkcije izloči iz sekretariata ZP ISKRE, s tem, da se organizira področje za kadre v ZP ISKRI in sistemizira vodilno delovno mesto -direktor področja za kadre. Skupščina je z večino glasov (3 vzdržani) v skladu s sprejetim samoupravnim sporazumom o združevanju v SOZD elektrokovinske industrije Ljubljana sprejela sklep o odobritvi treh strokovnih delovnih mest za potrebe skupnih služb SOZD Elektrokovinske industrije Ljubljana. Skupščina zadolžuje poslovodni organ, da do naslednje seje Skupščine poda pismeno poročilo o poteku realizacije samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD elektrokovinske industrije Ljubljana, oz. o problematiki medsebojnih odnosov. Delegati Skupščine so obravnavali prošnjo TOZD Pržanj za pridobitev sredstev iz rezervnega sklada ZP ISKRE' ter sklenili, da je potrebno pred dokončnim sklepanjem na Skupščini pridobiti še ustrezno mnenje strokovnih služb ZP, delovne organizacije in TOZD oz. sanacijske komisije. Skupščina sprejme na znanje informacijo o predlogu časopisnega sveta glede nove organizacijske in programske zasnove glasila ISKRE; ter na osnovi razprave soglasno sprejme naslednje sklepe: — Skupščina zadolžuje uredniški odbor, da v sodelovanju s področjem za stike z javnostjo, do prihodnje seje Skupščine izdela konkreten predlog nove organizacijske in programske zasnove glasila ISKRE:: — do izdelave tega predloga se akontativno določi cena 1 izvoda glasila v višini N din 2,00 — opozarja se vodstva temeljnih organizacij na obveze iz samoupravnega sporazuma o združevanju v ZP ISKRO, da naroči za vsakega svojega delavca 1 izvod glasila ISKRA. Na predlog sindikalne organizacije ZP, Skupščina soglasno imenuje v komisijo za razpis in imenovanje direktorja CAOP naslednje člane: — Beraus Anton — Avtomatika Pržanj — Bukinis Tone — Avtoelektrika Nova Gorica — Metelko Ivan — IEZE, Upori Šentjernej imenuje v komisijo za razpis in imenovanje direktorja Inštituta za produktivnost dela in metrologijo : — Lenardič Bernard — TEN Ljubljana — Cvar Ivan - ELEKTROMEMANI KA Kranj — Mohor Bogdan — ZP ISKRA izvoli delegate za samoupravne organe šolskega centra ISKRE; Kranj: — Rajšek Mirko (Gospodinjski aparati), Tehnična šola — Bole Martina ISKRA COMMERCE), Tehnična šola — Skok Janez (Elektromotorji), Poklicna šola — Logonder Silvester (Elektromeh.), Svet Šolsk. centra — Trelc Janez (Instrumenti), Poklicna šola izvoli člane uredniškega odbora Tehničnih poročil industrije ISKRA — Slapšak Stane, dipl. ing., TELEKOMUNIKACIJE — Šturm Jože, dipl ing., ŠIROKA POTROŠNJA — Češnovar Andrej, lEiZE — Gantar Janez, dipL ing. AVTOMATIKA — Perfeto Rinaldo, dipl ing., AVTOELEKTRIKA — Pristan Marija, EMO — Mlakar Franc, dipl ing., Inst. za prod. dela in metr. — Jenko Stane, dipl ing., ZP, podr. za in ovac. — Tomšič Bogdan, dipl ing., ISKRA COMMERCE, razisk. trž. izvoli delegata v izobraževalni center Litostroj: — Godec Jože, AVTOMATIKA Na osnovi Samoupravnega sporazuma o načinu delegiranja delegatov uporabnikov v svet visokošolske temeljne organizacije ter na predlog sindikalne organizacije ZP ISKRA, Skupščina soglasno izvoli delegate v svet visokošolskih temeljnih organizacij: Visoka tehnična šola Štular Marko, ing. fizike elektro oddelek (Flektrooptika) FNT - fizika Visoka šola za organizacijo dela Ekonomska fakulteta Strojna fakulteta Fakulteta za narav osi. in tehnologijo — odsek matematika Fakulteta za sociologijo, polit, vede in novinarstvo Dolničar J., dipl. ing. (IEZE - Feriti) Bevk Niko, dipl. ing. (Elektromehanika) Medič lija, dipl. oec. ISKRA COMMERCE Dolenc Janko, dipl. ing. (Široka potr. Železniki) Kr ep s Anton, ing. org. (EMO Celje) Korošec Viktor, dipl. ing. (Avtomatika) Dragici Štumberger v spomin Nemo in tiho strmimo predse in nikakor ne moremo verjeti, da te ne bomo več videli. Dragica, tako mlada in vesela si bila; skupaj z nami si delila srečne trenutke mladosti; vse skupaj nas je vodila ena sama pot -srečna bodočnost. Tako kot vsak mlad, si tudi ti imela svoje načrte in cilje, katere si želela doseči. Čeprav si omahnila v trenutku največjega poleta v življenje, tvoja dela še živijo in med nami boš ostala še vedno ista. Dragica, z žalostnim spoznanjem izgube, se ti zahvaljujemo za vse in ti obljubljamo, da bomo načrte, ki smo jih skovali skupaj, uresničili. Čeprav te ni več, med nami še vedno živiš. Mladina Elektromehanike V Kranjski gori je bilo 6. marca že sedmo sindikalno prvenstvo Ljubljane v veleslalomu, tokrat ob udeležbi 317 tekmovalk in 1.036 tekmovalcev iz 128 osnovnih organizacij sindikata TOZD na področju Ljubljane. Podrobneje o tej zares množični prireditvi kaj več, za danes pa le še to, da je na njej nastopilo lepo število Iskrašev. Prav smučarji iz enot Iskre na Tržaški c. 2, so v kooperaciji z nekaterimi drugimi odnesli ekipne zmage pri ženskah in pri moških ter v generalni uvrstitvi, kar jim je prineslo tri pokale. V Gozd Martuljku se je 6. marca začel letos že tretji smučarski tečaj Iskre f organizaciji Počitniške skupnosti, z okrog 20 tečajniki Vodila sta ga smučarska učitelja Janez Bratim iz TOZD Žarnice in Jože Vukelj iz TOZD Inštrumenti (Bratim prvi z desne, Vukelj prvi z leve). Na sliki je prvi del udeleženk te$ tečaja, ki je takoj po prihodu v Gozd Martuljk že pohitel na smučišče. Podrobneje o tečaju prihodnjič. Sindikalno šahovsko prvenstvo Ljubljane Šahisti ekipe Iskra I so v sedmem kolu premagali ekipo Ljubljanske banke z rezultatom 2,5 : 1,5. Svoja nasprotnika sta premagala Jože Kerec in Pavle Sešek, remiziral pa je Milan Slokan. V naslednjem kolu so premagali šahiste Roga I s 3 : 1, pri čemer sta Jože Kerec in Vito Šoukal zmagala, Milan Slokan pa remiziral. Ekipa Iskre I vodi pred zadnjim kolom s 23.5 točkami. Tekmovalci Iskre III so v šestem kolu premagali moštvo Avtoobnovc z 2.5 : 1,5. Zmagala sta Juriča Zadravec in Janez Grčar ter remiziral S pa soje Kosorič. V sedmem kolu pa so izgubili z moštvom Metalke 1:3. Zmagal je samo Spasoje Kosorič. Ekipa Iskre V je v nadaljevanju tekmovanja v isti skupini igrala neodločeno z obema nasprotnikoma. V dvoboju z ekipo Roga II sta bila uspešna Zoran Barešič in Pavle Jereb, v drugem dvoboju z UJV II pa Mladen Baščovanovič in Pavle Jereb. Iskra III je z 12 točkami na 10 mestu, Iskra V pa zli na dvanajstem mestu. Največ uspeha so v predzadnjih dveh kolih imeli šahisti druge ekipe, saj so premagali oba nasprotnika. Najprej so premagali šali iste Tube z rezultatom 3:1, nato pa še v neposrednem derbiju naše četrto moštvo s 4 : 0. V teh dvobojih so bili dvakrat uspešni: Dane Černe, Bogdan Brezigar in Janez Kumšc, enkrat pa Jože Špen-de. Ekipa Iskre IV je v sedmem kolu izgubila z Vulonom z 1,5 : 2,5, zmagal je Ilija Vardič in neodločeno igral Džordže Lazarevič. Iskra II je z 21 točkami pred zadnjim kolom na tretjem do četrtem mestu, Iskra 1 pa z 11 točkami na 12-mestu. ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektrome-haniko, avtomatiko in elemente, Kranj — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Bogo Mohor, v. d. odgovornega urednika Janez Šilc — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 — Tisk: Casopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Premalo izkušena ekipa Iskre VI je oba dvoboja v svoji skupini tako s tovarno Lek, kot tudi z Železniškim gospodarstvom izgubila z rezultatom 0 : 4. Šesta ekipa Iskre je s sedmimi točkami na M.mestu. Bogdan Brezigar Prvenstvo ŠD Iskra Šahovsko društvo Iskra je vxjanuarju in februarju organiziralo prvenstvo dmštva. Udeležili so se ga po štirje mojstrski kandidati, prvo in drugo kategomiki iz matičnega in treh drugih šahovskih klubov. Trem tekmovalcem je na tem turnirju uspelo osvojiti višjo kategorijo: Ivan Bratko je ponovno osvojil naslov mojstrskega kandidata, Gojko Musič in Stan«; Rape sta pa napredovala v prvo katf gorijo. Končni vrstni red prvenstva je bil naslednji: 1.) Marjan Slak (Domžale) 9,5 točk, 2.) Vojan Konvalinka 9, 3.) Ivan Bratko 7,5, 4.) Peter PeteK (Lesce) 7, 5.) Darko Steiner 6, 6.-7.) Gojko Musič in Vojko Srebrnič 5,5 8.-9.) Anton Praznik (Novo mesto) if Stane Rape 5, 10.) Pavle Sešek 2 11.-12.) Jože Kerec in Borut Mahni« 1,5. V šahovsko dmštvo Iskra, ki jč odprtega tipa, je včlanjeno večje šte' vilo višjekategoriziranih šahistov Tako med njimi zasledimo enega med' narodnega mojstra, enega , mojstra' štiri mojstrske kandidate, pet prvoka' tegomikov in večje število drug0, kategomikov. Naše društvo organizi^ razna tekmovanja za člane naših k» lektivov, hkrati pa goji tudi vriiunsk' šah. B> 20. marca bo v Velenju v Tovarni gospodinjske opreme tradicionalni šahovski dvoboj med OZD Iskro in OZD Gorenjem na tridesetih deskah-Dvoboj se bo začel ob 10. uri. Vsi tisti šahisti, ki bi radi sodelovali na tem dvoboju naj se prijavijo najkasneje do 16. 3. Bogdanu Brezigarju, TOZD TE LA, Ljubljana, Savska c. 3, ali po telefonu (061) 320441. Prijavite se takoj, da bomo lahko pravočasno sestavili ekipo. ISKRA - Industrija elementov za elektroniko, n. sub. o., Ljubljana, Stegne 17 DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH STROKOVNIH SLUŽB vabi k sodelovanju: VEČ SALDAKONT1STOV za delo v sektorju sredstev — finančno področje Pogoji: — končana srednja šola — 3 leta prakse KNJIGOVODJO za delo v likvidaturi - finančno področje Pogoji: — končana srednja šola (ekonomska) — 3 leta prakse Prevozi delavcev na delo in z dela so urejeni s tovarniškimi avtobusi na relaciji Kolodvor Stegne z vmesnimi postajami. Zaradi prometne konice je delovni čas premaknjen tako, da se konča ob 13.45. Pismene vloge sprejema kadrovska služba ISKRA — IEZE Ljubljana. Stegne 17, v roku 15 dni po objavi.