List 43,
Politični oddelek.
„Cvetke, same cvetke . . .
V prvi seji poslanske zbornice dne 17. t. m. je ministrski predsednik dr. Ernest pl. Korber imel govor, v katerem je razvil velik program. Ta govor se je glasil kakor kak manifest. Obudil je veliko senzacijo, ne samo v Cislitvanski, nego takorekoč v celi Evropi. Tacega govora že dolgo ni bilo slišati v avstrijskem parlamentu, to je nepobitna resnica in če se ž njim bavi vse časopisje, zlasti madjarsko in nemško, je to popolnoma naravno.
Resnica je, da je ministrski predsednik v svojem govoru marsikaj povedal, kar radi podpišemo. Tako na pr. je bilo popolnoma umestno in upravičeno, kar je povedal glede nagodbe, kako jo namreč Madjarski nelojalno fruktificirajo in kako mora Cislitvanska krvaveti za Madjarsko. Takisto je tudi vsega priznanja vredno, kar je povedal glede mejnarodnih trgovinskih pogodb, zlasti glede trgovinske pogodbe z Nemčijo in glede trozveze, ali o tisti partiji njegovega manifesta, ki je posvečena notranjepolitičnemu problemu cislitvanskemu, moremo reči s Ealhasom: „Cvetke, same cvetke . . .•
Kar je v tem oziru povedal dr. Korber, nas ne ^biore zadovoljiti. Rekel je, da je Avstrija država raznih narodnosti in da vsled tega dunajska vlada ne more in ne sme biti vlada kacega posameznega narods, češ, da vlada mora biti nevtralna, napram vsem narodom jednako pravična, sicer bi vsled nacijonalizma trpela celota.
Krasne besede. A samo besede. „Cvetke, same cvetke . . .u Dobro vemo, le predobro, kdaj trpi v Avstriji „celota". Kadar zahtevajo Slovani, da naj jim bo vlada dejanski pravična. V Avstriji je samo jeden narod, ki neče, da bi bila dunajska vlada neutralna in vsem narodom pravična, in to so Nemci. Vsi drugi narodi  ne  zahtevajo  druzega  nič, kakor da  naj bo vlada
neutralna, naj bo vsem jednako naklonjena in pravična, naj skuša vsem z jednako ljubeznijo pomagati do boljega kulturnega in gospodarskega stanja. Samo Nemci zahtevajo zase predpravice, samo Nemci se drznejo reklamo-vati za svoj narod prvenstvo. Herrenvolk hočejo biti, Slovani pa naj jim bodejo tlačani.
Naravnost neresnično pa je, kar je trdil ministrski predsednik, da je njegovo ministrstvo neutralno in vsem narodom jednako naklonjeno. To ni in ni resnica. To so zopet samo cvetke in druzega nič. Dejanja pričajo, da Korberjevo ministrstvo ni nevtralno in pripravljeni smo dokazati s fakti, da sedanja vlada s svojim Spensom, Wittkom in Bohmom tudi ne more biti nevtralna. Korber-jeva vlada je nemška strankarska vlada. Dovolj je, ako le vprašamo: Ali je v celi državi kdo tako naiven in bo verjel, da bi Nemci v sedanji kritični dobi le jeden sam trenotek trpeli na krmilu ministrstvo, ki bi ne bilo meso od njihovega mesa in kri od njihove krvi? Gotovo ne. Saj smo v zadnjih letih prav krvavo občutili, da se ne sme v naši državi ničesar zgoditi, kar ni po volji Nemcev.
Po narodno-političnem preludiju je dr. pl. Korber razvil program delovanju za bližnjo prihodnjost. Naravno je po vsem dosedanjem postopanju dr. pl. Korberja, da išče svoj spas na gospodarskem polju. Tam hoče nadaljevati, kjer je nehal grof Taaffe. Ta si je zlomil vrat, ko je z uvedenjem splošne volilne pravice hotel narodno-. politična vprašanja vreči iz parlamenta. Tudi Korber bi rad narodnopolitične zadeve pahnil na cesto, a ne s kako volilno reformo, ampak s tem, da jih hoče izpodriniti z narodnogospodarskimi zadevami.
Lepo je govoril dr. pl. Korber tudi v tem oziru. Kakor nekdaj sv. Jurij se je postavil na branik občnih gospodarskih interesov in se podal v boj zoper hidro splošne bede, gospodarskega propadanja in tujega izkoriščanja.
Lepo je govoril ali tudi tu velja le oni klasični izrek, ki smo ga postavili na čelu tem vrstam. „Cvetke, same cvetke . . .B
Stran 422.
Mi dobro vemo, jasno vidimo in Žutimo na svojem lastnem životu, da so to le fraze, s katerimi se hoče naš zatirani in izsesavani, za svojo eksistenco boreči se narod uspavati v narodnostnem in v jezikovnem oziru. Zadušiti v Slovanih narodno zavednost, premotiti jih z gospodarskimi zadevami ter tako spraviti narodnopolitične zadeve iz parlamenta, to je jedini smoter dr. pl. Korberja, ali nas navdaja trdno upanje, da tudi on ne doseže tega svojega namena, kakor ga ni dosegel grof Taaffe. Narodna in politična vprašanja ne bodo in ne smejo biti odstranjena z dnevnega reda, dokler se pravično ne rešijo.