Zahaja ruk da ijotnti ncrra v ki dnavfk p* pra» nikih. — Posnmemna številk« Dia r—, wi 16 straneh Din I'—■» me«ti?— naročnina Dia 10'—v M tujin* Dia 30’—» Uredništvo * Ljubljani, Gregorčičeva ulica 23« Telefon uredništva 30-70, 30-69 la 10-71. Juacslcvan Rokopisov a* vračamo. — Oglati po tarif) In dogovora. Uprava r Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica v Maribora, Aleksandrova centa ŠL 24, telefon 29-60. V Celju i Slomškov trg 4. Pošt ček. rač.i Ljubljana 15.62L Št. 139 Liubliana, torek, dne 11. novembra 1930 Leto L Včeraj |e g. predsednik sprejel na stotine zastopnikov in odposlancev najrazl čnejjših ustanov iz Ljubljane in z dežele - Predsednikovi obiski raznim ustanovam in zavodom - Ponovne paHjoiične manifestacije ob odhodu predsednika vlade v Beograd Ljubljana, 10. novembra. AA. Dane« dopoldne ob 7.50 se je g. predsednik vlade odpeljal iz botela Union na bansko upravo, kjer so se ob 8. uri pričeli sprejemi društev, ki so neprekid-no trajali do 13. ure. Sprejem zastopnikov cerkvenih in posvetnih oblasti Najprej je g. predsednik vlade sprejel ljubljanskega Škofa dr. Božmana in mariborskega pomožnega škofa dr. Ivana Tomažiča, s katerima se je razgovarjal približno pol ure Nato je g. predsednik vlade sprejel šefe državnih oblasti. Predsednik višjega deželnega sodišča dr. Rogina je pozdravil g. predsednika vlade in kraljevsko vlado v imenu državnih uradnikov ter mu zagotovil, da bodo državni uradniki naj-vestneje vršili svojo dolžnost, ter je izrazil v imenu državnega uradništva globoko spoštovanje in priznanje delu kraljevske vlade. G predsednik vlade je imel kratek govor na šefe drž. oblasti ter je izrazil namen, da bo ob prvi priliki posetil tudi ljubljanske muzeje. Patrijotičen pozdrav ljubljanskega Sokola Nato je g. predsednik vlade sprejel predstavnike Sokola Kraljevine Jugoslavije i* Ljubljane s I. podstarešino Engelbertom Ganglom na čelu. V imenu ljubljanskega Sokolstva je pozdravil g. predsednika vlade starešina ljubljanske »okolske župe dr. Pippenbacher z naslednjimi besedami: >Gospod predsedniki Bodite prepričani, da so zadrhtela naša sokolska srca od veselja in radosti, ko smo zvedeli, da nameravate s svojim visokim obiskom počastiti Ljubljano in njeno okolico. Sokolstvo ima mnogo razlogov, da vas ljubi in spoštuje. Vsi patrijoti Jugoslavije vidijo v vas energičnega in doslednega izvršile« onih idej, ki so izražene v manifestu Nj. Vel. kralja od 6 januarja in v modrem aktu od 3. oktobra, s katerima so bili položeni granitni temelji Jugoslavije in njene srečne in velike bodočnosti. Celokupnao Sokolstvo želi, da se v polnem obsegu izpolnijo vse vaše nade na korist naše ljubljene kraljevine Jugoslavije. Živeli It G. predsednik vlade se je zahvalil za prisrčni pozdrav ter je izrazil polno priznanje sokolskemu delu, zlasti v Sloveniji, ter je naglasil ogromni pomen Sokolstva v našem narodnem in državnem življenju. G. predsednik vlade je pozval Sokole, naj nadaljujejo s svojim delom v duhu narodnega in državnega edinstva. Prisotni Sokoli so sprejeli nagovor g. predsednika navdušenimi živio-klici. Pozdravi in želje podeželskih občin G. predsednik vlade je nato sprejel predstavnike občin iz ljubljanske okolice, približno 200. Predstavniki občin so pozdravili g. predsednika z burnimi klici »Živio«. Poleg ustnega pojasnila so predstavniki občin predložili na tej av-dijenci tudi pismeno svoje želje in potrebe svojih krajev. Njihove želje »o bile usmerjene v glavnem na to. da se pospešijo regulacijska dela na Savi, Dravi, Muri in Savinji, dalje da se čim prej izvedejo melijoracije, da bi se gradili vodovodi, da bi dobili njihovi kraj Sim prej dobre ceate, dalje, da se posveti pažnja prosveti z razširjenjem sedanjih in z graditvijo novih šol, da se zgradijo bolnice, da se omogoči lažji izvoz vina, da vlada stori potrebne korake za ublažitev krize za izvoz lesa, dalje da se razširijo telefonske in brzojavne zveze, da bi gotovi kraji dobili sreske izpostave, da se omogoči elektrifikacija itd. Dalje so zrazili želje, da bi dobili poedini kraji veterinarje, da bi se znižali davki malim obrtnikom in da bi kraji, kjer vlada pomanjkanje, dobili podporo v koruzi, da se zaščiti naša domača industrija, da se izda zakon o meSčanskih šolah, da se uporablja zakon o pobijanju draginje in da se omogoči razdoliitev kmetov. G. predsednik vlade je nato nagovoril predstavnike občin ter jim priporočal ustanovitev zadrug in zmanjšanje inv sticij. dokler traia kriza. Obljubil je, da bo kraljevska vlada kolikor bo mogoče, ugodila njihovim željam. Sto zastopnikov produktivnih zadrug Sprejemi delegacij so se vršili po skupinah v treh velikih dvoranah banske uprave. Predsednik vlade je v posebni dvorani sprejel pred Nepregledna množica pozdravlja predsednika vlade pred Unionom stavnike vodnih In produktivnih zadrug, približno 100-po številu. Med njimi so bili predstavniki Obrtne zveze iz Ljubljane in Maribora, predstavniki zveze za tujski promet v Sloveniji, udruženih gostilničarjev iz Ljubljane in Maribora, predstavniki revizijske zveze iz Ljubljane, zadruge za zgraditev stanovanj državnih uradnikov, železarske zadruge iz Krope, zveze vodnih zadrug, zadruge šutnske industrije, dinarskega društva za Dravsko banovino, sibirske industrije in Zadružne zveze v Ljubljani Predlogi obrtnikov in industrijcev Za njimi je predsednik vlade sprejel približno 60 zastopnikov raznih gospodarskih organizacij. Predsednik TOI g. Ivan Jelačin mi. jo pozdravil g. predsednika ter se zahvalil Nj Vel. kralju za vite ono, kar so je dogodilo po inani-Icstu 6. januarja. Govoril je o vprašanjiL, ki in-teresirajo vso državo, dalje o zgraditvi proge Kočevje-Vrbovsko, in to s privatnim kapitalom, v kolitor to ne bi mogla napraviti država s svojimi sredstvi. Dalje je priporočil z«i 'i:<-v proge Murska Sobota - Ilodoš in proge Zidani n,ost - Zagreb. Govoril je o vpraša ijj lurism.-nega prometa in o modernizaciji cest ter o finansiranju teh problemov Apeliral je nato, da bi se ti posli izvršili tudi s pritegnitvijo privat-nega kapitala. Dalje je prosil, naj bi se Ljubljana zvezala z mednarodnim telefonskim Kabelskim vodom in da se v zvezi s tem razširi avtomatska telefonska centrala v L.ubljani. Naglasil je, da ima domača industrija mnogo neprilik pri državnih nabavkah, ter je prosil, da bi ta industrija dobila v tem pogledu prvenstvo. Prosil je, naj bi finančni minister znižal prido-bnino na korist malih trgovcev in obrtnikov. Dalje je izrazil prošnjo, da bi v komisijo *a pravilno davčno obremenitev posameznih državljanov prišla iz vsakega staleža po dva zastopnika. G. Jelačin je predložil tudi pismene predloge, v katerih so v podrobnostih opisane potrebe gospodarskih krogov. V tej skupini »o predložili g. predsedniku vlade svoje želje zastopniki obrtne zbornice, inženjerske zbornice, zveze industrijcev, Trboveljske premogokopne družbe, ljubljanskega velesejma, mariborske zveze industrijcev, železne in lesne industrije, granitne industrije, dalje Savez udruženja trgovcev za Slovenijo, notarske zbornice, zdravniške zbornice in delegacija nemške manjšine iz Kočevja, ki je g. predsednika vlade posebno prisrčno pozdravila ter mu zagotovila vdanost kočevskih Nemcev in mu izrekla zahvalo za visoko pokroviteljstvo o priliki 6001etnice prihoda kočevskih Nemcev v naše kraje. G. predsednik vlade se je zahvalil za prisrčne pozdrave ter je prosil, da za karkoli bodo imeli na srcu. poleg miuistrov obvestijo v interesu napredka gospodarstva tudi njega, da bo informiran o vseh njihovih željah in da se bodo tako čim prej Izdale rešitve. Zastopniki gospodarskih krogov so pri slovesu g. predsednika živahno aklami-rali. Zastopnice 15.000 članie ženskih društev Nekaj po 12. uri je g. predsednik vlade sprejel zastopnice ženskih društev v Ljubljani. V imenu Zveze vseh ženskih društev v Ljubljani ga je pozdravila častna dvorna dama ga. Pranja Tavčarjeva, ki je želela g. predsedniku in kr. vladi koristno plodonosno delo tudi v bodočnosti ter mu obljubila od strani ženskih korporacij polno podporo v vsakem pogledu. Ga. Franja Tavčarjeva je predstavila g. predsedniku vse navzoče zastopnice poedinih društev, s katerimi Je g. predsednik izpregovoril nekoliko besed, se zanimal za cilje društev, ide/e in članstvo. V Zvezi ženskih društev v Ljubljani je včlanjenih 15.000 žensk. V tej skupini so pozdravili g. predsednika tudi ruski begunci, ki so v Ljubljani, ter se mu najprisrcnejše zahvalili za podporo, ki so je bili deležni. G. predsednik vlade je čestital ženskim društvom na njihovem delu ter je povdarjal zlasti njihovo neumorno delovanje in prosperiteto ter jim obljubil popolno podporo vlade. Zastopniki univerze — Predsednikove besede akademski mladini Nato je g. predsednik vlade sprejel prorektorja ljubljanske univerze dr. Metoda Dolenca in dekane vseh fakultet. G. prorektor prof. dr. Dolenc se je zahvalil g. predsedniku za sprejetje novega univerzitetnega zakona. G. predsednik se je zanimal za število dijakov na poedinih fakultetah, za prostore na univerzi in za poreklo dijakov. Na koncu je g. predsednik apeliral na prolesorje univerze, naj posvečajo posebno paž-njo nacijonalni in moralni vzgoji omladine. Obljubil je univerzi popolno podporo vlade. Opoldne je sprejel g. predsednik vlade razne kulturne organizacije, ki so bile zastopane po približno 100 delegatih. Prisotni so bili zastopniki ljubljanskega narodnega gledališča, Glasbene matice iz Ljubljane, Jugoslovanskega pevskega saveza, ljubljanskih pevskih društev in Glasbene Matice iz Maribora. V tej skupini so bili tudi zastopniki vseh študentovskih organizacij na ljubljanski unverzi po številu 12. V imenu Sveta slušateljev ljubljanske univerze je pozdravil g. predsednika pravnik g. Vladimir Šuklje, ki je v imena akademske »mladino izrazil polno vdanost in spoštovanje g. predsedniku in kr. vladi kot graditeljem nove Jugoslavije in kot prvim podanikom Nj. Vel. kralja. Delegacija študentov je pozdravila g. predsednika z burnimi živio-klici. G. predsednik se je raz-govarjal z vsakim dijakom, se zanimal za član stvo in za njihove organizacije, kakor tudi za prilike, v katerih živijo di;aki. V svo eni nago voru na dijake je g. predsednik izjavil: »Drago mi je, da sem vas »poznal, uada naše države. Pazite, da boste vedno skupno in složno delali in da se vzgajate v duhu našega državnega patrijotizma in nacijonalizina. ((mladina mora delati v tej smeri in nu» »turejše podpirati pri delu.« Dijaki so z velikim navdušenjem in živio-klici predsedniku sprejeli te oesede. V tej skupni so bili sprejeti tudi zastopniki zobozdravnikov, veleposestnikov, Avtokluba v Ljubljani in nekdanjih Orlov, katerim je gosp. predsednik vlade priporočal, naj stopijo v Sokola kraljevine Jugoslavije in naj skupno delaj« v korist naroda, kralja in države s Sokolom kraljevine Jugoslavije. Dalje so bili v lej skupini zastopniki Prosvetne zveze v Ljubljani, Vodnikove družbe, Prosvetnega društva iz Kočevja, duhovništva ljubljanske škofije, narodnih delavskih organizacij, pravoslavne občine v Ljubljani, profesorskega društva v Ljubljani, oblastnega odbora narodne obrane. Jadranska straže, društva Soča in Planinskega društva. Strokovne in razne druge organizacije Ob 12.30 je g. predsednik vlade sprejel približno 150 delegatov strokovnih organizacij. Vse te delegacije so izročile predstavke, v katerih tudi pismeno izražajo svoje želje. Med njimi so bili delegati Saveza grafičnih delavcev, Saveza ognjegasrev katerim ,e g. predsednik vlade čestital na njihovem uspešnem delu in na organizaciji, dalje nameščencev pošte, brzojava in telefona, udruženja čebelurjev, Saveza privatnih nameščencev, Narodne strokovne zveze. Udruženja jugoslovanskih železničarjev, Udru ženja strojevodij, delavcev tobačne tovarne. 2 vsemi temi se je g. predsednik vlade razgova' jal ter se informiral o zaslužku in o življenjskih razmerah. Dalje je g. predsednik vlade sprejo zastopnike delavcev Dravske delavnioe tujsko-prometnega društva, zveze rezervnih oficirjev in odbora za postavitev spomenika blagopokoj-nemu kralju Petru Osvoboditelju v Ljubljani. G. predsednik vlade je z zadovoljstvom vzel na /nanje, da je odbor za postavitev spomenika blagopokojnemu kralju Petru Osvobodite’ju že zbral potrebno vsoto. Dalje je g. predsednik sprejel predstavnike saveza dobrovoljcev, ki so se zahvalili za sprejetje zakona o dobrovoljcih ter izrazili željo, da pospeši izdajanje dobro-voljskih uverenj. Sprejel je še zastopnike društva notarjev, ki so se mu zahvalili za sprejetje novega zakona o notarjih, dalje Lovskega društva za Slovenijo, društva nižjih nameščencev državnih železnic, udruženja železniških umi-rovljeneev, zveze državnih nameščencev, Udruženja jugoslovanskih učiteljev, Udruženja pen-zijoniranih učiteljev in Saveza občinskih uradnikov kraljevine Jugoslavije, dalje zveze slo venskih vojakov, ki so ga prosili za pomoč vzdrževanje vojaških grobov, Udruženja invalidov, Vincencijeve družbe, ljubljanskega nog> metnega podsaveza in predstavnike spornin klubov, ki so prosili g predsednika, da bi tudi dalje ostal naklonjen športnemu pokretu. Sprejel je predstavnike dobrodelnega društvu vzgojo zapuščene mladine, protialkoholskega društva »Sveta vojska«, ki so ga prosili, naj bi prevzel pokroviteljstvo nad kongresom, ki »«» vrši letos na Sušaku, zastopnika katoliške iun>-ligence in jugoslovanskega zimskošportnega saveza. G. predsednik vlade je izjavil posameznim zastopnikom, da se bo pobrigal za njihove žeijf-. katerim se bo po dani možnosti ugodilo, Gosp predsednik vlade je zlasti poudarjal veliko iu blagodejno vlogo Sokolstva v našem narodnem in državnem življenju ter je priporočal omladi ni Sokola kraljevina Jugoslavije, ki ima za ril j vzgojo omladine v nacijonalnem duhu, ker !ina omladina nalogo, da brani vsako ped zemlje. na kateri živi naš edinstveni narod. G. preitsednih je posebno naglasil, da Sokolstvo ne poseda » vero. ker nima za to nihče pravice. Prisotni ■> z burnim odobravanjem in živahnimi vzkliki pc-zdravili ta apel predsednika vlade. Sprej<».ni bili končani ob 13.05. G. predsednik vlade se je nato odpeljal v h' tel Union, kjer se je ob 13.30 vršilo intiuno kosilo. le ji ! Živela Francifa! Na slovesen način odkrijejo danes v Beogradu spomenik jugoslovanske hvaležnosti Franciji. Na slovesen način, ker praznik je v naših srcih, kadar se spominjamo onih, ki so nam bili v miru in v vojni zvesti zavezniki in požrtvovalni prijatelji. In to so nam bili vedno Francozi. Ze takrat, ko se naša narodna zavest še ni niti prav probudila. Ne Sol, ne vzgo-jevališč in niti svoje inteligence nismo imeli, ko so zasanjali veliki sinovi plemenitega naroda o onem velikem času, ko bodo prosti vsi narodi. In ko je francoski narod z grandijoznim naletom razširil ta načela po vsej Evropi, ko je Napoleonov orel zavladal tudi v naših krajih, smo tudi mi bili deležni velikih pridobitev francoske revolucije. Slovenščina je dobila veljavo v uradih in v šoli in dobili smo ne samo slovenske ljudske šole, temveč tudi srednje in celo svoje vseučilišče. V tistih časih se je pričel slovenski preporod, ki ga je zasnoval veliki mecen Zois in ga začel izvajati naš prvi pesnik Vodnik in njegovi sodelavci. Nemogoč bi bil ves ta preporod, če mu ne bi odprla vrat francoska revolucija in Francozi, ki so dali našemu jeziku njegove pravice. Vse je oplodila ta velika doba našega prebujenja in ni slučaj, da je iz te velike dobe izšel tudi naš največji pesnik. Začetek našega duševnega osvobojenja je povzročila velika francoska revolucija, naše materielno osvobojenje pa je povzročila revolucija leta 1848, ko je postal naš kmet svoboden in faktor v javnem življenju. Ce se ne bi nikdar več sestala na skupni poti naš in francoski narod, bi že to zadostovalo, da bi mu ohranili trajno hvaležnost kot onemu narodu, ki je bil vedno v prvi vrsti borcev za svobodo. A naša pota se niso ločila od pota francoskega naroda in ko se je pričel največji boj za svobodo Evrope, je naš narod stal v isti fronti s francoskim. Vsled sile razmer sicer ni mogel ves naš narod takoj zagrabiti za orožje, toda oni, ki so mogli, so to storili takoj in velik del tudi od vsega početka. Od tedaj pa se naša pota niso več ločila in se tudi ne morejo več ločiti, ker nas je skupen boj zvezal v neločljivem prijateljstvu in zavezništvu. Vsi povojni dogodki so to potrdili več ko enkrat. Naj je šlo za našo severno ali južno, zapadno ali vzhodno mejo, vedno smo mogli z zadoščenjem ugotoviti, da je francoski narod na naši strani. Moglo se je zgoditi, da je omahoval ta ali oni naš prijatelj, da bi pa omahoval naš francoski zaveznik, to se ni moglo zgoditi. Prav zato pa je bilo tudi prijateljstvo s Francijo osnova vse naše politike in ta osnova ostane neizpremenjena, ker je vsaka druga nemogoča. Na pesek bi zidali, če bi delali drugače. Tega se globoko zavedamo vsi Jugoslovani in zato daje prijeteljstvo s Francijo zavest varnosti. Naj preživljamo včasih tudi težke trenutke, vendar nam nobeden ne more vzeti programa, ker vemo, da nismo sami, temveč da nas ščiti plemeniti francoski narod. Ni to zaveznik, ki bi nas zapustil v sili, ni to prijatelj, ki ne bi držali svoje besede, temveč to je prijatelj, na katerega moremo vedno zidati, ker je ena prvih njegovih lastnosti — viteštvo in sicer v najboljšem pomenu besede. In kakor v političnem oziru, tako nam je bil francoski narod vedno ob strani tudi v kulturnem in gospodarskem oziru. Zato pa je naša hvaležnost nekaj naravnega in samoposebi umevnega, da je slab Jugoslovan tisti, ki ne čuti iskrenih simpatij do Francije in ki se ne zaveda, da je hvaležnost do Francije nacionalna dolžnost. A ne Bamo nacionalna, temveč tudi dolžnost časti. Eni najlepših lastnosti svojega naroda bi se izneverili, če ne bi bili hvaležni zvestemu prijatelju. Tudi ta dolžnost obvezuje vse nas Jugoslovane, kakor je veljala tudi francoska pomoč vsem nam. Vsled tega pa so tudi danes zastopani pri odkritju spomenika hvaležnosti Franciji v Beogradu ne samo Srbi, temveč prav tako tudi Hrvati in Slovenci. Ves jugoslovanski narod odkriva ta spomenik in ves jugoslovanski narod se zahvaljuje Franciji za njene usluge. V imenu vsega naroda je govoril Meštrovičev genij, ko je ustvaril ta večno lepi spomenik in vsa Jugoslavija je zbrana ob odkritju spomenika, da v globoki hvaležnosti izreče Franciji svojo zahvalo. In po vsej Jugoslaviji doni danes le en klic: Živela Francija in njen plemeniti narodi Vsi Slovenci za G.januav Sovo vi slovenskih zastopnikov na banketu, ki ga je pz>z% ved.il predsednik vlade gen. iivkoviC Ljubljana, 10. novembra. AA. Vrsto govorov na banketu v v etik dvorani hotela Union, je po silno učinkujočem govoru predsednika vlade generala Živkoviča, otvoril bivši minister Sušnik. Sušnikov govov Gospod ministerski predsedniki Gospodje ministri! Po nalogu Njegovega Veličanstva našega kralja priluaijate med ljudstvo in ste prišli tudi med nas, da Vam slovensko ljudstvo odkrije 6voja čustva, svoje želje in svoje tolažbe. Naj bo za to skrb Njegovemu Veličanstvu in Vam, ki uživate njegovo neomajno zaupanje in vršite Njegovo voljo, iskrena hvala. Je to tudi čin vzvišene državniške modrosti, zakaj zadovoljno ljudstvo dela »rečno državo. Ali naj Vam tolmačim naša čustva? Sporočite udanost in zvestobo. On je naš in mi smo njegovi. Jugoslavija je naša država. Mi se tega živo zavedamo, Ne le, da so jo duševno ustvarjali tudi naši možje, Jeglič, Mahniči, Kreki, Korošci — mi dobro vemo, na nas ni več na-iljonalnega življenja brez Jugoslavije. Ze naš življenskd nagon je torej afirmacija Jugoslavije. — Kruto bi se varali tisti, ki bi v svojih naprijaleljskih računih zoper Jugoslavijo devali med svoje pozitivne postavke kako našo notranjo ne edinost. Jugoslavija je in Jugoslavija bo, ■a to garantiramo g svojo krvjo! Gospod predsednik! Dovolite, da Vam odkrijem naše želje in naše tožbe. Vi ste videla danes naše vasi in občine. Ljudstvo Vam je odkrivalo svoje težave in svoje želje. Aid ste spoznali naše ljudstvo? Naši ljudje so skromni, a pridni, delavni, pošteni, značajni, zvesto uda-nd Bogu dn cerkvi, zvesto udani tudi evojemu kralju in državi. Ali ste videli te cerkvice po dolinah in višinah? simbole njih globoke vernosti? Ali ste videli te lepe kine tel; e domove, gospodarske in prosvetne ustanove, simbole njih pridnosti, njih hrepenenja po napredku in izobrazbi? Ali ste videli to veselje, ko so Vas pozdravljali kot zastopnika Njegovega Veličanstva kralja? V tem prazničnem veselju se je izražala udanost do kralja in države. Toda mi ne moremo zakrivati Njeg. Veličanstvu, da naše ljudstvo trpi. Vse gospodarsko življenje je v težki krizi. Saj je tako vse povsod po vsem svetu, zato ni čuda, da je tudi pri nas Slovencih. Toda pri nas je morda bolj kot drugod po državi. Bremena so težka, naš kmet težko prodaja, težko kupuje. In vendar je naš kralj tako modro dejal: Vas je vse, brez vasi ni ničesar! Želimo, da bi kraljevska vlada vse ukrenila, kar je mogoče za rešitev in povzdigo našega kmetskega ljudstva. Piri nas je vedno več tudi delavskega ljudstva. Tudi delavec trpi. Hudo ga tlači sooijana neenakost in dostikrat beda. Kraljevska vlada naj zastavi vse svoje moči, tudi za uresničenje socdjalne pravičnosti, predvsem za dobro urejeno eooijal-no zavarovanje. Gospod predsedniki Jutri boste videli naše 'kulturne institucije. Sami veste in na svoje oči se boste še bolj prepričali, de imajo Slovenci svojo narodno samobitnost. Ta samobitnost je izrai rodu in vsega razvoja, je narodno Življenje in splošno kulturo dragocena pridobitev. T "Odru bi bilo in za kulturo kvarno, uniče' .sle l aobitostii. Mi Srbi, Hrvaitd in Slovv ^h nuio eno, en narod, ena jugoslovanska nacija. A kulturno smo trije, bratje sicer, a trije in kulturno delo nas treh in še vseh drugih plemen v Jugoslaviji v složni vzajemnosti bo ustvarilo sintezo jugoslovanske kulture. To je nauk znanosti o kulturi in nauk sociologije. To je tudi program, ki je izražen v mnogih izjavah N. Veličanstva kralja in vlade, ki ji Vi predsedujete. Med javnimi ustanovami v Ljubljani boste videli našo univerzo. Univerza je uresničenje naših stoletnih sanj in svet paladij naše svobode. Dolga leta smo hrepeneli po njej, dobili smo jo šele v naši državi in naš kralj Aleksander jo je sprejel pod svojo mogočno zaščito. Tako je troje najvišjih kulturnih ustanov v eni Jugoslaviji: v Beogradu Zagrebu, Ljubljani troje simbolov kulturne diferencijacije v prošlo-sti in kulturne sinteze v bodočnosti. Vlada našega kralja je dala tem ustanovam nove zakonske osnove, naj bd jim vedno dajala tudi ma-terijalnih pogojev za čim lepši razvoj in razmah. os pod ministerski predsednik! Slovenski narod Je enodušno pozdravil zgodovinsko odločitev Njegovega Veličanstva kralja z dne 8. januarja 1920., ko je naš vzvišeni vladar vzel aam v svoje roke silno nalogo pomirjen ja in ureditve države in je izbral Vas za svojega prvega sodelavca. Z vsem ercem sledi naš narod njegovemu plemenitemu in velikemu prizadevanju z iskrenim željami, da 'bi bilo njegovo v ’iko delo venčamo čimprej s popolnim uspehom. Gospod predsednik! Prosim Vas, bodite pri Njegovemu Veličanstvu kralju tolmač naših čustev in želja. Naše želje nimajo nič sebičnega, nič razdvajajočega, nič razdirajočega, .cmveč hočejo le krepak in zdrav razvoj v mogočni in svobodni Jugoslaviji. In ko boste sporočili našemu kralju te želje, ne pozabite »kje®,iti svo-ega poročila z glasnim vzklikom slovenskega ljudstva- Naš kralj Aleksander naj živi! Naj živi njegov kraljevski dom! Naj živi Jugoslavija! Govov dv» Kvamavja Spoštovani gospod predsednik, gospodje ministri! Globoko »o odjeknile vaše besede v naših srcih. Zbrani »mo tu okrog vas v znamenju velike naše naeijonalne ideje, ki ujedinjuje in ustvarja. Zavedamo se, da živimo v historičnih časih. Niste pogrešili, ko ste priklicali iz zgodovine slike, katere »o vsakemu izmed nas mile in drage, ker nas »spominjajo najp.emenitejših podvigov slovenskega dela našega naroda. S ponosom smemo reči, da »mo d mi Slovenci dali pozitivnih prispevkov za ustvaritev narodnega in državnega edin-stva. Veličastna zamisel jugoslovanske države — evo tu v naši beli Ljubljani, ki je imela svojo prvo prestoidco v Napoleonovi Iliriji, je dobila enotna državna organizacija Srbov, Hrvatov in Slovencev prvo, čeravno embrijonalno formo. Skozi vso našo novejšo zgodovino se vije kakor rdeča nit misel ujedinjenja, porojena in stalno čuvana od globokega narodnega eksistenčnega instinkta! V dobah, ko »o srbskemu delu našega naroda oarjevali slobodni kralji, sta se »lovenski in hrvatski seljak skupno borila za svojo staro pravdo, a odkar je na srbskih tleh veliki Ka-radjordje razvil prapor svobode, so odjeki herojske borbe bratov na Balkanu vedno silnejše udarjali na srce in misli našega ljudstva. Slovenski možje »o bili takrat zanosni pro-povedmiki ilirske misli in velike ideje, ki je bila neplodna, deloma pogrešna sicer in ne do kraja zamišljena ideja narodnega edinstva. Ko je Petar Mrkoajič zbiral v Bosni vstaše, se je pomešala v krvavih borbah za krst častni i slobodu zlatnu tudi slovenska kri. Ko je bila 1908 storjena velika krivica v Bosni in je tujčeva pest udarila na srbska srca, so tu na ljubljanskih tleh izkrvaveli naši prvi mučeniki Jugoslovanstva. Četrto stoletje se tako nagiba h koncu, odkar ima državno narodno edinstvo v slovenskem dolu naroda svojo trdno domačijo, odkar se naše ljudstvo vedno čvrsteje zaveda, da mu je od Boga usojeno, od zgodovine odrejeno, od njegove krvi in duše izbrano mesto v ne-raizrušnii jedimici s Srbi in Hrvati, samo v sklopu velikega naroda jugoslovanskega. Ko je napočil usode polni trenutek odločitve, so se zato v prah podrle vse druge narodne misli nasprotujoče zasnove, so se zrušili vsi atavizmi stoletnega suženjstva in kakor en mož se je narod dvignil za Jugoslavijo, za jugoslovansko idejo, za narodriO državno edinstvo. V tej isti dvorani, ki nas danes vidi zbrane okrog vas gospod predsednik, »mo pred dobrimi 12 leti v dovršena »logi posvedočili »vojo nezlomljivo voljo za zmago čiste jugoslovanske ideje. V onem historičnem momentu, ko je šlo za biti ali nebiti, smo se pokazali dostojni velikega časa in svojega naroda. Zrli smo v neposredni bližini veličastno stavbo Jugoslavije, v kateri smo videli združene v nerazrušno enoto Slovence, Hrvate in Srbe kot velik narod, ki ga obvladuje ena volja, ki živi po enem zakonu in čvrsto stopa skupno v srečno bodočnost. Nato je govornik omenjal rane, ki nam jih je prizadejala težka doba suženjstva, iz katerega nas je rešila le svobodna Jugoslavija do-tekeil se je dalje medsebojnih borb po Zedinjenju, iz katerih je bil edini izhod s tem, da je kralj s 6. januarjem vzel na sebe vlogo, ki je zastopniki naroda niso več vršili. V krutih medesebojnih sporih in bojih — je nadaljeval — je ostala edino še njegova avtoriteta neokrnjena in vzvišena in narod, ki je ekoro izgubil zaupanje v samega sebe, je očuval edino le še vero v njega, njegov patri-jotizem, njegovo odločnost, njegovo vdaj: st živi jenski ideji naše nacije. Tujci imenujejo režim iztreznjenja in regeneracije, ki ga je uvedel Nj. Vel. kralj Aleksander, diktaturo in se čudijo, da se je tej diktaturi ves narod, katerega demokratizem je nad vsakim dvomom, teko rad in tako lahko podvrgel. Nizozemska novinar, kd je nedavno prepotoval našo državo je pravilno občutil, da tiči skrivnost v tem, da ne gre za diktaturo osebe, klike ali interesne skupine, temveč za diktaturo ideje, da je nacijonalnd princip proglašen za kategorični imperativ našega življenja in da gre za to, za redno, nepremično in nerazrušno utrditi temelje naše driavne in narodne eksistence ter razvojne linije naše bodočnosti. Jugoslovanska ideja je iztrgana iz okvira partijskih programov. Ona ni več in ne sme biti več predmet medsebojnih borb. Kakoir »mo jo tudi takrat, ko smo baš v tej dvorani prisegali zvestobo narodni misli, identificirani z idejo naše bodočne lastne države, tako da je danes ona resnično neločljiva od pojma naše države, in kdor hoče biti Jugoslaviji zvest, ne more biti neveren njej, kdor hoče to državo, mora hoteti narodno in državno edinstvo. V nadaljevanju je dr. Kramer napravil paralelo med dolžnostimi sedanjega pokolenja pred dvanajstimi leti, ko se je izvršilo naše ujedinjenje, med dolžnostmi istega pokolenja v današnjih. Danes gre za to, da pokažemo, ali znamo svobodo, ki nam je tedaj zasijala, tudi obraniti. Ohranili jo bomo, 5e bomo z isto voljo kot tedaj na podlagi ideologije svobodnega jugoslovanstva, ki nam jo je dal Nj. Vel. kralj s svojimi manifesti, neomajeuo delali. Za zgraditev našega edinstva Takrat — je nadaljeval govornik — so gledala na nas bodoča pokoljenja, da vidijo, ali Jugoslavijo hočemo, danes stojimo pred njihovim sodiščem, da vidijo, ali jo znamo očuvati, ali »mo je vredni. Nič ne pomaga, treba je zaključiti račune našega nedavnega strankarskega življenja ter se zopet vrniti v dobo, ko nas je čut odgovornosti držal drugega pri drugem, ko nam je zavest najvišjih narodnih interesov velevala nezlomno solidarnost, ko nam je živ-Ijenskd instinkt dal pozabiti na vse medsebojne diference ter smo v eni trdni fronti korakali k zmagi. Kajti resnično je, da nas vse more rešiti polna zmaga ideje, ki jo je razvil vrhovni voditelj naroda, in da nam more rešiti bodočnost edinole popolni uspeh njegove državniške zamisli. Še posebej kot slovenska predstraža Jugoslavije proti severu in zapadu vemo, da je tu vrne« eksistenčno vprašanje naše ožje domovine. Ako je današnji slavnostni zbor izraz tega globokega prepričanja, le potem »mo, gospodje, vredni nasledniki vseh onih, ki so pred nami in z nami baš v tej dvorana prisegli zvestobo Jugoslaviji in državnemu edlnstvu in jo tudi držali. To prisego smo takrat držali. A ona je danes še tu in nikdo nas od nje ni odvezal. Narod, ki je danes s tolikim navdušenjem in zaupanjem pozdravil vas, g. predsednik, se dobro zaveda historičnega časa. Z nami vred vas ne pozdravlja le kot najvišjega predstavnika državne oblasti, se ne klanja samo odposlancu ljubljenega kralja, temveč čuti v Vas tudi izvršitelja velike misije, moža zgledne energije in požrtovalne delavnosti, državnika, ki z vsem svojim delom kaže, da mu je izvrševanje stvarnega jugoslovanskega programa najvišja ambicija. Zaupanje, ki vam ga je izkazal kralj z imenovanjem za predsednika vlade, vaan je. g. predsednik, tudi pri narodu zasiguralo ogromen kapital zaupanja. Ko so vam danes doneli naproti navdušeni ždvio-kldci, so ti klici tudi potrdilo, da vi kapitala narodnega zaupanja niste zmanjšali, nego ste ga s svojimi uspehi povečali in pomnožili. Ves svei priznava odlične uspehe vašega dela, ves »vet, a predvsem naš narod sam, kar je glavno, občuti, da je resnično nastopila doba miru in koaisolidacije, da je resnično pozitivno in konstruktivno delo v polnem razvoju. Naša ožja slovenska domovina ima zaradi svoje posebne socijalne in ekonomske strukture mnogo vprašanj, ki jim boste vi, g. predsednik, gotovo posvetili največjo ekrb in briga, in naš kmet, delavec, obrtnik, trgovec, uradnik trdno veruje, da bo rešena v okviru jugoslovanskih interesov pametno in koristno. Naše misli hite danes s posebno toplino k novemu voditelju naroda, našemu ljubljenemu kralju, okrog katerega se zbiramo vsi, odločeni, da ž njim skupaj za vsako ceno povedemo Jugoslavijo v srečnejšo bodočnost. Vd, g. predsednik, ste izvrševalec Njegove volje in Njegovih načrtov. Naj bo blagoslovljeno vaše delo in dobri genij našega naroda, naj spremlja vaše napore do končne zmage. Dvigam svojo čašo v Vaše zdravje! Živeli! * Na snočnem banketu v hotelu Union je po . govoru predsednika vlade povzel besedo bivši minister Sušnik, ki je v svojem govoru nazdravil kraljevski vladi. Naslednji govornik bivši minister Ivan Pucelj je med drugim dejal: Kot kmet po rojstvu in poklicu hočem biti iskren in kratek. Deset let smo politiki raznih struj >reševalk državo. Naposled smo videli neuspeh. Ugotovil smo, da pot ne pelje dalje. Nj. Vel. kralj Je vzel nase brezprimerno odgovornost, da privede narod do pravega cilja. Vas pa je izbral, g. predsednik, za svojega prvega pomočnika. Dobro vemo, da svrha vašega obiska ni bila, študirati naše razmere. Gospodarska kriza pritiska v prvi vrsti na našega kmeta in je velika, zato bo treba mnogo dela, da jo odstranimo. Vaš obisk pomeni poziv na nas vse, da sodelujemo pri tem vašem dehi. * Ivan Hribar Naslednji govornik, bivši opolnomočeni minister Ivan Hribar je v svojem govoru raztolmačil brezpravni položaj, ki je v njem živelo slovensko ljudstvo v tuji državi. Ze tedaj smo se naslonili na našega močnejšega brata Srba in veliki naš blagopokojni kralj Peter Osvobodi- Predsednikov -posel zavedena telj in junaška srbska vojska sta nam pridobila našo današnjo svobodo. Brezplodne strankarske borbe v lastni državi je prekinil Nj. Vel. kralj Aleksander z aktom z dne 6. januarja in dal sedanji vladi nalog, da zgradi našo domovino in da jo privede do zaželjenega cilja, do jugoslovanstva. Zadivljeni stojimo pred sedanjim delom naše vlade. Kot najstarejši prisotnih politikov želim, da bi pri vseh opazil čvrsto voljo, podpreti naš# vlado. Ako bomo Iskreno sodelovali pri tem velikem delu, bomo dosegli svoj cilj. Živel kralj Aleksander, živel predsednik vlade in kraljevska vladal Zastopnik slovenskih županov Predsednik zveze slovenskih županov g. Novak je uvodoma pozdravil predsednika vlade in kraljevske ministre in v imenu zveze, ki Vzradoščeni smo bili, ko smo zaznali vest, da nameravajo gospod predsednik vlade in drugi gospodje ministri stopiti v stik s prebivalstvom v Dravski banovini, s Slovenci. Vidim v tej gesti izraz demokracije, one demokracije, ki smo jo tolikanj pogrešali pod bivšim parlamentarnim režimom. Najvišji odgovorni državni činitelji iščejo kontakta i narodom, da mu po eni strani obrazlože svoje poglede na državno delo, po drugi strani pa, da se pouče neposredno o njegovih težnjah, potrebah in željah narodovih, da doum.ijo, kar se jim vidi nad vse važno, njegovo psihologijo, da jim je potem tem lažje uravnati smernice svoje vzvišene, od vladarja jim poverjene naloge. To veliko zaupanje, ki ga visoka vlada iz kazuje narodu, pa bi slabo poplačali, ako bi pa ne vračali z iskrenostjo, ako bi zadržavali resnico in istino, ko bi predvajali samo neke Potemkinove vasi ter ji skrili pravo stanje. Mali hvaležnosti bi bili deležni a strani naših naj višjih državnih funkcijonarjev, ako bi storili tako. , V zavest, da ne smem zlorabiti vaše potrpežljivosti, naj mi bo dovoljeno samo nekaj konstatacij. Vsi Slovenci za 6. januar Pribiti je treba, da smo Slovenci malo da ne brez izjeme pozdravili znameniti 6. januar 1929. kot pravo odrešenje. S strahom smo bili opazovali dogodke pred tem datumom, saj smo vsi občutili, da morejo vesti do katastrofe. Ma-saryk pravi nekje: »Demokracija je diskusija«, in potem zopet: »Demokracija je svoboda«. Naš parlament, ki naj bi bil vrhovni politični pojem demokracije, niti ni dopuščal stvarne diskusije, niti ni trpel svobode. Vladala je diktatura neke lažne demokracije, strankarstvo zaradi strankarstva z vsemi svojimi nečednimi priveski in pripadki, strankarstvo, ki mu je bil edini politični cilj ne morda država in n fen dobrobit, ampak oblast v tej državi. Za bivšim parlamentarizmom nihče ne žaluje. Uspešno delo vlade Odkrito povedano, občudujemo delo vlade izza 6. januarja. Njeno delo in stremljenje na poenostavljeni, decentralizaciji in pocenitvi uprave je vse hvalevredno. Naravnost kolosal-no pa je njeno zakonodajno delo. V kratki dobi je nadomestila to, kar je bil zamudil bivši parlament v 10 letih svojega sterilnega obstanka. Če bi imeli izreči eno željo, bi bila ta, da bi zastopa 90% slovenskih občin, podal pregled vprašanj, ki so postala za naše občine aktualna. Navedel je velike žrtve in davščine, ki jih nalagajo novi zakoni občinam in je prosil za podporo vlade. S tem v zvezi je omenil tudi velike dajatve po banovinskem proračunu. Svoja izvajanja je govornik zaključil z besedami: »Gospod predsednik, dovolite mi, da vas opozorim na neke stvari, ki nas župane delavskih in kmečkih občin najbolj skrbe. Naglašam, da se slovenski župani in vse slovensko ljudstvo dobro zaveda, da je Jugoslavija tudi naša slovenska nacijonalna država in da med nami ni človeka, ki se ne bi zavedal, da Slovencem nikjer drugod pod božjim solncem ni mesta, nego v Jugoslaviji. Mi smatramo Jugoslavijo za svetinjo, ki jo bomo povsod in vselej in tudi s svojo krvjo in svojimi življenji branili. se ustvarjali zakoni še t intenzivnejšim sodelovanjem interesiranih krogov v narodu, z večjo kompetenco vrhovnega zakonodavnega sveta. Zakoni niso mrtva formula, zakoni so vsebina živega življenja narodovega, zakoni žive svoje vzporedno življenje ob človeški družbi, kateri so namenjeni, morajo torej po svojem duhu in po svoji strukturi odražati ono življenje. Vse programatičen izjave, vse deklaracije gospoda predsednika vlade in njenih ministrov podpišemo brei pridržka in brez mentalne rezervacije. Saj so temeljna načela, ki so izražena v teh deklaracijah, za vsakega resničnega patrijota tako naravna, so zanj naravnost rečeno aksijom. Jugoslavija je za vse nas aksijom In to Jugoslavija pod žezlom vzvišene vladarske hiše Karadjordjevičev! Nihče tega bolj ne občuti kakor baš mi Slovenci, ki imamo v močni, enotni, zdravi Jugoslavij vso svojo eksistenco. Kakor si ne moremo misliti Jugoslavije brez Slovencev, prav teko niso mogoči Slovenci brei Jugoslavije. Posledica tega aksijoma pa je drugi aksijom — in hvaležni smo gospodu predsedniku vlade, da ga je naglasil z vsem poudarkom, da jugoslovanstvo ne pomenja negacije srbstva, lirvatstva, slovenstva, da je marveč Jugoslavija sinteza vseh dobrin, najboljših lastnosti in kvalitet vsega naroda. Mislim, gospoda, da se v tem pogledu vse preveč lovimo za formulami in definicijami, ko v bistvu vsi vemo, kaj hočemo. Prvo je, kar je, da se čutimo kot državni narod, da se navadimo misliti in čutiti državno, ne pa strankarsko. Saj imamo rešiti druga važnejša in mnogo bolj pereče naloge. Splošna gospodarska depresija, ki tudi nam Slovencem ne prizanaša, nam veleva potrebo po konstruktivni politiki predvsem v gospodarskih in finančnih vprašanjih; tej politiki avtomatično sledi prav taka konstruktivna politika v socijalnih in kulturnih vprašanjih, ker sta zavisni druga od druge. Ta konstruktivna politika zahteva po eni strani svoj ostro začrtani delovni program, po drugi strani pa sposobnih svetovalcev in iz vseh panog državnega življenja, zlasti narodnih gospodarjev, velike kompetence in strokovnjakov s praktičnim znanjem. Ko obetamo visoki vladi, da ji damo v izvršitev njenega programa na razpolago vse svoje delovne sile, čestitamo vladi na dosedanjih uspehih, želimo jej nadaljnih uspehov, zakaj njeni so uspehi naroda v celoti. Ljubljana, 10. novembra. Predsednik kraljevske vlade general Peter Živkovič je po obedu porabil čas za to, da si je ogledal nekatere privatne humanitarne ustanove, privatne naprave in nekatere zavode. V spremstvu vršilca dolžnosti bana dr. Pirkmajerja in župana dr. Dinka Puca se je ob 1.V30 v avtomobilu odpeljal izpred Uniona najprej v hiralnico sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. Pri vhodu v hiralnico sta pozdravila g. ministrskega predsednika prednica zavoda sestra Filipina in domači zdravnik dr. Vilko Gregorič. Slednji je g. ministrskemu predsedniku kratko tolmačil razne naprave. G. ministrski predsednik se je zanimal za vsako podrobnost, osobito za stanje hi-ralcev in lahko umobolnih. Najprej si je ogledal oddelek za lahko umobolne, ki so ga viharno pozdravili s klici: »Živijo!« Neka umo-bolna deklica je zaprosila g. predsednika, ko je šel mimo nje, za »cukrček« in g. predsednik vlade ji je podaril nekaj denarja. G. ministrskega predsednika spremljajoče sestre so kratko pojasnile naloge in cilje zavoda, poudarjale so, da zavod vzdržujejo privatniki z milodari. Vizitatorica sestra Vicen-tina Kaplja je hkratu g. predsedniku izročila daljšo spomenico, ki v glavnih obrisih slika delovanje usmiljenih sester ter obenem apelira na visoko kraljevsko vlado, da bi se zavzela za položaj usmiljenih sester v Jugoslaviji. G. predsednik si je naposled ogledal tudi oddelek za hiralce ter se spustil v razgovor s starejšimi ljudmi. Živahen ’ je bil razgovor z neko staro ženico. G. predsednik jo je vprašal, če se dobro počuti v zavodu, nakar mu je ženica pripovedovala svojo težko usodo. Po ogledu hiralnice je g. ministrski predsednik krenil s svojim spremstvom na bližnji sokolski Tabor Na stopnjišču h glavnemu vhodu Tabora sta sprejela in pozdravila odposlanca Nj. Vel. kralja I. podstarosta SKJ br. E. Gangl in načelnik Sokola I. br. Podgornik. V glavni dvorani je pričakovalo g. ministrskega predsednika do 300 Sokolov in Sokolic. Starosta Sokola br. inž. Bevc je v navdušenem govoru pozdravil visokega gosta, pozdravil ga je kot odločnega starega nacijonalnega borca in Sokola, izrazil je veselje, da more Sokol I. pozdraviti njega v svoji sredi ter mu nato izročil l^po spomenico, z nekaterimi sokolskimi brošurami in knjigami. Naposled je starosta naprosil g. predsednika, naj se blagovoli vpisati v društveni spominski album. Starosta inž. Bevc je nato predstavil g. ministrskemu predsedniku posamezne sokolske funkcijonarje, tako starosto ljubljanske župe br. dr. Pipenbacherja, starosto ljubljanskega Sokola — matice br. Bogumila Knjzelja. br. dr. Šubica, br. Šapljo in druge. Pri pozdravu so bila na Taboru zastopana vsa ljubljanska sokolska društva. Ministrski predsednik Sokolstvu Predsednik kraljevske vlade general Peter živkovič je naposled imel na zbrane Sokole 'n Sokolice kratek, a topel nagovor, v katerem je dejal: »Dragi Sokoli! Vsi se morate zavedati, pa bodite mladi ali stari, da kraljevska vlada, ki po navodilih in željah Nj. Vel. kralja vodi našo državo, vedno misli na vas. Zato lahko vselej računate na podporo vlade, kajti Sokol kraljevine Jugoslavije mora združiti in zbrati okrog sebe ves naš narod, tako seljaka kakor meščana in delavca. Naj živi Sokol!« Prisotni so priredili tople ovacije kralju Aleksandru, prestolonasledniku Petru, predsedniku kraljevske vlade in kraljevski vladi. Godba Sokola I. je intonirala državno himno. Nato si je predsednik vlade ogledal razne prostore sokolskega doma, gledališče lutk, sejno dvorano, veliko telovadnico itd. Po ogledu prostorov in posameznih oddelkov j« predsednik vlade, vzhičen nad vzornim redom in krasno notranjo opremo, vzkliknil: »Zgrešil bi bil, da nisein prišel in da si vsega tega nisem ogledal.« Pred odhodom je postal predsednik vlade nekaj trenutkov v pobožni zamaknjenosti pred sliko pokojnega telovadca Maleja, ki se je letos ponesrečil na mednarodni telovadni tekmi v Luksemburgu. G. predsedniku je starosta inž. Bevc tudi pojasnil, kako požrtvovalno so člani zbirali za Tabor; člani in prijatelji so zbrali 4 milijone. Preostaja večmilijonski dolg, za katerega prosi kraljevsko vlado, da ga odpiše, ali pa, da omogoči društvu brezobrestno posojilo. G. predsedniku je bila predstavljena tudi 80-letna ga. Marija Kokaljeva, ki je že 23 let članica Sokola I. Na Taboru se je g. predsednik zadržal nad pol ure. Nato se je odpeljal po glavnih ulicah, na Bleivveisovo cesto v Mladiko. V Akademskem kolegiju Na potu s Tabora skozi mesto do Mladike se je predsednik vlade ustavil pred Akademskim kolegijem v Kolodvorski ulici. Tu ga je pozdravil ravnatelj zavoda prof. Jeran in mu razkazal Jedilnico, učilnico, kuhinjo in spalnico. G. predsednik se je zanimal za mnoge podrobnosti in z razumevanjem sledil pojasnilom, ki jih je dajal prof. Jeran. General Živkovič se je nato prijazno razgovarjal z dijaki, ki so se bili zbrali iz raznih izb in učilnic. Pri odhodu so mu dijaki priredili tople ovacije. Predsednik vlade je bil zelo zadovoljen z dosedanjim vzgojnim delom kolegija in z njegovo iskreno jugo- slovanska misijo, ker je pod svojo streho spre jemal t enako ljubeznijo revne dijake iz vseli banovin naše kraljevine. Sprejem na liceju Okoli 17. je prišel g. ministrski predsednik general Peter Živkovič v Mladiko v Šubičevi ulici. Gojenke Mladike in učenke realne gim nazije so napravile od vogala Bleiweisove ce ste tja do vhoda v Mladiko lep špalir. Ko jo zavozil lepi luksuzni avto pred zavod, so za orili urnebesni klici: »Živel kralji Živel mini strski predsednik, general Živkovič!« Vzklikanja ni bilo kmalu konca. Dijakinje in gojenka pa so tudi šefa kraljevske vlade obsule s svežim jesenskim cvetjem. Pri vhodu v Mladiko sta g. ministrskega pred sednika pozdravila upraviteljica gdč. Zemlja nova in direktor ženske realne gimnazije g Jug. V imenu gojenk pa je izročila lep šopel g. predsedniku gojenka Adolfina Hauptmanova ki ga je tudi pozdravila s prav prisrčnimi be sedami. G. predsednik si jo nato ogledal vsi naprave šole in naposled so mu gojenke - kuha rice servirale v jedilnici malo zakusko. G. pred sednik se je izredno pohvalno in laskavo iz razil o vseh napravah in o izredni čistoti ir domačnosti, ki vladata v Mladiki. Zanimal s« je tudi za število gojenk in način vzgoje od nosno pouka. Ko je ob 17-15 zapuščal Mladiko, so mu go jenke prav tako priredile viharne ovacije. V Narodni galeriji G. ministrski predsednik general Peter Živ kovič se je nato napotil v Narodno galerijo Tam ga je pozdravil ravnatelj g. Ivan Zormar pri vhodu ob kipu Dolinarjevega Mojzesa. Nat« mu je razkazal in raztolmačil vse zbirke sli' in kipov. Opozarjal ga je osobito na stara del: domačih umetnikov. G. predsednik se je na ravnost divil sistematični razvrstitvi in ureje nosti galerije ter je poudarjal, da kaj takeg-morejo organizirati le Slovenci. Se Beograc sam nima tako lepo urejene galerije. G. predsednik se je v razgovoru z ravnate ljem g. Ivanom Zormanom zanimal za vsak« malenkost. Zanimalo ga je v prvi vrsti, če ji Narodna galerija državna naprava. G. ravna telj mu je pojasnil, da je to privatni zavod Na vprašanje, koliko vrednost reprezentiraji vse zbirke, je g. ravnatelj odvrnil, da približni poldrugi milijon. G. predsednik si je ogleda tudi Znanstveni klub. G. predsednika je dalj zanimala tudi zgodovina stavbe. Ko so mi kratko omenili, da je bil to poprej Narodn dom in da ima svoj sedež tu tudi najstarejši sokolsko društvo, Sokol-matica, omenili so mu da ima Sokol v domu tudi veliko telovadnico G. predsednik je zato izrazil željo, da bi si ra< ogledal telovadnico. Med sokolsko deco Po ogledu zbirk Narodne galerije se je p predsednik res napotil skozi stranski vhod ' prostore ljubljanskega Sokola. Na vhodu je g predsednika pozdravil starosta br. Bogumil Kaj zelj, ki je v svoji dobrodošlici izrazil veselji za tako visok obisk in dejal, da bo ta dat ostal v trajnem spominu ljubljanskemu Sokolu Navzoči člani in članice so živahno aklamiral g. predsednika, ki je odšel v telovadnico, kje je pravkar bila zbrana moška deca v starost od 6 do 10 let pod vaditeljem br. Siebrom Dečki so se postavili strumno v vrste in p predsednik je bil prav vzradoščen, ko je vide brhke in krepke postave. Dečki so nato izva jali nekaj vaj. Njih korak pred g. predsedni kom je bil prav strumen. Nato je deca izva jala nekoliko švedskih vaj. Ko je g. predsednik zapuščal telovadnico, si zaorili iz mladih grl krepki klici: »Živel na' kralj! Živel! Zdravo!« Ovacije pri odhodu ministr skega predsednika Po obisku Narodne galerije je g. predsednil krenil dalje po glavnih ulicah čez Kongresi trg dalje proti šentjakobskemu mostu, da si j. ogledal mesto. Sicer ni ii nikjer objavi;?n natančen odlm ministrskega predsednika, toda kmalu se je p mestu zvedelo, -a ’ o g. ministrski prelsedivj oohajal z večernim potniškim vlakom, kateri,m je bil prid ijen salonski voz. Pred glavnim a.'-lodvorom se je zbrala večja množica naroda, \ izredno velikem številu n. Narodni socijalisti so prejeli 2*4°/o od oddanih glasov. Ti podatki nam jasno svedočijo, kakšno pozicijo zavzemajo avstrijski fašisti med narodom in da je avstrijsko prebi-valstvr) z ogorčenostjo odklonilo fašistov- sko vlado v Avstriji. Dunaj, 10. novembra, d. Glavna karakteristika včerajšnjih parlamentarnih volitev v Avstriji je pač ta, da so krščanski socijalci doživeli pri njih velikanski poraz, da so si priborili le 66 mandatov in so s tem prenehali biti t Avstriji najmočnejša stranka. To mesto so morali sedaj prepustiti socijalnim demokratom, ki so dobili 72 mandatov. Značilno je dalje, da niso krščanski socijalci skupno s heimwerovci dosegli v parlamentu večine, marveč so ostali kot vladne skupine v manjšini in na ta način je tudi v manjšini Vaugoin-Starhembergo-va vlada manjšine. Krsčanski socijalci so izgubili celotno 7 mandatov ali približno 450.000 glasov. Iz Velenemcev in Landbunda sestavljeni dr. Schobrov blok je v glavnem pri volitvah še precej dobro odrezal ter si je priboril 19 mandatov. Velenemci so v splošnem izgubili na glasovih, ki so prišli v dobro socijalnih demokratov. Avstrijski fašisti, bodisi v obliki Hcimwehra ali v obliki narodnih Hitlerjanskih socijali-stov, so dosegli v Avstriji najobčutnejši poraz. Z največjo težavo so si priborili en temeljni mandat, a potom ostankov 7 man- datov, tako da imajo v Narodnem svetu 8 mandatov, ter so združili nase okoli 208.000 glasov. Hitlerjanci so pri volitvah dobili okoli 90.000 glasov in niso dobili nobenega mandata. Obe ti fašistovski skupini predstavljata v Avstriji okoli 300.000 glasov. Socijalni demokratje so na Dunaju okrepili svoje pozicije. Tudi na deželi so ohranili svoje mandate, a utrpeli so izgubo glasov. Dunaj, 10. novembra, d. Največjo senzacijo je sinoči tvorila vest, da je propadel t Hitzingu zvesni kancelar Vaugoin. Izvoljen je pa bil na drugem mestu na deželi ter si s tem zasigural mandat v dunajskem parlamentu. Popolnoma sta propadla znani dr. Strafella in voditelj tirolskih heimwehrov-cev dr. Steudle, Starhemberg in Hueber eta si rešila svoja mandata z ostanki glasov. V svojem okraju je na Štajerskem propadel tudi štajerski deželni glavar dr. Rintelen, ki pa je bil drugje izvoljen. Popolnoma sta propadla voditelja dunajskih heLmwehrov-cev major Fey in Stoeoker. Na Štajerskem je tudi propadel heimweihrov8ki general Hilgert, ki je znan koroškim Slovencem izza časa plebiscitnih bojev. Dunaj, 10. novembra, d. Listi živahno ko- mentirajo Izid nedeljskih volitev. Vsi ugotavljajo velikanski poraz vlade. Po parlamentarnih principih je vlada sedaj moralno prisiljena, da poda čim prej demlsijo. Zelo cinično komentira izid vototev krščansko so djalna »Reichpost«, ki pravi, da imata obe vladni stranki skupaj 74 mandatov, dočim Jih imajo socijalni demokratje 72, a preje jih je vilada imela le 73. Krščanski socijalci so že pričeli z akcijo, da bi se doseglo zbližanje i dr. Schobrovim blokom. Za pojutrišnjim so sklicali sejo strankinega vodstva, ki bo razpravljalo o sporazumu z dr. Schobrom. Dunaj, 10. novembra, d. Davi ob 8. uri objavljeni definitivni rezultati volitev so naslednji: socijalni demokratje 72 mandatov, prej 71, krščanski socijalisti 66 mandatov, prej 73, dr .Schobrov blok 19 mandatov in Heimatblock 8 mandatov. Dunajski parlament dlotno šteje 165 mandatov. Nobena stranka torej ni dosegla absolutne večine v parlamentu. Celovec, 10. novembra, d. Koroški Slovenci so pri nedeljskih volitvah le deloma glasovali za krščanske socijaloe. Pri volitvah v deželni zbor so postavili svoje lastno kandidate. Dobili so 8895 glasov in 2 mandata. Navdušen sprejem francoskih gostov v Beogradu Prihod francoskih delegacij za današnjo svečanost - »Prinašamo vam pozdrave Iran-coske vlade in poljub Francije« - Pismo gg. Tardieuja in Poincareja Beograd, 10. novembra. AA. Uradna dele-gaoija, ki se udeleži slavnostnega odkritja spomenika hvaležnosti Franciji, je prispela danes ob 10-38 v Beograd. Na postaji se je zbrala velika množica ljudi, ki je nestrpno čakala prihoda vlaka. Goste je na peronu sprejela delegacija s člani odbora na postavitev spomenika hvaležnosti, dalje ministri za prosveto Maksimovič, za vojsko Hadžič, brez listnice dr. Ku-manudi, dalje pomočnik ministra Fotič, višji uradniki ministrstva zunanjih zadev, francoski poslanik v Beogradu Emil Dard z osobjem poslaništva, člani francoske kolonije itd. Pred svečano okrašeno dvorano je stala v vrsti z zastavami delegacija »Polius d'OrienU i Heraudom na čelu. Ko je vlak zavozil na postajo, je godba in toni rala marseljezo, vojaštvo pa je izkazalo Čast ministru Champetieru de Ribesu, admiralu Robotu, generalu Chare-teriu in drugim. Nato so prišli pred vagon francoski poslanik Dard in predsednik odbora za postavitev spomenika prof. Mi ja novi 6, ki se je zahvalil delegatom francoske vlade in udeležencem proslave, ki so prišli k odkritju spomenika, postavljenega v spomin na skupne žrtve in na pomoč Francije. Nato je os 1 govoril minister Champetier de Ribes, ki je dal izraza vzhičenja nad takim »prejemom v Beogradu, ki mu nosi pozdrave francoske vlade in poljub Francije. Ob burnih vzklikih prisotnih je nato stopil ob vrsti častne čete, nato pa je delegacija, ki bo jo oblegali fotografi, odšla do hotela »Srpski kralj«, kjer bo nastanjen. Beograd, 10. dovembra. Uradna delegacija »Poilus d'Orient< je prispela ob 8'30 pod vodstvom Marca Herauda v Beograd. Na postaji ga je slavnostno sprejel odbor za postavitev »pomniika hvaležnosti Franciji e člani beograjske sekcije »Poilus d'Orient«. Dalje eo bili n. vzoči podpredsednik begrajske občine M. 9to-jadinovič, šef protokola ministrstva zunanjih zadev/itd. Ko je vlak privozil, je godba zasvirala mur-selj *zo, častna četa pa je izkazala dušlecem čast. Nato je član odbora za postavitev spomenika Steva Popovič Imel govor, v katerem j poudarjal neomajn .,ag>sla '.'i nap- im Franciji. Beograd, 9. novembra. 1. Odbor za postavitev spomenika hvaležnosti napram Franciji je prejel danes dve pismi. Eno je poslal francoski ministrski predsednik Tar-dieu, drugo pa bivši ministrski predsednik Poincarč. Tardieujevo pismo se glasi: »G. predsednik! Izvolili ste povabiti me, da se udeležim odkritja spomenika, ki se bo postavil s pomočjo narodnih prispevkov v Beogradu na čast Franciji. Zahvaljujem se iz vsega srca za ljubeznivo vabilo, ki me je zelo razveselilo, toda na mojo veliko žalost ne morem sprejeti vabila, ker me v Parizu zadržujejo dolžnosti mojega poklica. Bodite prepričani, da bo Francija znala visoko ceniti delo odbora za spomenik in da bo zelo hvaležna jugoslovanskemu narodu, da se je je tako ivesto spominjal.« Poincarčjevo pismo pa se glasi: »Zahvaljujem se vam, da ste me izvolili povabiti k odkritju spomenika, ki ga postavite v Beogradu na čast Franciji. Bil bi zelo srečen, če bi se mogel udeležiti te svečanosti, na kateri bo posvečeno neiz- preinenljivo prijateljstvo, ki za vedno veže obe naši državi. Primoran sem pa ostati v Parizu in sem kot predsednik Francoske alijanse prosil g. Labbča, da vam izrazi ob mojem obžalovanju vse želje in čestitke. Bodite prepričani, da se vas zvesto spominjam.« Beograd, 10. novembra. AA. Na nocojšnjem banketu v Gardijskem domu, ki ga je priredila kraljevska vlada v čast francoskih gostov, ki se udeleže jutrišnjega odkritja spomenika hvaležnosti Franciji, je imel minister za zun. zadeve dr. V. Marinkovič govor. V svoji zdravici se je minister za zunanje zadeve toplo spominjal svoječasnega gostoljubja in prijateljstva, s katerim je francoski narod sprejel naše begunce in jim izkazal med svetovno vojno vso ljubezen. Naš narod se hvaležno spominja tistih dni in je ▼ znak te hvaležnosti postavil spomenik, ki bo jutri odkrit. Ta spomenik bo znova učvrstil prijateljstvo, ki veže oba naroda. Beograd, 10. novembra. AA. Visoki francoski odposlanci, ki bodo jutri prisostvovali odkritju spomenika hvaležnosti Franciji, so danes popoldne odšli na francosko pokopališče, kjer so bili položeni prekrasni venci na grobove francoskih vojakov. Prireditev je bila nad vse slovesna. Po ulicah, koder je šla povorka francoskih delegatov, je bil gost špalir šolske mladine. Številne aretacije visokošolcev v Italiji List »Liberta« poroča o zapiranju študentov po vseh mestih ženski upor v južni Italiji Pariz, 10. novembra, n. Organ protifašistovske koncentracije »Libertž« prinaša podrobno poročilo o velikih aretacijah, ki go jih oblasti izvršile v severni Italiji kot tudi o preganjanju visokožolcev po vseh italijanskih univerzah. Protifašistovske akademike zapirajo po vseh mestih. Aretirali so jih doslej preko 500. Pariški list trdi, da izvaja fašistovska stranka novo selekcijo svojih {lanov, da izključuje vse elemente, ki jim vodstvo stranke ne zaupa. Ta proces čiščenja v vrstah stranke bo trajal do 1. januarja. Dotlej so vsi fašisti tako rekoč v karanteni. Tajnik stranke Giuriati sestavlja s pomočjo vseh pokrajinskih fašistovsldh tajniko-v novi seznam članov fašistovske stranke. Nadalje je objavil list vest iz Palerma, da so tam prilike naravnost katastrofalne. Agrarna kriza je pogubonosna. Žetev je bila slaba.. Oljke niso obrodile. Prebivalstvo živi v veliki bedi in v nezadovoljstvu. Fašisti pa so le še ojačali te- ror. Po zaporih so mase ljudi in celo fašiste, ki jim več ne zaupajo, so spravili na otoke. V Linguagosti je po poročilu pariškega lista prišlo naravnost do vstaje. Uprle so se ženske. Napadle so občinski urad in poslopje davčne uprave. Fašistovskega tajnika go preteple. Navalile so tudi na stanovanja nekaterih znanih fašistov. Upor je zavzel takšen obseg, da je masa nekaj ur imela položaj mesta v svojih rokah. Fašistovska milica 8e je prestrašena umaknila. Šele naslednjega dne so oblasti iz Catanie postale močne oddelke ka/rabinerjev v Linguago, mesto, ki šteje 15.000 preb., da so vzpostavili red. V zapore so odpeljali okrog 500 žena. Prav tako je prišlo do demonstracij v Sirakuzi. Demonstrirali so nezaposleni delavci. Karabinerji so morali intervenirati z orožjem. V spopadu je bilo mnogo demonstrantov ranjenih. Ubili pa niso nikogar. Pred sestankom velike indijske konference Konferenco, ki se sestane jutri, London, 10. novembra. AA. Za indijsko konferenco, ki jo otvori v sredo opoldne angleški kralj, vlada po vsem Britskem imperiju veliko zanimanje. Otvoritvena seja bo v kraljevi galeriji lordske zbornice. Ob tej priliki bo imel angleški kralj govor, ki ga bodo prenesle brezžične postaje po vsem imperiju. Konferenca bo skušala najti primerno podlago za rešitev indijskega ustavnega vprašanja, ki je posebno v sedanjem trenutku velikega političnega pomena za Indijo in Anglijo. Razpravljala bo o indijski ustavi popolnoma svobodno in tako pripravila ustavne predloge, ki jih bo pozneje angleška vlada predložila parlamentu. bo otvoril osebno angleški kralj Konference se udeleži 57 zastopnikov Bratske Indije in 16 zastopnikov indijskih držav. Angleške politične stranke v parlamenta imajo 15 zastopnikov. Konferenci bo prisostvovalo tudi več visokih uradnikov vštevši guvernerje dveh pokrajin Maloolma Haileya in sira Charlesa Innesa. Imeli bodo posvetovalno pravioo. Konferenca bo lahko svobodno razpravljala o vseh problemih indijske ustave in o vsaki listini, ki ji bo predložena. Konferenca bo nadaljevala svoje seje v saint-jameski palači. Med tem so se že vršile razne seje Indijske in angleške delegacije in raanili odborov. V angleški vladi ni krize London, 10. novembra, n. Predsednik vlade Macdonald, ki se mudi na svojem posestvu, je telefonsko odredil, da je treba vse vesti, ki so se razširile v soboto o demisiji kancelarja državne zakladnice Snowdena in mornariškega ministra Alexandra, odločno dementirati. Danes so vsi listi objavili ta službeni demanti. Minister Snovvden in Alexander pa sta dala »Daily He-raldu« izjavo, v kateri odločno zavračata govorice, da bi v vladi obstojala nesoglasja. Dejala sta, da so te vesti širili elementi, ki jim je na tem, da izzovejo razkol v vrstah laburistične stranke. Mirne volitve na Bolgarskem Sofija, 10. novembra. AA. Včeraj so se v miru in polnem redu vršile okrožne skupščine. Po odredbah zakona se je morala zamenjati polovica svetnikov. Po rezultatih ministrstva za notranje zadeve do polnoči so vladne stranke v večini slučajev ohranile svoje pozicije. Samo v velikih mestih je število glasov vladnih strank nekoliko padlo, ker se je pet strank združilo v volilni opozicijonalni blok. V sami Sofiji so vladine stranke dobile 9500 glasov, opozicija (4 stranke) 11.900 glasov, Smirovisti 7700 glasov, delavci 7600 glasov. Točni rezultati iz notranjosti se bodo zvedeli šele jutri. Poljedelska konferenca Jugoslavije, Rumunije, Madjarske in Poljske Beograd, 10. novembra. AA. Danes ob 10. dopoldne je bila otvorjena poljedelska konferenca, ki na njej sodelujejo zastopniki Rumunije, Madžarske, Poljske in Jugoslavije. Konferenca je zasedala dopoldne in popoldne in bo nadaljevala razpravo tekom jutrišnjega dne. Konferenci prisostvujejo nadalje poljski delegat Tursky, direktor poljskega izvozniškega društva s 6 delegati, vodja madjarske delegacije Fodor, v mesto dr. Stavba, predsednika društva za pospeševanje izvoza dr. Ezalavijem, g. Marjan, ravnatelj rumunskega izvoznega instituta Kolcevim, predsednikom agrarne banke, predsednik zavoda za pospeševanje zunanje trgovine dr. JuraJ Tomičič, a kot opazovalec je prisoten grot Beaumont, zastopnik Društva narodov. Konferenca proučuje možnost racijonalizacije poljedelske proizvodnje v zmislu predlogov jugoslovanske delegacije. Razprava je živahna. Zdi se, da bo dosežen popoln sporazum. Nocoj so udeleženci konference bili na banketu v hotelu Excelsior, ki jim ga je priredil minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič, banketa se je udeležil tudi šef centralnega presbiroja g. Milan Marjanovič. Napredovanja Beograd, 9. novembra. 1. Po uredbi ministrstva za javna dela so napredovale poštno telegrafske uradnice uradnice II./3 pri pošti in telegrafu Ljubljana I.: Modrijan Sofija, Bezlaj Ivana in Kuralt Dragica, na pošti in telegrafu Maribor I.: Kobeli Marija, pri pošti in telegrafu Maribor II. Jeglič Kristina, pri pošti in telegrafu Rakek Hemič Ivana, pri pošti in telegrafu Sv. Lenart Štukelj Marija, vse uradnice II/4; za manipulantko III/3 pri pošti in telegrafu Sevnica Žagar Apolonija, pripravnica III/4. Poleti veleletala »Do X« Amsterdam, 10. novembra. AA. Veleletalo »Do X« je včeraj odletelo iz Amsterdama. Vreme je bilo ugodno. London, 10. novembra. AA. »Veleletalo »Do X« je pristalo ob 15.37 v Calshotu. Letalo je spremljalo 12 avijonov raznih tipov. »Do X« je pristal z enako lahkoto kot najlažje letalo. Tudi Madjari bodo imeli svojo »Heimwehr« Bukarešta, 10. novembra, n. Udruženje frontnih bojevnikov je imelo včeraj v Budimpešti javno letno skupščino. Na skupščini je govoril tudi vojni minister GombOs. Povsem izgleda, da postane ta organizacija madjarski Heimwehr. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 10. novembra, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Spremenljivo brez večjih padavin. Milejše. Za sredo je pričakovati padec temperature. Dva umora v Zagrebu Zagreb, 10. novembra. 1. Danes sta se sredi mesta pripetila dva zločinska napada. Ob 5. uri zjutraj je delavec Tom Savič napadel Viktorja Lovrena z nožem. Toda Lovren je zbežal, Savič se je spustil za njim v tek; ker ga pa ni dohitel, je streljal za njim z revolverjem in ga dvakrat zadel. Lovrena so težko ranjenega pripeljali v bolnico. Savič pa je na policiji moral priznati, da je že zdavna nameraval usmrtiti svojega nasprotnika. Drugi tragični slučaj se je zgodil ob 11. dopoldne pred kavarno »Korzo«. Milka Rističeva je z nožem napadla Marijo Kelnarič in jo zabodla, ker ji je vzela moža. Rističevo je sodišče že obsodilo na 7 dni zapora zaradi vednih sporov s Kelnaričevo. Na policiji je priznala, da je hotela ubiti tudi svojega moža. Kelnaričevo so prepeljali v bolnico, kjer je tekom dneva umrla. Intimen bankei v Unionu Ljubljana, 10. novembra. AA. Danes ob 13'30 je predsednik vlade general Peter Živkovič priredil v srebrni dvorani hotela Union intimen banket, ki so se ga udeležili sledeči gg.: Dr. Pirkmajer Otmar, vršilec dolžnosti bana Dravske banovine, dr. Dinko Puc, ljubljanski župan, dr. Rožman Gregor, škof ljubljanski, Sušnik Anton, bivši minister, Vesenjak Ivan, bivši minister, dr. Gosar Andrej, bivši minister, Žebot Franc, načelnik okrajnega cestnega odbora v Mariboru, dr. Kramer Albert, b>vši minister, Pucelj Ivan, bivši minister, Ribnikar Adolf, načelnik v pokoju, Tavčar Ivan, referent Delavske zbornice, dr. Novak Franc, odvetnik, dr. Fettich Oton, odvetnik, inž. Župančič Fran, industrijalec, Prepeluh Albin, bivši poverjenik za socijalno politiko, dr. Marušič Drago, odvetnik, dr. Hacin Josip, odvetnik, dr. Ravnihar Vladimir, odvetnik, dr. Županič Niko, bivši minister, dr. Lukan Miroslav, veliki župan v pokoju, dr. Ažman Josip, odvetnik, Gangl Engelbert, podstarešina SKJ, dr. Fux Riko, ma-gistratni svetnik, prof. Jarc Evgen, podžupan v Ljubljani, Deržič Ivan, načelnik, Uratnik Filip, tajnik Delavske zbornice, dr. Natlačen Marko, odvetnik, Hribar Ivan, bivši poslanik, dr. Krek Miha, odvetnik, dr. Fran Lipold, podžupan v Mariboru, dr. Fran Kulovec, bivši minister. govor delavs zastopnika (Glej poročilo na 3. strani!) Naslednji govornik tajnik delavske zbornice Filip Uratnik je imel naslednji govor: Gospod predsednik, gospodje ministri! Pri reševanju velikih političnih vprašanj delavstvo naše države ne more stati v prvih vrstah. Toda oni imajo naravno tudi v teh vprašanjih svoje nazore. S tega mesta moram kon-statirati, da so zavzemale naše del. organizacije že več desetletij stališče jugoslovanskega naci-jonalnega edinatva. To stališče so delavci zago-arjali tudi še v časih, ko je bilo nevarno. Zato je umljivo, da tega naziranja niso opustili. Drugo, kar lahko izjavim, je to, da se delavci zavedajo tega, da so napori kraljevske vlade glede konsoli ’ cije javne uprave, izenačenja zakonodavstva in ozdravljenja gospodarskih razmer v velikem interesu delavstva. Zlasti slede delavci z velikim zanimanjem delu za zavarovanje delavcev za primer onemoglosti, izboljšanju zavarovanja za primer brezposelnosti in reformi obrtnega zakona. Kakor povsod po svetu, čutimo tudi v tej banovini težko gospodarsko krizo. Vi boste slišali tekom svojih obiskov iz vrst interesentov mnoge konkretne prošnje in želje in predloge. Tu hočem poudariti samo dvoje: Predvsem naj vas opozorim na brezposelnost, ki pritiska čedalje bolj na naše delavstvo. Število delavskih rodbin, ki zro s težko skrbjo v bodočnost, gre v stotine in tisoče. Potrebno je, da poskrbita javnost in država za njihovo usodo in da se zanje stori, kar je mogoče. Imamo vtis, da v tem pogledu niso izčrpane vse možnosti. Ne govoril bi pa tu odkrito in iskreno, kakor je potrebno, ako ne podčrtani še tega-le dejstva: V zadnjih letih so bili trenutki, ko so se delavci bali, da njihovega glasu na najvišjih mestih ne bodo dovolj upoštevali. S hvaležnostjo ugotavljam, da ta bojazen ni bila upravičena. Kraljevska vlada je omogočila in omogoča strokovnim delavskim organizacijam, da zagovarjajo povsod delavska stališča. Prepričan sem, da s tem ni ravnala samo v interesu delavca, temveč vsega gospodarstva in samo države. Gospodarska vprašanja je treba gledati s stališča sinteze interesov vseh gospodarskih edinic in bila bi strašna napaka, ako bi imela politična javnost vtis. da tvori gospodarstvo nekaj sto tvorniških podjetij, pa najsi so še tako važna, a da pri tem tisoči delavskih gospodarstev ne bi bili sestaven in nujen del našega gospodarstva. Zato je obstoj in udejstvovanje delavskih sindikalnih organizacij kardinalne važnosti. Kraljevska vlada je med drugim tudi s tem obiskom dokazala, da upošteva interese vseh in tudi delavstva. Zato računam s soglasjem delavstva, ako se vam, gospod predsednik in gospodje ministri, najprisrčnejše zahvalim za vaš obisk in za veliko ljubeznjivost, ki ste z njo vedno poslušali spomenice in zastopnike delavstva. Za napredek in časi kmetskega stanu Na kmetijski šoli na Grmu se je slovesno zaključilo šolsko leto 1929/30 dne 31. oktobra. Pri izpitih, ki so se vršili zadnji teden šolskega lota, so dosegli gojenci lepe uspehe tako v vedenju in pridnosti kakor tudi v posameznih predmetih. Z odličnim uspehom je končal šolo 1, in sicer S v e t e c Pavel iz Leskovca, ki je dobil pohvalno diplomo in lepo darilo od zavoda. S prav dobrim uspehom je zaključilo šolanje 14 učencev, z dobrim 11 in z zadostnim 3. Izpitom je prisostvoval načelnik kmetijskega oddelka kr. banske uprave g. inž. A. Podgornik, ki je tudi zaključil šolsko leto z lepim nagovorom in razdelitvijo izpričeval. V svojem nagovoru je priporočal odhajajočim gojencem zlasti vsestransko izpopolnjevanje njihovega znanja, ljubezen in spoštovanje do staršev, ki so veliko žrtvovali, da so jih vzgojili in mogli dati v kmetijsko šolo, in varčnost, ki je važen pogoj za razvoj in napredek naših kmetij. Že prejšnji večer se je Razorožitvena konferenca v Ženevi Od leve na desno: Grof Bernsdorff, zastop. Nemčije; Litvinov, vodja sovjetske delegacije; Lou-don, holandski predsednik komisije. — V Ženevj zboruje takozvana »pripravljalna konferenca« za razorožitev pri Društvu narodov. Toda že na prvih sejah se je pokazalo, da obstoji med nemškim na-ziranjem o razorožitvi in pa med naziranjem sosedov Nemčije skoro nepremostljiva razlika. g. načelnik udeležil tudi poslovilnega večera, ki so ga priredili učenci sami v okrilju svojega društva. Na tej poslovilni prireditvi so učenci izrekli polno lepih misli, načrtov za bodoče delo in zahvalo učiteljstvu, ki se je toliko trudilo za njih izobrazbo. Na poslovilni večerji so se učitelji poslovili od dragih isvojih gojencev s toplimi nagovori, ki so vsi doneli v eno: Kako bodo vsi skupno delali za napredek in čast kmečkemu stanu in s svojim življenjem in delom služili lepi domovini. Nekaj misli o jugoslovanstvu Goethejev Mefisto pravi, da je vsaka teorija siva in da je zeleno le življenja zlato drevo. — Ako premotrimo iz vidika tega živo resničnega reka sedanjo moč in veljavo jugoslovanske misli ter naš odnos do nje, moremo z zadoščenjem ugotoviti, da se je ta misel v kratkem razdobju izza 6. januarja 1929. ne le v sivi teoriji mogočno razvila, nego da je resnično in čvrsto prepojila tudi miselnost vseh treh plemen našega naroda, ki so začela po tem tako pomembnem dnevu vse bolj iskati, uveljavljati in udejstvovati, kar nam je bilo vsem od nekdaj skupno in sveto ter pozabljati na ono, kar nas je po žalostnem zgodovinskem razvoju in po krivdah, ki so bile iz večine izven nas, nujno razdvajalo. Naravno, da je pot do popolnega izenačenja še dolga in da bo treba premagati še nekatere pregloboko ukoreninjene predsodke in dati narodni vzgoji še večjega razmaha, da pride dan, ko bo sleherni sin in sleherna hči jugoslovanski!) starišev z iskrenim prepričanjem in z ne zlomljivim ponosom vzkliknila: »Civis jugo-slavus sum k In upravičena je nada, da pride ta dan še prej kakor ga pričakujejo optimisti, ako pojde razvoj v isti smeri in v istem tempu, kakor v tej še ne dveletni dobi od kraljevega manifesta. Ideja edinstvenega jugoslovanstva, ki ji je smisel ena država in en narod pod vodstvom enega kralja, ni torej več samo siva teorija nego postaja, kakor izpričujejo vsak dan krepko zvočnejši dokazi in vsak dan vidnejši znaki, veselo zeleneče zlato življensko drevo. Ko pa smo to ugotovili, se ne smemo zariti z glavo v pesek, da ne bi zrli v oči drugim dejstvom, ki jih v vsakdanjem življenju opazujemo in ki tej sveti ideji ne koristijo. In nekoliko avtokritike je potrebno, kajti ona vodi preko samospoznavanja k poboljšanju in spopolnjeva-nju, kar so že Grki spoznali, ko so izrekli svoj globoki »gnoti sauton« — spoznavaj samega sebe. Sicer pa nam je v tem najboljša učiteljica naša katoliška vera, ki nas navaja k samo-obtožbi pri spovedi. In tu je treba izreči besedico o nas, ki smo najmanjši izmed treh bratov in štejemo, ako dobro štejemo in prištejemo tudi vse sopleme-njake, živeče izven mej naše države, le malo nad poldrugi milijon duš. Gre tu za tisto našo nazadnjaško, ozkoprsno miselnost, ki se ne more brezpogojno povzpeti do sinteze, da smo vsi Slovenci, kjerkoli živimo in odkoderkoli prihajamo, eno samo pleme, sinteza, ki bi morala biti krepka podlaga višji sintezi jugoslovanstva, ako hočemo kot Jugoslovani prednjačiti in biti drugim dober vzgled. Je namreč v nas še vse preveč tiste prenapih-njene, predsodkov polne regionalne samozavesti, ki nas ponižuje na nivo vaške mentalitete, obsegajoče jedva obzorje, ki ga nudi domač stolp in ki vidi v človeku, doseljenem iz sosednjega naselja, pritepenca in tujca. Vse preveč živijo še v nas Kranjci, Štajerci, Primorci in Korošci, da vidimo drug v drugem tujca, dostikrat celo privandranca, prišleka, čiča, ki odjeda domačim kruh. Pri tem pa se ne obregnemo ne z mislijo, ne z besedo, ne z dejanjem ob resničnega tujca, Nemca ali nemškutarja, domačega in priseljenega, ki služi med nami in tudi iz javnih sredstev, ne samo borega vsakdanjega kruha, nego celo pogače in piščance. Na taki miselnosti boleha osobito po naših mestih in trgih takozvano polizobraženstvo, od katerega je bil dobršen del še do včeraj le nejasno narodno opredeljen. Je pa med njimi tudi nekaj tistih, ki so ljudje višjih gledišč, ako jih smemo vkljub temu tako imenovati. S fantastičnim navdušenjem zapojemo: »Od Triglava do Urala«, toda tistih manj nebuloznih »Od Ptuja do Pulja« ali »Od Ljubljane tja črez Ljubelj« ne poznamo. In če jih poznamo, jih zapojemo le ob izrednih prilikah javnih manifestacij, v vsakdanjem življenju pa ne. Ali bi bilo kaj takega mogoče pri velikih kulturnih narodih, v katerih je vendar toliko različnih razlik? Ali opazujemo take pojave pri Nemcih, ki jih je nad 70 milijonov, ali pri Italijanih, ki jih je nad 40 milijonov? Ne. Tako blodno mišljenje in tako trdo čuvstvo-vanje je mogoče edino pri nas, ki nas je vseh skupaj in če dobro štejemo malo čez poldrugi milijon. In morebiti ima baš v malih razmerah, v katerih živimo, ta naša malenkostnost svoje žalostne koreninice, ki jih bo, tako upamo, širo-kogrudnejša jugoslovanska miselnost izrula ter našo pigmejsko ideologijo prekvasila. — In bo jo, ako bomo imeli vedno pred očmi izrek drugega nemškega velikana, ki pravi, da se v ozkem krogu misel zoži, da pa raste človek v svojih večjih ciljih. A. K. Andrej Dolenc (Celje). Spomenik hvaležnosti 11. november 1918. Dan miru. Na današnji dan pred 12 leti je utihnilo gromenje topov na francosko-nemškem bojišču. Zadnji in najtrdo-vratnejši nasprotnik se je vdal, v gozdiču Lai-gle, okoli 10 km od Compiegne je bilo 11. novembra 1918. ob tričetrt na 6. uro zjutraj podpisano premirje. Maršal Foch, ki ga že danes krije domača francoska zemlja, slava mu, je dne 12. novembra javil svojim četam: »Ustavili ste energično sovražnika in napadali cele mesece brez oddiha z neomajno vero in silo. Pravico imate, da ste ponosni! Izboje vali ste največjo bitko v zgodovini in rešili najdragocenejšo last, svobodo sveta! Imate pravico, da ste ponosni I Z nesmrtno slavo ste ovenčali svoje prapore I Potomstvo vam bo hvaležno!« Na današnji dan praznuje Beograd praznik hvaležnosti Franciji. Odkriva spomenik hvaležnosti. Velike in nepopisne so zasluge, ki si jih je stekla Francija za naš jugoslovanski narod v svetovni vojni, na mirovni konferenci. Spomnimo se samo mi Slovenci, kje bi tekla naša severna meja, ko bi francoski delegati ne stali ob naši strani. Čegavo bi bilo Prekmurje? Ko je avstrijska delegacija 6. avgusta 1919. poslala spomenico, v kateri je zahtevala plebiscit za kraje ob severni meji Jugoslavije, je vrhovni svet na predlog Amerikancev in Italijanov 25. avgusta sklenil, da naj se vrši plebiscit na Štajerskem v treh conah in sicer: prva cona med Pohorjem in Dravo, druga med Dravo in Remšnikom, tretja Apaška dolina in Radgona. Avstrijska delegacija je utemeljevala svoj predlog, da prebivajo tu »Vendi«, ne pa Slovenci, ter da so ti v gospodarskem oziru odvisni in navezani na Gradec. Mislimo si lahko, kako nam je bil opasen ta sklep. Zahvaliti se imamo edinole g. Clcmen ceau-u ter sedanjemu ministrskemu predsedniku g. Tardieu-u in g. Johnsonu, da se je ta napad odbil. Za našo svobodo in prostost je tekla francoska kri, ko je še večina Slovencev bila v suženjskih verigah. Ko je Srbija najhujše krvavela za svojo samostojnost in svobodo, ko je bila srbska deea in drugi brez domovine, je nudila Francija svojo roko, postala je druga domovina. Nikdar ne bodo Srbi, pa tudi ne Hrvati in Slovenci pozabili zaslug, ki nam jih je izkazala Francija. Francija! Mi smo še tvoji dolžniki! Spomenik bo živa priča bodočim pokolenjem, ter bo govoril glasneje in jasneje kakor vsaka zgodovinska knjiga o hvaležnosti napram Franciji. Zvestoba za zvestobo, hvaležnost za hvaležnost se bo na današnji dan z zlatimi črkami zapisala v knjigi življenja in zgodovine 1 Nova sokolska postojanka za Preddvor in okoliš Krasno uspeli ustanovni občni zbor. Preddvor, 7. novembra. Sokolstvo, ki se po vseh krajah naše domovine vztrajno, postopoma in uspešno širi, je dobilo preteklo nedeljo novega močnega soborca za vzvišene oilje Tyrševe ideologije. Za Preddvor in okoliš je bilo ustanovljeno sokolsko društvo, od katerega pričakuje ne le soseska, temveč vse gorenjsko sokolstvo žilave in nesebične delavnosti. Ob 15. uri popoldne so se zbrali v osnovni šoli v Preddvoru domači že vpisani bratje in sestre, poleg funkcionarjev župe Kranj in gostov. Prispeli so m. dr. župni starosta br. Janko Sajovic, župni načelni br. Franc Ažman, župna načelnica s. Mici Pečnikova, tajnik župe Josip Cvar, starosta kranjskega Sokola br. dr. Fran Šemrov, starosta škofjeloškega Sokola br. Franc Dolenc in načelnik Škofje Ltfke br. Rudolf Horvat. Ostalo članstvo je napolnilo učno sobo do kraja. Dokaj navzočih pa je sledilo poteku občnega zbora v veži in na hodniku. K ustanovitvi Sokola se je zbralo 166 domačih članov in so le 3 od že vpisanih izostali. Je to za preddvorskega Sokola najboljše izpričevalo, brez hvalisanja. Z izbranim, bratskim nagovorom je pozdravil mnogoštevilno ljudstvo šolski upravitelj v Preddvoru br. Jocif Peter, želeč naj bi isto navdušenje, hrepenenje in volja vodili članstvo ve e dni enako podvzetno, kakor ob polaganju tenelja novi sokolski trdnjavici. Župni tajnik je nato poljudno in potrebno razložil organizacijo Sokola; potem pa je predaval br. Horvat, ki je v enournih izvajanjih prikazal vso korist telovadbe za telesno zdravje človekovo, je obrazložil idejo sokolstva, njegove smotre in se dotaknil načinov za dosego sokolskih idejnih smeri. Prve nauke so bratje in sestre sprejemala z o pazljivo pozornostjo in ne dvomimo, da so padli na klena tla. Br. dr. Šemrov je nato z odkrito, prijateljsko besedo pojasnil razmerje in stališče Sokola do religije, ker se le prerad baš ta moment izrablja v škodoželjne »vrhe. Pozdravil pa je Preddvorčane še posebej imenom kranjskega društva, ki ima poleg Šenčurja in Naklega zopet novega bratskega vrstnika. Načelnik br. Ažman je povedal, kako in kaj je z vojaškimi olajšavami za Sokole, ki redoma posečajo telovadbo. V aktualno stvar je doprinešeno veliko koristne jasnosti, bi bo novovstopivšim bratom dobrodošla. — Članarina se določi na 5 Din mesečno. Župi se predlaga v imenovanje uprava, ki jo poleg odbornikov, namestnikov in revizorjev tvorijo: Jocif Peter, upravitelj šole, starosta; Jože Križnar, gostilničar, podstarešina; Josip Slane, upravitelj graščine, tajnik. Znani sokolski propagator in borec br. Dolenc Franc, industrijec v Škofji Loki in graščak v Preddvoru je iznova dokazal svojo neomajen© sokolsko pripadnost. V svojem veliko-dušju je podaril novemu Sokolu kompletno izdelano dvorano 16 m dolgo in 5 5 m široko, ki je bila prvotno namenjena obratnim svrham lesnega velepodjetja. Preddvorski Sokol tedaj ne bo imel križev in težav s prostorom in je normalni društveni razvoj društvu zagotovljen in omogočen. Bratu darovatelju najtoplješa zahvala. S telovadbo se kajipak prične takoj: prijavljenih je 88 telovadcev in okoli 20 telovadk. Teritorialno bo obsegalo društvo Preddvor s številnimi okoliškimi vasmi, med katerimi je posebno močno zastopan Olševk. Skupščina je bila po treh urah uspešno zaključena; bratje in sestre »o dalje posedeli med seboj in še pokramljali o tem in onem. Veleletalo »Do X« na Holandskem General Pfeiffer in šef holandskega generalnega štaba general Seyffarat sta si ogledala veleletalo »Do X«, ki se je na svojem letu v Ameriko najprej ustavilo na Holandskem na mornariškem letališču v Amsterdamu. Slika nam kaže oba generala, ko zapuščata letalo. Stran 6 JUGOSLOVAN Torek, 11. novembra 1930. i iiifl—n—riaTBBBrawwrri~rrrr—M—igiiii— Kako je z banovinskim ■ibarskim zavodom v Bohinju Na aotioo »Jugoslovan«« s dne 4. L m., it. 132 • ribarakem zavodu ▼ Bohinju se je gospod VL K. smatral za poklicanega, da v »Jutru« it. 201 s dne 10. novembra napiše nekako »kritiko«. Da bodo resni krogi v stvari pravilno informirani in se že od vsega početka po stari slovenski navadi ne bo rušilo obče koristno in povrh tega Be rentabilno delo, navajamo, da je graditev banovinskega ribarskega zavoda v Bohinju diktirala skrajna potreba, ker je obnova naših voda brez takega zavoda izključena in ker naravne vode v Sloveniji ne morejo kriti ▼ najboljšem primeru niti 10% povpraševanje po živih postrvih. Iz istih razlogov je samo na Bavarskem nastalo nebroj sličnih zavodov kot je banovinski v Bohinju in vsi ti zavodi sijajno prosperirajo. Značilno za naše razmere je, da piše kritiko nekdo, ki ni videl nikoli ne načrtov ne dela ne programa zavoda. Povpraševanje po konzumnih ribah, predvsem živih postrvih, je tako veliko, da bo Bohinjski zavod kril le del teh potreb in bo služil kod vzor in vzpodbuda privatnim interesentom. Produkcija zavoda v Bohinju je osnovana na vsestranski podlagi in v kritje najnujnejših potreb. Kar se tiče rentabi-litete, je vprav neverjetno, kako more pisec članka v »Jutru« o tem vprašanju govoriti, ko nima na razpolago nobenih številk iz bilance zavoda In Be nikdar ni bavil a praktičnim delom v tej stroki, ki zahteva dolgoletno izkušnjo. Zavod v Bohinju se bo sam vzdrževal in ▼ parletnem roku amortiziral investicijske troške, nato pa do-našal visok letni pribitek, ki ga bo banovina porabila lahko za brezplačno nasaditev voda Dravske banovine. Kar se tiče sposobnih strokovnjakov za vodstvo takega zavoda, bodi na kratko povedano, da v vsej Jugoslaviji ni niti enega domačega ribarskega mojstra na razpolago, ki je za ta posel zrel. Tu ne pridejo v poštev inženjereke diplome, temveč ljudje t deset in večletno prakso, ki sami osebno isvršujejo vsa težka, fisična dela in nadzorujejo osebje od ranega jutra do pozne noči. Sele bodoča ribar-ska šola bo v letih vzgojila domače ljudi, ki bodo potem lahko delali v različnih panogah ribarake stroke in to resno delali. Vsekakor bi bilo stvari le v korist, ako bi se v te posle ne vmešavali ljudje, ld za to niso pozvani, marveč prepustili delo pristojnim uradom. Promet v palači bodo oskrbo vaja štiri dvigala, od teh en »paternoster« in za nočni čae eno brzovozno dvigalo od 5. nadstropja daj je. Do vrha bodo vodile tudi vretenaste »tapnjice. Pri polaganju temeljev je vodstvo naletelo na izredne težkoče glede terena. Uporabilo je najmodernejše pripomočke, da je moglo »rečno premagati vse ovire. Med drugim so odkrili 17 metrov globok vodnjak iz samostanske dobe. Surovi del stavbe bo gotov še letos, dočim bodo vsa dela končana do junija drugo leto. Obe stavbi skupaj bosta stali okroglo 12 milijonov dinarjev. Zanimivo je dejstvo, da se je vpoštevaila tudi nevarnost potresa in se je uporabil dvakrat prekinjeni način graditve, kar je do sedaj edinstven primer ne samo v Jugoslavija, temveč v vsej Evropi. Drzna iatfvina - Preprečena katfasirofa Krško, 8. novembra. V petek okrog pol 7. ure zvečer Je v bližini orožniške postaje neki neznanec iztrgal gospe L. ročno torbico iz rok in z njo pobegnil. Gospa se je pripeljala z večernim vlakom iz Rajhenburga ter je že na postaji Videm opazila neznanca, od koder jo je zasledoval črez savski most, kjer baš se je nahajala orožniška patrulja. Hoteč se tej izogniti, je sledil gospe po sejmišču skozi do orož. stanice in malo višje od te pristopil korak za njo in ji strgal iz rok večjo ročno torbico, v kateri je lastnica imela bankovec za 100 Din, nekaj drobiža in nekaj perila ali obleke, vredno vse skupaj 300 do 400 Din. Po storjenem činu je zlikovec na krik gospe stekel najhrže proti sejmišču in se tam za Savo skril v vrbino. Tam je počakal ugodne ure, od koder je nato okrog 22. in 23. ure ponoči varno prekoračil savski most. čuvaj pred rajhenburško železniško postajo je zapazil nekega neznanca na »puferju« tovornega vlaka, ki je okrog 23. ure vozil mimo, telefoniral je na rajhenburško postajo, ki je vlak ustavila. Pri tem pa jo je neznanec popihal z vlaka proti Savi v vrbino, kjer so ga službujoči železničarji kmalu iztaknili in prijeli ter zaprli črez noč v pisarno. V soboto ob 2. uri po polnoči je izbruhnil požar v Veliki vasi v skednju posestnika Martina Kopine in v par minutah objeh vse gospodarsko poslopje. Prvi so ogenj zapazili gasilci mladega gas. društva v Velikem Podlogu, ki so prihiteli na kraj požara menda v rekordni hitrosti — 10 minut v 4'2 km oddaljeno vas. — Ker je bila k sreči voda pri rokah, je nova motorna brizgalna prvič delovala in v nekaj minutah ogenj udušila. Zanimivo je bilo, s kakšno silo je prodirala brizgalna na streho hiše, iz katere je letela opeka pod pritiskom močnega curka kot listje z drevesa. Ogenj bi sicer kaj lahko upepelil tudi stanovanjsko hišo, pa se je zahvaliti spretnosti in drznosti gasilcev, da je bil pogašen v dobri četrt uri. Zgorel je skedenj, živinski in svinjski hlevi ter inventar, dočim so rešili voz, živino, svinje in celo perutnino. — Mlademu gas. društvu in njegovim vrlim gasilcem pa gre najboljše priznanje k uspehu! Zanimiv ogled palače Pokojninskega zavoda v Ljubljani Ljubljana, 8. novembra. Danes ob 15. se je vršil izredno zanimiv ogled agradbe nebotičnika Pokojninskega zavoda. Ogleda eo ee udeležili člani »Udruženja inže-.njerjev in arhitektove. Takoj v začetku moramo omamiti, da bo po novem regulacijskem načrtu etavba Pokojninskega zavoda v kras našemu mestu. Zgradba bo imela dve povsem ločeni poslopji. Pročelje bo s svojim licem obrnjeno proti Dunajski cesti in bo segala najvišja točka stavbe 46 m visoko, dočim bo nižji del 28 metrov visok. Veličasten bo pogled od kavarne Evrope proti pošti. Do novega nebotičnika bo tekla 18 m široka avenija. Tujec, ki se bo peljal z renovirano cestno železnico od kolodvora probi pošti, bo začudeno ostrmel. Desna stran ceste bo nudila povsem velemestno sliko: stavbeni velikani se bodo dvigali visoko proti nebu, Ob aveniji pa bodo nameščeni najmodernejše urejeni trgovski prostori. Kompleks okoli glavne pošte bo postal pravi xaity« — trgovsko središče Ljubljane. Načrt predvideva zgradbo novega mestnega magistrata med Ga-jevo in Kolizejsko ulico ter bo po svojem slogu izpopolnjeval veličasten celoten vtie. Aleksandrova cesta bo z 4—5 m širokim podvozom vezana z Gajevo uMco, na obeh straneh pa se bodo vrstiM trgovski prostori. Projekt za nabotienik je napravil inž. Šubic, ▼ detajlnih delih mu pomaga inž. Medved. Statične račune je izvršil inž. Dimnik, kateremu Je tudi skupno s stavbnfkom Bricljem poverjeno stavbeno vodstvo. Solidnost stavbe in pravilnost računov nadzira univerzitetni prof. inž. For-ster, dočim je geološko nadzorstvo v rokah univ. profesorja Iiinterlechnorja. Visoki del stavbe bo stal na 16 stebrih, nižji pa na 21. V pritličju bodo nameščene izlkjučno trgovine, ki bodo tudi v I. nadstropju. Preostali del nadstropja bodo zavzeli pisarniški prostori, ki bodo segali do šestega nadstropja. V 6, 7 in 8 nadstropju bodo stanovanjske eobe. V gorenjem Se8u palače bo nameščeno vse, kar rabijo stanovalci: sušilnica, pralnica, podstrešja, •klad išče stolov za kavarno i. dr. Najvišjo točko zgradbe bo zavzemala kavama z vsemi pritiklinami. Kavarna bo samo sezonska, ker bo ves prostor odprt za boljši razgled. Ob nevihtah se bodo obiskovalci lahko umaknili pod »trehio. Celokupna zgradba bo obstojala iz 10 nadstropij in 13 etažev (2 kletni in 1 pritlična). Polenovko namočeno sir,sardine. Šunko Gavrilovič - salamo ter razno specerijsko blago priporoča F. R. KOVAČIČ, Ljubljana, Miklošičeva 84. Naši izseljenci v oktobru V mesecu oktobru se je izselilo v evropske države iz naše: v Francijo 174, y Belgijo 4, v Holandijo 4 in v Luxemburg 2; vseh skupaj torej 184. V prekomorske države pa: v USA 257, v Argentinijo 161, v Kanado 51, v Uru-guay 15, v Chille 8, v Panama 3 in v Peru 2; vseh izseljencev v preteklem mesecu v prekomorske države je bilo torej: 497, vseh izseljencev skupaj pa je bilo 681. — Vrnilo se jih je iz prekomorskih držav 490, iz evropskih pa 231, vseh skupaj torej 721. Število vrnjencev znaša za 40 več kot izseljencev. Vseh potnikov v minulem mesecu je bilo v državo 4826, iz države 4264; zopet vidimo, da je dotok večji od odtoka. Vsega tega bi ne bilo, če bi bilo pri nas slabo 1 Deportiranih je bilo iz USA 26, iz Kanade 3, iz Avstrije 8; vseh deportirancev torej 37. Repatrirani pa so bili iz USA 7, iz Kanade 124, iz Argentinije 1, iz Avstrije 5, iz Francije 30, iz Belgije 1 in iz Nemčije 6. Vseh re-patrirancev je bilo 174. Na domačem pragu ustreljen 25-letni gruntarski sin ustrelil 68 let starega posestnika. Kranj, 10. novembra 1930. V noči od nedelje na ponedeljek se je izvršil v Lahovčah, ki spadajo v cerkljansko faro, grozen umor. Joža Rožman, star 25 let, sin posestnice Rožmanove je že od poletja sem zasledoval 681etnega gospodarja Janeza Dežmana, vulgo Mrševa. Govoril je, da imata še star dolg in da mu je dolžan maščevanje V nedeljo so pili vaški fantje »prežo«, pri kateri pa ni bil navzoč niti Rožman niti Mršev. Zadnji je pil v gostilni pri Štruklju in se je vračal okrog polnoči vinjen proti domu. Pred hišo ga je čakal mladi Rožman, ki pa je bil trezen. Takoj se je vnel med obema prepir. Mrševa žena je čula, da se njen mož z nekom krega in je prihitela iz hiše, da bi ga spravila domov. Ravno ga je hotela potegniti s praga v hišo, ko poči strel iz karabinke, ki jo je imel Rožman skrito pri sebi. Stari gospodar je bil zadet v prsa in se je zgrudil na mestu mrtev. Rožman je zbežal in se skril. Pravijo, da je rekel, da bo ustrelil še sebe. Vzrok umora ni natančno znan. Menda je Rožmanka letos poleti prodala nekaj gozda in tega ni prijavila oblastem. Mršev jo je nazna nil, morala je plačati par tisoč kazni. Tega mu mladi Rožman ni mogel odpustiti in se je hotel nad njim maščevati. Obe rodbini sta zelo bogati in mogočni, tako da je bilo razmerje med njima vedno napeto. Nesreča v kotredežkem rovu Zrušila ge je krovnina in pokopala rudarja. Zagorje, 9. novembra. Žrtev svojega težkega in odgovornega poklica je poetal Slletni poročeni rudar Bukovšek Pavel, ki je zaposlen pri rudniku že 15 let. Kakor navadno, se je tudi v soboto zvečer podal s rvo jim tovarišem Majdič Francem v kotredezki rov, jašek E, kjer sta bila zaposlena pri odkopu krov nine. Bukovšek je hotel podpreti krovnino, to je plast nad premogom, zato je odkopaval, da bi lahko namestil podporo. Ob pol 12. uri pa se je še nepodprta krovnina nenadoma zrušila in pokopala Bukovška, ki je bil takoj onesveščen. Prisotnoeti duha njegovega tovariša pa Je zahvaliti, da se ni zgodila smrtna nesreča, kajti ponesrečenec bi se gotovo zadušil, da ga ni Majdič rešil > takojšnjim odkopavanjem. Razbil mu je veliko skalo, ki ga Je pritiskala na prsi da je ponesrečeiec lahko svobodno zadihal, nato pa ga Je naložil na voziček in ga odpeljal do drugih tovarišev ter so g* nato skupno odnesli na dom. Poklicani zdravnik dr. Zarnik je konstatiral, da ima Bukovšek nalomljeio levo rebro, hudo stisnjeno desno nogo, hude praske pa po vsem telesu. Za sedaj je ostal v domači oskrbi. Upamo, da ne bodo nastopile kake komplikacije ter želimo vrlemu in priljubljenemu rudarju skorajšnjega okrevanja. Zopet dve nesreči pri delu Bled, 9. novembra. Pri tesanju pilotov se je včeraj ponesrečil tesač Miha Golc z Bleda. Ko je baš tesal na enem kraju, mu je sekira spodletela. Mesto da bi udaril po pilotu, je udaril po svoji desni nogi. Sekira mu je napravila na desni nogi pod kolenom močno zevajočo rano. Na lice mesta je takoj prihitel domači okrožni zdravnik, ki je ranjencu trikrat zašil rano in mu tako nudil prvo pomoč. Sinoči okrog 23. ure se je pri zabijanju pilotov zgodila druga nesreča. Delavec Bras Josip je po nesreči prišel preblizu z glavo k pilotom, kjer ga je »klanfa« udarila po glavi in malone razbila nos. Tudi temu je zdravnik nudil prvo pomoč. povečan in ima mnogo krasnih kulis in preuri -jeno razsvetljavo, dal prvo predstavo v tej sezoni in sicer priljubljenega »Brata Martina« v priznani režiji g. upravitelja Tineta Vrečkota. Ker je dramatični odsek Sokola pridobil več novih ir,-vežbanh moči, upamo, da bomo videli vsak mesec vsaj eno dobro predstavo. Srečna izbira igre, vestno naštudiranje in poglobljeno podajanje bo najboljša reklama za obilen obisk. V soboto 8. novembra ob 8. zvečer pa priredi v Sokolski dvorani Rdeči križ svojo čajanko, ku-tere čisti dobiček je namenjen izključno za obdaritev revne dece soštanjskih Sol z obleko, perilom in obutvijo. Prireditev se vrši pri pogrnjenih mizah z izbranim programom. Med drugimi pevskimi točkami šoštanjskega mešanega in moškega zbora bo gospa dr. Badaličeva iz Zagreba pela arije iz oper: Samson in Dalila, Cavalleria rusticana, Brahmsovo Safino odo, -ia-rodno francosko pastoralo ter kompozicije naših modernih skladateljev širole, Konjoviča in Škerjanca. Po petju in recitaciji se bo serviral čaj in druge dobrote. Odbor se letos nadeja nabito polne dvorane. češkoslovaški Sokoli in Jugoslovani v Italiji »Narodni listy« so prinesli poročilo o seji predsedništva ČOS, v katerem beremo med drugim: »Kupljeno je bilo 4000 posebnih odtiskov podrobnega poročila o tlačenju Jugoslovanov v Italiji in so se razposlali ti članki kot informacija vsem društvom.« Otvoritev zimskega zavetišča na Pohorju Maribor, 10. novembra. Včeraj je otvoril agilni zimsko-sportni odsek SPD v Mariboru zimkso zavetišče pri Ribniški koči na Pohorju v višini 1522 m. S tem je odsek zadostil že davno izpovedani želji zimskih športnikov po oporišču v zapadni polovici Pohorja, ki ima prav gotovo najlepši smuški teren v Sloveniji. Zavetišče je tik bodoče Ribniške koče. Oskrbljeno bo vso zimo in bo nudilo do 40 prenočišč. Pristop Je zelo lahek. Do Ribnice vozi avtobus, odtam do zavetišča pa Je komaj pičli 2 uri hoda. Otvoritve se je udeležilo lepo število smučarjev, ki so prišli docela na svoj račun. Imeli so krasen solnčen in miren dan z divnim razgledom na Kamniške planine, Julijske Alpe s Triglavom, na Veliki Klek in Visoko turo. Tudi smuka Je bila izredno prijetna. Na severnem pobočju jih je čakal vkljub toplemu solncu še vedno pršič. Po otvoritvi je bilo slavnostno planinsko kosilo, ki je nudilo mnogo zabave in veselja gostom. Vsi ljubitelji zimskega športa bodo v novem zavetišču vedno dobrodošli. Šaleško pismo Šoštanj, 8. novembra. Jesen gre h koncu, celo sneg se nam že vsiljivo ponuja in kmetič pospravlja zadnje pridelke z njiv. Dela bilanco, ki ni kaj ugodna. Letina sicer ni bila slaba, toda pridelkov niti poceni ne prodaš. Krompir po 50 para, hmelj pa je skoro ves prodan po 5 Din. Prestrašeni po lanski slabi izkušnji, so hmeljarji dve tretjini nasadov popi-pali, letošnji pridelek pa prenaglo prodali. Sedaj pa se praskajo za ušesi, ko bi ga lahko oddali po 18 Din. Gozdovi so že močno izsekani, za lepo smreko moraš iti že daleč v Št. Vid ali težko pristopne kraje. Pa če že imaš les, ne gre v denar. Včasih je po pol vlaka bilo naloženega z vsakovrstnim lesom, sedaj pa tupatam vagonček. Ogromna skladovnica lesa ob cesti za cerkvijo se kar ne more znižati. Tudi industrija ne dela več s polno paro; tovarna usnja je odpustila precej delavstva, na rudniku v Skalah pa praznujejo povprečno po dva dni v tednu. Edino jabolka so se letos dobro prodala in so se ljudje tudi oskrbeli s pijačo, pa kaj, ko so obrodile bolj srednje in le po nekaterih legah, če jih ni oklestila toča, ki nas je parkrat obiskala. Šoštanjčane trenutno seveda najbolj zanima vodovod. Sedaj, ko je skoraj še vse mesto razkopano, tudi neverni Tomaži verjamejo, da bo beseda postala meso. S svojimi globokimi jarki je mesto izglcdalo kot bojišče, kjer so se bili ljuti pozicijski boji. Sedaj se je torišče bojev preneslo na glavni trg in njegove stranske ulice; severno od žel. tira pa so povsod že položene cevi in jarki zasuti. Na izkopani zemlji ilovice in laporja smo šele videli, po kakšnih plasteh se je nabirala naša pitna voda. Če še pomislimo, da se pod to plastjo nahaja premog s strupenimi plini, da je kanalizacija in naprava greznic pomanjkljiva, lahko čestitamo našim želodcem, da so srečno ušli raznim nalezljivim boleznim. In vendar se še dobijo godrnjači celo med inteligenco, ki kritizirajo vpeljavo vodovoda. Res bodo doklade spočetka večje, toda brez žrtev ni napredka. Ne pomislijo, da bodo radi dobre pitne vode iz belih planinskih studencev njih hi5e zrastle v vrednosti. Vendar se prijave vsak dan množijo in jih je sedaj že nad 80. Stvar je kakor pri elektriki. Sprva pomisleki in obotavljanje, potem pa se drug za drugim spreobrne. Pristojbina bo baje znašala 5 Din na mesec od glave ter stalni letni prispevek od pipe; odločitev o tem pa še ni padla. Če ne bo posebnih zaprek, bo stekla voda že' do začetka decembra, v delu mesta nad železnico pa še prej. Z jesenjo je oživelo tudi kulturno iivljenje v Šoštanju. Minulo nedeljo je mariborska zvoza kulturnih društev priredila celodneven tečaj z lepimi predavanji in poučnim filmom. Publike bi lahko bilo še dosti več, če bi se bila napravila pravočasno učinkovitejša reklama. Dne 15. novembra bo Sokol na novem odru, ki je znatno Ribno pri Bledu Na tukajšnji osnovni šoli se Podmladek Rdečega križa kaj lepo razvija. Izmed približno 70 šoloobveznih otrok, ki posečajo pouk v domači vasi, Ivoritnega, Sela, Bodešč in Betinj, jih je 30 včlanjenih v PRK, kar je za dane razmere zelo razveseljiv pojav. Vsi se pridno udejstvujejo ter ravnajo po navodilih PRK, imajoči svojega predsednika, tajnika in blagajnika. Kot posebnost je navesti zdravstvenega nadzornika, ki pazi na red in snažnost v šoli. Telica mu je padla v greznico. Te dni je padla posestniku Tomanu v Bodeščah pri Bledu telica v greznico. S težavo so jo spravili ii jame. Bled Pevske vajo Sokola na Bledu se vrše redno vsaki torek in petek ob pol 8. v prostoru br. podstaroste Jurija Ravnika. Ker bo pevski zbor nastopil 1. decembra na sokolski praznik, se naprošajo pevci, da hodijo redno in točno k vajam. Kranj Pobiranje članarine. Ta teden bo odbor Kola jugoslovanskih sester pobiral članarino. Nad vse uspel koncert. V nedeljo zvečer je bil v gimnazijski telovadnici koncert, ki sta ga izvajala violinski virtuoz Karlo Rupel in koncertni baritonist Marjan Rus; pri klavirju je bil znani pianist Marjan Lipovšek. Dvorana je bila popolnoma zasedena. Pri tem koncertu je bila navzoča res odlična publika, kakor že ni bila zbrana dolgo pri kaki prireditvi. To pač priča, da je bil ta koncert naravnost potreben in da imajo Kranjčani res smisel za pravo umetnost. Zlasti Je ugajalo Ruplovo izvajanje Mozarta (drugi stavek), Dvofakovega Slovenskega plesa in Riesove skladbe: Perpetuuin mobile. Rus pa je navdušil publiko z arijo Kecala iz Prodane neveste in Prelovčevimi slovenskimi narodnimi. Oba umetnika sta morala še dodajati, žela sta obilo aplavza in zasluženega priznanja. Odličen je bil tudi Lipovšek. Bil je to res rendez-vous kranjske duševne elite in večer pravega umetniškega užitka. Nedeljska tekma. V nedeljo popoldne je igral tukajšnji S. O. Sokol z S. K. Jadranom iz Ljubljane. Rezultat 3:1 je izpadel v prid Ljubljančanom. Tekma je bila nezanimiva in skoro surova. Še o vprašanju poldnevnega pouka na osnovni šoli. Naš dopis o tej zadevi je zainteresiral tudi širšo Javnost. Podajamo še strokovno izjavo vodje seminarja za praktično pedagogiko na ljubljanski univerzi. Resnica je, da popoldanski pouk še zdaleč nima tistega učinka in uspeha kakor dopoldanski. Če se vpelje res dopoldanski nedeljeni pouk sta s pedagoškega vidika važna in upoštevanja vredna predvsem naslednja dva momenta. Paziti je treba prvič na to, da se učencev pri pouku preveč ne obremenjuje, da lahko vzdržijo vse dopoldne. Drugič je treba naložiti otrokom preko popoldneva dosti naloge, da se ne razvije kvarno postopanje po cestah. Pri tem je važno tudi dejstvo, da je za učitelja mučno, Če mora poučevati par ur zapored, torej bo treba več učnih moči. Nasprotno pa bi moralo učiteljstvo skrbeti za nadzorstvo popoldne, kajti učitelj ni samo vzgojitelj v šoli, ampak tudi izven nje. To res zanimivo izjavo prinašamo, da še bolj razjasnimo staršem vse ozire, ki pridejo pri tem vprašanju vpoštev. Dnevne vesfi — bazpis 11 ustanov za učence Tehnične srednje šole v Ljubljani. Mesino načelstvo razpisuje dr. Fran Košmerlovo dijaško ustanovo za slušatelje višjega oddelka Tehnične srednje šole v Ljubljani v znesku 3000 Din (tritisoč dinarjev) na leto. Mestno načelstvo ljubljan. razpisuje dr. Janeza Ev. Kreka dijaško ustanovo za slušatelje Tehniške srednje šole v Ljubljani. Mestno načelstvo razpisuje pet mest ustanove za učence višjih oddelkov in štiri mesta za učence nižjih oddelkov te šole v iznosu po Din 1000 — (enti-soč dinarjev) na leto. Pogoji so razvidni iz razglasa na občinski deski in na srednji tehniški 6oli v veži. — Nov sokolski pevski zbor. Sokol Gorje pri Bledu je ustanovil moški pevski zbor pod vodstvom brata Franca Piklija in je pričel z rednimi pevskimi vajami. — Prva knjižnica *a otroke. Društvo, ki si prizadeva, da dvigne književnost za otroke v Zagrebu, deluje z uspehom že 8 let. Zdaj bo otvorilo prvo javno knjižnico za otroke. — Avtomobilski promet preko Ljubelja zopet omogočen. Avtomobilski klub poroča: Veliki anežni zameti na Ljubelskem prelazu so po za-•lugi tamkajšnjega veleposestnika g. F. barona Borna odstranjeni in je avtomobilski promet preko prelaza v Avstrijo zopet mogoč. — Beda delavcev v Bosni. Iz Sarajeva poročajo, da je te dni prosila večja skupina delavcev pomoči pri raznih tamošnjih uradih. Delavci so bili odpuščeni pri neki lesni tvrdki, ki jim je ostala dolžna tudi plačo za 8 dni. — Slučajno preprečena železniška nesreča. Ko je v soboto odšel potniški vlak iz Orašca proti Konjiču, se je zrušila na progo velika skala, katero je opazil slučajno mimo prišedši Muha-med Cišič. Posrečilo se mu je z mahanjem opozoriti vlakovodjo na nesrečo. Lokomotiva se je ustavila tik pred skalo ta tako je bila preprečena velika železniška nesreča. — Naročen upior. Pred letom dni so odkrili v vasi Lapovo strašen umor. Stanojka Stojanovič je sovražila svojega moža in je sklenila, da se ga odkriža. Med njene prijatelje je štela tudi nekega Milovana Jankoviča, ki se je s Stanojko pogodil, da bo spravil njenega moža na oni svet za 4000 Din. Tako se je tudi zgodilo. Nekega večera je Milovan počakal moža in ga zavratno napadel z motiko ter ga na mestu ubil. Oba sta prišla te dni pred sodnike. Stanojka je bila obsojena na 20, morilec pa na doživljensko ječo. — Drzna tatvina avtomobila. V soboto je pustil znani beograjski advokat dr. Alkalej avto Mercedes Benz pred svojo hišo v ulici Nikole Spasiča. Pozabil je zakleniti vrata avtomobila, kar je neki tat izrabil; sedel je v avto in ee odpeljal z njim. Policija ga še ni našla. — Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Josip Reich. 6602 — Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12. 166 — Vreme. Lepo vreme traja že nekaj dni. V Dravski banovini je bilo včeraj zjutraj po ravninah megleno, dočim po gorah izredno soln-čno. Drugače je bilo mirno, brezvetrovno. Vlažnost v Dravski banovini je znašala 94 do 95%. Po drugih pokrajinah Je bilo prav tako mirno, jasno in lepo. Banometersko stanje je v državi visoko ter Je variralo med 766 7 ta 772 3. Najvišje stanje je bilo v Ljubljani. Vremensko stanje je bilo včeraj v Dravski banovini naslednje: Ljubljana barometer 772’3, temperatura 26 C, relativna vlaga 94, mimo, megleno in 10 stopinj oblačnosti, včeraj 01 padavin (rosilo je iz megle), najvišja temperatura 7, najnižja 18 C. Maribor: barometer 769 2, temperatura 3, relativna vlaga 95, mimo, oblačnost 4, najnižja temperatura 8. Barometer je po drugih krajih včeraj ob 7. kazal: Zagreb 7707, Beograd 7663, Split 7 9, Rab 7681, Vis 767. Včerajšnja Jutranja temperatura se je gibala med 2-6 C in 18 C. Termometer Je ob 7. kazal: Zagreb 8, Beograd 8, Moetar 4, Split 12, Rab 14 in Vis 18. Hjtibljtma Torek, 1L novembra 1930., Martin. Pravoslavni: 29. oktobra, Braslav. Nočno službo imata lekarni Sušnik na Ma-* rifinem trgu ta Kuralt na Gosposvetski cesti. h ■ Dodatek k poročilu o sprejemu ministrskega predsednika. V poročilu o sprejemu ta poz-dravu predsednika kraljevske vlade generala Petra Živkoviča v Ljubljani smo navedli le nekatere odlične zastopnike raznih korporacij. Oni, ki niso bili navedeni, naj tega ne štejejo v zlo. Danes omenimo le, da se je udeležil sprejema g. ministrskega predsednika na glavnem kolodvoru tudi predsednik krajevnega odbora Udru-ienja jugoslovanskih vojnih invalidov g. Zvonimir Satler. ■ Sprejem na avstrijskem konzulatu. Avstrijskemu konzulatu Je čast sporočiti, da bo generalni konzul dr. Herman Pleinert 12. t. m. ob priliki avstrijskega državnega praznika med 10. in 12. uro sprejemal v svojih uradnih prostorih državljane in prijatelje republike Avstrije. (Uradovanje za stranke se ta dan ne vrši.) ■ Dramsko in operno gledališče sta danes v torek zaprti. — Opozarjamo občinstvo, ki se zanima za domačo dramsko produkcijo, da bo Jutri v sredo 12. t. m. poslednja predstava »Kraljične Haris«. Predstava bo za red C. — Ker je Nušičeva komedija »Gospa ministrica« ljubljansko občinstvo izredno navdušila ter je ostalo pri nedeljski reprizi na stotine ljudi brez vstopnic, se ta komedija ponovi v četrtek 13. t. m. izven abonementa. Vstopnice od srede dalje pri dnevni blagajni v operi, cene od 26-— dinarjev navzdol. ■ Obrtno gibanje v Ljubljani. Meseca oktobra je bilo pri mestnem magistratu kot obrtni oblasti prijavljenih in vpisanih 41 obrtnih, trgovskih, odnosno Industrijskih obratov, izbrisanih pa je bilo 25. ■ Cene kurivu v Ljubljani. Po uradnem poročilu tržnega nadzorstva z dne 1. oktobra so bile naslednje cene kurivu: 1 tona premoga 460 Din, 1 kub. m trdih drv 140—150 Din in kub. m mehkih drv 75—80 Din. ■ Cene kruhu. Sedaj so veljavne po poročilu tržnega nadzorstva naslednje cene kruhu: 1 kg belega kruha 450 Din, 1 kg črnega 4, 1 kg rženega 4 Din, 1 navadna žemljica 0 50 Din, 1 mlečna žemljica 0-50 Din. ■ Nalezljive bolezni v Ljubljani. V oktobru je bilo prijavljeno mestnemu fizikatu 6 slučajev škrlatinke, 16 daviče, 3 dremavice, 1 šen. Drugih nalezljivih bolezni v Ljubljani ni bilo. Zdrav, stveno stanje Ljubljane je splošno prav ugodno. ■ Koncert godalnega kvarteta iz Dresdena. Vse glasboljubivo občinstvo opozarjamo, da se vrši nocoj ob 20. uri v Unionski dvorani komorni koncert, katerega program bo izvajal svetovno znani godalni kvartet iz Dresdena, katerega tvorijo gospodje gg. Fritzsche (I. violina), F. Schneider (Il.violina), K. Riphahn (viola) in A. Kropholler (čelo). ■ Razširjenje plinskega omrežja v Ljubljani. Mnogim naročnikom plina mestna plinarna ljubljanska ni mogla dobavljati plin, ker niso bili položeni v vse ulice ali ceste plinski vodi. Sedaj ima mestna plinarna na razpolago okrog 10.000 m potrebnih plinskih cevi, katere bo položila takoj v pomladi. Plinarna bo tekom drugega leta torej razširila plinsko omrežje za približno eno tretjino sedanjega obsega, tako da bo lahko skoro vsakemu reflektantu napeljan plinski vod do pred hiše, in sicer brezplačno le v izjemnih slučajih, kjer ni zadostno reflektantov proti malenkostni odškodnini. — Zato se s tem naprošajo vsi reflektanti za plinsko kurjavo, da se takoj pismeno javijo mestni plinarni, ker se bode tekom letošnje ziine sestavil program dela za prihodnjo pomlad. Po odobritvi tega programa spremembe ne bodo mogoče. 2e letos pa se položi plinski vod po Dunajski cesti do odcepa Vodovodne ceste, tako da se bo takoj pomladi pričelo z napeljavo vodov na obe strani Dunajske ceste. Tudi po cesti za Gradom ob Grubarjevem kanalu se polagajo sedaj plinske cevi, da bo pritisk plina na Karlovški cesti ojačen in da bo mogoče napeljati plin tudi na Prule, kjer ze mnogo strank željno čaka plinsko napeljavo. Prav posebno pa opozarjamo posestnike onih vil in stanovanjskih hiš, ki so še sedaj v gradnji, da takoj naroče plinsko instalacijo, ker so stroški montaže v surovo dograjeni stavbi mnogo nižji kot pri popolnoma dogotov-ljeni poslikani stavbi. Proračune in vse podatke daje mestna plinarna brezplačno, na razpolago je tudi mnogo prospektov o plinskih aparatih, da si vsakdo že na podlagi teh ustvari lahko sliko brezprimerne praktičnosti in ce-nosti plinske kurjave. Tekom tekočega leta, bo priredila mestna plinarna tudi več predavanj in javnjh poskušenj, nadalje že obetane kurze za služkinje kot tudi za gospodinje, seveda _ brezplačno. Točen datum bomo objavili v prihodnjih dneh. S Tragična smrt. V nedeljo dopoldne je prispel v Ljubljano mlad posestnik Jože Bajc iz Jablanice, občina Šmartno pri Litiji. S svojim bratom in vaščani je prišel v Ljubljano, da bi se udeležil zborovanja Kmečke zveze, ki je bilo napovedano za 10. dopoldne v Unionu. Z bratom in nekaterimi znanci je Jože Bajc odšel v gostilno Košak na Krekovem trgu, da bi se nekoliko okrepčal. Ni še dobro sedel k mizi, ga je že nekaj streslo in Bajc se Je nezavesten zgrudil na tla. Ni dal več znamenja življenja. Mestni lizik dr. Mavricij Rus, ki je bil pozvan k nesrečnežu ,je mogel ugotoviti le nastop smrti. Odredil je, da so truplo Bajca odpeljali v mrtvašnico pri sv. Krištofu. Danes so Bajca prepeljali na dom v Jablanico, od koder bo v torek dopoldne pogreb na domače pokopališče. Tragično preminuli kmet Jože Bajc je bil mož poštenjak in zelo vnet za kmetijstvo. ■ Nepoštena dekla. Okoli 20 let stara Matilda Cokl je zapustila službo ter je svoji gospodinji posestnici Karolini Volavšek odnesla najrazličnejše stvari, tako blaga za žensko oblejco, čevlje, perilo In druge stvari. Gospej Volavškovi je odnesla tudi 400 Din gotovine. Volavškova je oškodovana za približno 1600 Din. 1 ® Aretacije. Od sobote do včeraj opoldne Je bilo aretiranih 10 oseb, med drugimi dva delavca zaradi težke telesne poškodbe, a sta bila pozneje izpuščena, več prostitutk in postopačev ter dva ponočnjaka zaradi nedostojnega vedenja. Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem s t. HTMlmu 1930 oivoril na DunajsLi c. 9 svoj lastni ZOBNI ATELJE Priporoča se JOŽE KAVCIC Loncesifonirani loLotebniL Sprejema od 8. do 12 in^od 2. do 6. ure. Po želji tudi izven ur. Maribor Meščani! Danes t torej 11. t. m. popoldne okrog 16. ure bo imelo mesto Maribor izredno čast, da ga posetijo štirje ministri kraljevske vlade. Vabim vas, da okrasite že opoldne svoje domove z državnimi zastavami ter prihitite na Glavni trg, da dostojno sprejmemo odlične goste! Dr. Juvan, župan, g.r. * m Današnji spored poseta kr. vladnih ministrov v Mariboru. Po informacijah, ki smo jih danes prejeli, pridejo gg. ministri v Maribor z avtomobili iz Celja okrog 16. ure. Do mestne meje na Tržaški cesti se Jim odpeljeta naproti župan dr. Juvan in podžupan dr. Lipold. Sprejem bo na Glavnem trgu. Po sprejemu je slavnostna seja občinskega sveta, po seji pa izlet v okolico. Zvečer bo v hotelu »Orel« intimen banket, katerega se poleg gg. ministrov udeležijo le zastopniki oblasti. V četrtek ob 9. dopoldne'bo konferenca z zastopniki okrajev, društev itd. Po konferenci si bodo ministri, če bo čas dopuščal, ogledali mariborsko okolico, nakar bo ob 13. uri kosilo, ki bo nanj povabljeno večje število uglednih Mariborčanov in okoličanov. Po kosilu odpotujejo ministri v Ptuj. m Slavnostna seja mestnega občinskega sveta. O priliki prihoda ministrov gg. dr. Stanka Šverljuge, dr. Milana Srskiča, inž. Dušana Ser-neca in dr. Ivana Švegla bo danes v torek 11. t. m. okrog 16. ure v mestni posvetovalnici slavnostna seja mestnega občinskega sveta mariborskega. Natančen čas prihoda ministrov še ni znano, zato bodo gg. občinski svetniki o tem še osebno obveščeni. m Žalna maša za vojne žrtve. V sredo 12. t. m. ob 9. uri se bo po naročilu Združenja vojnih invalidov, krajevnega odbora v Mariboru brala v tukajšnji stolnici žalna mafn v spomin vseh padlih vojnih žrtev, umrlih vojakov in članov združenja. m Smrti. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Frančiška Veg, rojena Breznikova, žena Inka-santa, ?3 let; Antonija Bračkova, zasebnica, 67 let; Franc Kok, trgovec, 65 let; Ana Širceva, zasebnica, 78 let; Marija Juharto- a, hči železničarja, 3 mesece; Franc Zelzer, starinar, 73 let; Julija Nendlova, rojena Holzknechtova, zasebnica, 60 let; Marta Schrottova, zasebnica, 31 let; Silvester Fontana, trgovec, 91 let; Ivan Fersch, šolski upravitelj, 87 let in Marija Gruberjeva, rojena Apatova, hišna poses'nica, 63 let stara N. v m. p.l m Koncert »Drave« v Mariboru. V nedeljo je priredilo v Unionu nar. žel. glasbeno društvo »Drava« vokalni koncert s sodelovanjem solistov ge. Skvarča sopran in g. Faganelli bariton. Sopran solo je spremljal na klavirju skladatelj in pevovodja mariborske Glasbene matice gosp. Vasilij Mirk. Svoj namen je gotovo dosegel zborovodja g. Albin Horvat, ki je ljudstvu prikazal slovensko in srbsko pesem v vsej svoji lepoti. — Prav posebno so pokazali tehnično dovršenost pri Mirkovi »Oj slovenska zemljica« in pri prekmurski narodni »Teče mi vodica«, ki jo je priredil za zborovo petje g. Dev. — Svojo nalogo je sijajno izvršil g. Anton Faganelli. Njegov mehki bariton mariborska publika prav rada posluša in ga želi mnogokrat slišati. Tudi ga. Antonija Skvarča je zelo dobro odpela svoje pesmi. Tu smo imeli priliko občudovati njen junaški sopran. Da svojo nalogo dobro razume, priča njena gestikulacija, ki je zelo popolna. Oba solista želimo videti večkrat na odru. — Zbor sam je ustvarjen iz dobrega inaterijala in je tudi precej star. Ce je materijal dober in pevci izvežbani, se kljub temu ne sme z njim prenagliti. Na primer, po intonaciji je najboljše, če se pevovodja prepriča, ali so vsi pravilno pograbili glasove ali ne. Kajti če je le za polovico ali četrtino vstran, je lahko katastrofa neizogibna. Samo prisotnost duha g. Horvata je rešila zbor, da ni prišlo enkrat do katastrofe. Zato so se dobro odrezali. B. — m Mučno stanje. Ko se je obnoviilo tukajšnje državno žensko učteljdšče na Zrinjskega trgu, niu je bila kot vadnica prideljena v istem poslopju nameščena tretja mestna dekliška šola, kii je bila in je še danes vse obenem, vadnica in osnovna šola s šolskim okolišem in petimi razredi. Ze to dvoje je položaj šole in učnega osebja skrajno oteževalo, kajti moralo je vzgajata neizbran in nadšteviilem kader otrok, obenem pa imeti še hospitacije, ka so pni 10 razredih učiteljišča pogostejše kakor drugod. Vendar je doslej občina prav.iilno priznavala, da je šola mestna in je učiteljicam doplačevala stanarino. S 1. t. m. je pa stanarino naenkrat ukinila, tako da so učiteljice te šole, ka opravljajo dvojno delo na slabšem kakor je učiteljstvo drugih šol. Ker se ne morejo odtegniti samo pravice, ampak bi se morale prej tudi dolžnosti, je nujno potrebno, da se položaj te šole razčisti: ali naj bo vadaica brez okoliša, ali pa mestna osnovna šola. Na vsak način pa odtegnitev stanarine ni pri sedanjem stanju z ničemer utemeljena, zato upamo, da se bo storjena krivica takoj popravila. m Ogenj v mestni klavnici. Včeraj proti jutru so se vnele smeti v pepelu kleti mestne klavnice, kjer je spravljen tudi premog. Službujoči stražnik, ki je opazil dim, je alarmiral uslužbence, ki so ogenj pogasili, tako da gasilcem ni bilo treba nastopiti. m Smrtna nesreča. Podirajoče »e drevo je v petek zdrobilo v gozdu pri Gornji Pristavi prsni koš posestniškemu sinu Mihaelu Kvasu. Bil je takoj mrtev. m Nezgoda. Včeraj dopoldne se je na Koroški cesti zgrudil onemogel na tla 671etni delavec Anton Mak. Pomoč mu je nudil rešilni oddelek In ga nato prepeljal domov. m Po nedolžnem ranjen. Slikarski pomočnik Jernej J. je hotel v neki gostilni na Koroški cesti zagnati v nedeljo zvečer nekemu gostu, s katerim se je sprl, steklenico piva v glavo, zadel pa je pri tem mesarskega pomočnika Štu-lerja in ga ranil na čelu. Štulerja so na rešilni postaji obvezali, Jerneja J. pa zaprli. m Spet tihotapstvo. Včeraj so prijeli na tukajšnji glavni postaji Marijo D. in njenega sina, ki sta nosila v aktovki, ročni torbici in ška-tlji za vijolino 16 kg saharina. m Zopet kamenje. Upokojenemu orožniškemu naredniku Karlu Vrečku je v nedeljo zvečer priletel v Zagatni ulici na Pobrežju večji kamen na glavo in ga ranil na licu. m Najdena svinja. Alojzija Šebek, stanujoča v Beograjski ulici št 12 je včeraj javila policiji, da se je v soboto zatekla k njej okrog 80 kg težka svinja. Lastnik jo najde pri njej. m Dve tatvini. Mesarskemu pomočniku Frideriku Stihu je v začetku tega meseca izgil iz omare neke gostilne na Koroški cesti, kjer je stanoval, 1000 Din vreden površnik. V isti gostilni je bilo trgovskemu potniku Emilu Otorepcu ukradeno te dni perilo, ta sicer spodnje hlače in srajce ter črna obleka v skupni vrednosti okrog 1500 Din. m Vlom v Vukovskem dolu. V Vukovskem dolu pri Jarenini sta v soboto ob belem dnevu vlomila dva neznanca v hišo posestnika Dolka-na in odnesla 4000 Din. Gospodar, ki so ga opozorili na to, da se okrog njegove hiše potikata dva sumljiva človeka, ju je pri povratku s polja še videl, kako sta izginila v gozdu, dohiteti pa ju ni več mogel. m Aretacije. V nedeljo so bile tu aretirane 4 osebe, in sicer dve radi razgrajanja in kalit-ve nočnega miru, po ena pa radi goljufije ta telesne poškodbe. Celje Meščani! Danes t torek 11. novembra posetijo mesto Celje gg. min. pravde dr. M. Srškič, mnister za finance dr. St. Švrljuga, minister za šume in rudnike inž. D. Sernec, minister brez portfelja dr. I. Švegelj. Vabimo vas, da se udeležite tim številnejše svečanega sprejema visokih gostov pred poslopjem mestnega načelstva in počastite prihod gg. ministrov z okrasitvijo svojih domov z državnimi zastavami. Dr. Goričan, načelnik, s. r. * * Osebna vest. Odvetniški koncipijent v pisarni g. dr. Kalana g. Sbrizaj Teodor se je preselil v Gornji grad, kjer otvori svojo lastno pisarno. * Premestitev v državni službi. Dosedanji vodja glavnega oddelka finančne kontrole v Celju g. Torkar Janko je na lastno prošnjo premeščen v Kranj. Njegovo mesto je prevzel poverjenik finančne kontrole g. Ferenčak Mihael. * Smrtna kosa. V javni bolnici sta umrli: 8. novembra Hajšek Anica, dveletna hči posestnika iz Štaterberga pri Mariboru, 9. novembra Lesnika Terezija, 80-letna občinska uboga iz Sv. Jurija ob juž. žel. * Celjska Borza dela potrebuje 7 konjskih hlapcev, 2 hlapca za govejo živino, 1 hišnega hlapca, 1 lončarja, 1 pečarja, 1 steklarja, 1 kleparja, 1 elektrika, 2 mizarja, 1 sodarja, 1 krojača, 6 čevljarjev, 1 kurjača, 12 vajencev, 2 kmetijski gospodinji, 24 kmetijskih dekel, 1 poljsko delavko, 1 natakarico, 1 gostilničarsko kuharico, 1 hotelsko sobarico, 2 navadni delavki, 4 kuharice, 49 služkinj, 1 gospodinjo, 1 postrežnico, 3 vajenke. * Nezgoda šolarja pri igranju. 11-letni učenec osnovne šole Kovačič Alojzij, sin rudarja iz Hude jame, je pri igranju v šoli padel in si zlomil levo nogo v členku. Prepeljali so ga v celjsko javno bolnico. * »Utopljenca«. Nocoj ob 20. uri se vrši dru ga premijera Mestnega gledališča z »Utopljen cema«, veseloigro, ki jo režira g. Velušček. Občinstvo naj si nabavi vstopnice v predprodaji v knjigarni Goričar in Leskovšek, da ne t>o pre velikega navala pri večerni blagajni. * Vino in nož. Ko se je v nedeljo zvečer 19-letni posestnikov sin Puc Viktor iz Št. lija pri Dramljah vračal proti svojemu domu, se je v temi zaletel vanj nek pijanec in mu zadal i nožem štiri sunke v hrbet, trebuh in roko Hudo ranjenega Puca so prepeljali v celjsko bolnico, orožniki pa zasledujejo napadalca. Braslovče Prst ji je odsekal. Žalosten in vsega pomilovanja vreden primer se je pripetil te dni v Podreku pri Peternelu. Devetletni sinček je na ukaz cepil razžagana polena. Delo mu je bilo seveda pretežko, zato je poklical na pomoč svo jo petletno sestrico. Le-ta mu je pomagala. Pri zamahu s sekiro je bratec mahnil mesto po polenu po sestrini roki ter ji odsekal sredinec na levi roki, ostale prste pa močno ranil. Zdravnik je moral na žalost amputirati le še za kožo se držeči prst. 'Lutkovno gledališče. V četrtek popoldan so vprizorili člani tukaj se mudečega cirkusa na tukajšnji šoli prvo lutkovno predstavo za mladino proti, zelo nizki vstopnini. Vprizorili so snov iz češke zgodovine »Bitka na Beli gori«. Dela na ban. cesti Letuš-Mozirje se bodo za letos zaključila radi slabega vremena. Ravno-tako se bo prekinilo z deli na cesti Polzela -St. Andraž-Velenje. Na cesto iz Letuša skozi Braslovče do Polzele je navoženih mnogo kupov gramoza, ki ga bodo posuli. Cesta je posuta ie do trga. Zdravstveno stanje. Mnogo otrok boleha pri nas na oslovskem kašlju, tako da manjka v nižjih razredih do polovice otrok, zlasti deklic. Pojavila se je v okraju tudi davica, imamo že dva bolnika. Da se prepreči morebitna epidemija, prosimo starše, da vsako sumljivo obolenje takoj prijavijo zdravniku. Zena m mir Andrej Žmave, Maribor: Zakaj je bila avetovna vojna? Gotovo je bila potrebna nekaterim. Kdo to to >nekteri»? To imo mi vti, ki smo le vojskovali dejansko, ali pa kitili lisa koli« krvave prizore na polju llave. Tajna moč, ki je silila narode v krvavi ples, Je bila grabežljivost. Razširiti se, povečati svoj vpliv in moč... Grabežljivost je prirojena posamezniku, gotovi skupini enako mislečih ljudi (bodisi verska, politična, etnična, ekonomska, socialna, umetniška organizacija), narodu, plemenu. Vsi smo grabežljivi in kot člani grabežljive zajednice smo hoteli vojno. Torej tudi me, žene. Seveda nas ni nihče vprašal za naše mnenje pred izbruhom vojne. In zakaj bi? Hoteli so jo naši možje, in čisto logično sledi, da tudi me, kot bitja, zavisna od moških. Zene so klonile glave in doživljale po zaledjih tragedijo iivilnih kart in večnega strahu. Vsakdanjost jih je bičala, medtem ko so možje čakali — na smrt. Minila jo vojna. Razpršili so se bojevniki in žene so stale pred praznino. Kje so oni, ki so odšli veseli in pevajoči? Ni jih... A oni, ki so se vrnili? Ne poznamo jih... A me, ki smo ostale doma? Bedne. In naši otroci? Brez mladosti z razstrgano dušo. To je bila slika, ki je tiščala k tlom izmučene duše. Danes? / Vojna je bila kakor grozne sanje. Pozabljamo nanjo. Narodi se na skrivaj oborožujejo. Spet bo prišel dan, ko bo nekaterim potrebna vojna. A no nam, ženam! Vojna nas je prekovala. Stopile smo v javno življenje ob moževo stran in gledamo dogodke, ki se bližajo... Vojna grozi tu, vojna grozi tam... Možje špekulirajo z mirom, me žene ga čuvamo. Do vojne smo bile varovalke le domačega miru, sedaj po občega. Zene - matere dajemo svoje sinove takrat, kadar je zares domovina v nevarnosti, a ne takrat, kadar se komu zahoče potisniti mejnike . . . Zene vseh narodov in ver so si podale roke, da varujejo mir. V miru je razvoj in polet, napredek in blagostanje — v miru raste naraščaj v zdravem oiračju, njihova telesna in duševna moč stremi k obče-človeiklm idealom, a ne pristranskim malenkostnim malikom šovinizma. Za svetovni mir moramo žrtvovati vse, čeprav nas to včasih zelo boli... Me žene, vseh narodov in ver, me nositeljice Ideje miru, me se danes v nemi boli klanjamo vsem padlim herojem vseh časov. Dali so molče predčasno svoje življenje na oltar človeštva, da zagotove mir, trajen mir... Mir vašim dušam! Mir veje iz vaših pozabljenih grobov... Mir. Mir v nama, mir okoli nas in nastopila bo doba pravičnosti, treznosti ln spoštovanja kulturnih dobrin vseh narodov. Tedaj se bomo šele dejansko zbližali in medsebojno spoznali. Daleč smo še od tega. Divergentno se pomika hotenje naše generacije. Zato vzgajajmo našo mladež, posebno deklice kot bodeče matere in no-siteljice ideje miru v duhu svetovnega miru, ker je mir morda odlomek nebeškega kraljestva na zemlji. M. 2. K. So kiolstvo Sokolstvo in šport Naš list je že večkrat poročaj o aikoiji ta sodelovanje med sokolstvom in športnimi organizacijami na Češkoslovaškem in naglasil potrebo, da se budi pni nas uredi to vprašanje. Prejšnji mesec se je vršil v Zagrebu I. kongres saveza športnih svez kraljevine Jugoslavije, ki se ga je udeležil tudi načelnik sokolsko <\ saveza br. 1. Bajželj. Na tem kongresu je bila sprejtx med ostalim tudi resolucija z ozirom na sokolstvo in šport. Le resolucije posnemamo: Sokolstvo in šport sta dva poikrota, kd gresta po raznih poteh za isbim ciljem, ki se poslužujeta skoraj istih sredstev in se medsebojno i*-porokijujeta. Zarto je obojestranska korist in potreba, da se zbližata dn medsebojno spoznata. Potrebno je &m tesnejše sodelovanje. Športni »avezi izražajo svoje načelno stališče in navdušeno pristopajo k praktičnemu izvrže vanju tega sodelovanja z najlepSinvi željami in nadami. Pozdravljajo že obstoječe sodelovanje zimskošportnega in nekaterih plavalnih savezov « sokol akj um savezom. Po sklepu uprave eavezaSKJ od 26. januarja t. 1. in sklepa zbora župnih načelnikov od 2. novembra 1. 1 je omogočeno sodelovanje tudi z drugimi gaveni, kar naj se v bodoče tudi izvrši. Z ozirom na obliko tega sodelovanja Je bilo sklenjeno, da se poediiui »avezi direktno sporazumejo s Sokolom. Interesi sokolstva in športa so ozko vezani, zato j« njihovo #odelovanje njihova korist. Športni saveai ne vidijo niti trohice nevarnosti, oviranja, konkurence ln sličnega v Sokolu. V mišjih imajo samo korist in napredek n zdravje mladine in jakost Jugoslavije. Na tem kongresu ste bile sprejeti tudi resoluciji, ki se nanašate na zakon o telesni vzgoji in na visoko Sodo za telesno vzgojo v Jugoslaviji. * Sokol šiška. Kdor se želi vpisati v smučarski tečaj pod vodstvom br. Iv. Tavčarja, naj le tgla-si pri br. Rud. Berdajsa, Bežigrad 10 ali pa pri br. Hinku Klavori, Celovška c. 32. Razširjajte Jugoslovana! Vprežno orodje za vinograde Radi premnogih trsnih bolezni in škodljivcev iz novejSe dobe, od katerih naj navedemo le peronosporo, oidij in trsno uš, so se dela v vinogradništvu tako silno pomnožila, da jih malokateri vinar zmore o pravem času in na način, ki bi jamčil uspeh. Naši pradedje so bili v tem oziru neprimerno na boljšem, o čemer lahko priča tudi sedanja starejša gorička generacija, ne glede na druge povečane in še neprestano naraščajoče težave današnjega kmetijstva vobče. Zato je tem bolj važno in nujno, da se i naš vinogradnik, ki je pri tem najbolj prizadet, poslužuje vseh novodobnih, preizkušenih, dobrih tehničnih sredstev za poenovitev in pospešitev rednih kulturnih del, kar ugodno vpliva obenem na izboljšanje in pocenitev vinske produkcije. K tem tehničnim sredstvom prištevamo tudi vprežno orodje v vseh vinogradih, ki so za to količkaj primerni. Vprežno orodje za obdelavo vinogradske zemlje pri nas le tu pa tam uporabljajo, med drugim v posameznih mariborskih, gornjeradgon-skih in slovenjbistriških goricah, dasi je dokazano, da napravimo z njim toliko ko z 10—15 delavci in je povrh mnogo cenejše nego ročno delo. Povsod primanjkuje spretnih, vztrajnih vinogradskih delavcev. Marsikatero delo v vinogradu je zbog tega površno, deloma ga povsem zanemarjajo ali celo opuščajo, kakor n. pr. večkratno kopanje i. dr., po goricah pa če-sto opazujemo, kako raznoteri plevel bohota in bujno raste na račun ugodnega razvoja žlahtne vinske trte. Ze v knjigi »Žmavc, Vinarstvoc, kateri tu deloma sledimo, smo opozorili na Francoze in Nemce, ki so to vprašanje že davno povoljno rešili. Industrija je takoj upoštevala to potrebo in preskrbuje vinarje že leta in leta z izbornim vprežnim orodjem za vsako zemljo, tudi za bolj strme lege. Iz lastnega izkustva vemo, da stvar v naprednem inozemstvu dobro napreduje in bi se prav tako dobro obnesla tudi pri nas, ako bi se je resno lotili. Največje goričke strmine nahajamo pač v severnem pasu jugoslovanskega vinarstva s kvalitetno produkcijo, tedaj predvsem baš v Dravski banovini. Vendar pa je i tu mnogo, drugod v Jugoslaviji pa pretežno takih goric, katere bi mogb takoj uspešno obdelovati z vprežnim o-rodjem, a v še večjem obsegu tedaj, ko bomo vinograde obnovili in jih tudi za to svrho primerno preuredili. Pri opetni obnovi vinogradov, na katero se pravkar pripravljamo, je treba to upoštevati bolj kot kedaj prej. Z obdelovanje vinograda z vprežnim orodjem je potrebno: dvojno oralo, namreč vinogradski plng za globoko jesensko ali zimsko ter za globoko prvo ali pomladno kop in okopalnik (kultivator) za plitve poletne kopi ali okopavanja; nadalje izurjeni orač in dobra, pohlevna vprežna iivina (konj, mula, tudi vol ali krava z na gobčnikom), katero vodi kak deček; redi trsja (delovne črte) naj niso prekratke, da ni treba prečesto obračati, in seve ne pregoste, v razmaku ne pod 1.20 m. Do 1 m širok pas brez trsja ob koncu redi k t obračališče zadostuje celo na škarpah, ker tu odprežena žival radi lagljega obračanja krene kar v tretje ali četrto medredje; izpuščena medredja pridejo pozneje na vrsto; kratko in lahko oralo orač enostavno prime za živalijo v novo medredje, živinče spet pripreže, konce medredij pa obdelamo naknadno z ročnim orodjem. Večina vinorodnih pobočij je orna. V najhujšem slučaju orjemo s takoiinenovanim voznim oralom (oralo na vozno‘kolo) samo v eni smeri, samo navzdol. V redi sami ostane ozek pas (»pobirek«) neobdelan in ga moramo naknadno obdelati z roko. Ta nedostatek so pa tudi že davno skušali popolnoma odpraviti z okopal-niki, ki obdelajo i prostor med trsi v redi, ne da bi trte poškodovali, ker radi svoje posebne sestave gladko zdrknejo mimo njih. Najlažje orjemo kajpak po ravnem in v špalirjih ali brajdah. Izdelujejo vinogradska orala za težko, kamenito in lahko zemljo. Delo s prvovrstnim vprežnim orodjem je naglo, lično in stane samo dobro tretjino, največ polovico tega, kar plačamo za ročno delo. Moderno vingradsko oralo se izplača ob zadostni izrabi že v enem letu. Uporabljamo ga tudi za druge kulture v redeh, n. pr. za okopavine. Domačih specialnih tvornic za taka orodja, žal, še nimamo. Za naše goričke strmine so nemški fabrikati v splošnem boljši nego francoski. Nam osebno znani višji vinarski inšpektor Willig v Kreuznach-u ob Nahe, katerega cenijo kot najboljšega vinarskega tehnika v Rheinhessen-u in ki je ponovno prepotoval tudi naše gorice, poslednjič letos, priporoča za slovenske vinograde osobito naslednje 4 tvrdke v Nemčiji: 1. Karl Bohmer, Alzey (Rheihessen); 2. Emil Weintz, Undenheim (Rheihessen); 3. Ventzki, Eislingen ob Fils (W0rttemberg); 4. F. Zimmer, Bingen ob Rhein-u (Rheihessen). Zastopstvo ln zalogo Bdlimer-jevih izdelkov za Jugoslavijo ima tvrdka Petar J. Miovič, dvorni dobavitelj v Mariboru, Kopitarjeva ulica 6. Sta dve vrsti Bohmer-jevih vinogradskih plugov, znamki »Einfach S< za težko zemljo in »Einfach L< za lahko zemljo, ter dve vrsti Btfhmer-jevih vinogradskih okopalnikov, znamki »Weinpflanzer S< za težko zemljo in »Wein-pflanzer L< za srednje lahko in lahko zemljo. Vsa ta vprežna orodja rabi tudi vinarska in sadjarska šola v Mariboru že od leta 1925. Večja vinogradska posestva uporabljajo v novejšem času motorna orala tudi že v Dravski banovini. Izkušnje z njimi bodo pokazale, da li bi jih mogli 8 pridom uporabljati zadružno v manjših vinogradih. Gospodarske vesti X Izvoz naiih tekstilnih izdelkov. V zadnjem času se opaža živahnejši izvoz naših tekstilnih iidelkov v Grčijo, Albanijo in druge bližnje in sosedne države. Zdi se, da se je naši tekstilni industriji posrečilo osvojiti si nova tržišča. X Unifikacija našega uradniitva. Trgovinski Glasnik naglasa v obširnem članku potrebo po reorganizaciji našega zadružništva ▼ tem smislu, da bi se mesto dosedanjih 33 Zadružnih zvez to število skrčilo na manjše število zvez, ki bi se razlikovale samo po posameznih vrstah, ki jih predstavljajo. Na ta način bi se znatno zmanjšali administrativni stroški in poenotila sploh vsa obširna organizacija. X Tržišča poljedelskih proizvodov. Splošno mlačna situacija na svetovnih tržiščih se še vedno ni poboljšala. Ponudbe so nekako sredn e, povpraševanje pa zelo slabo. Na naših domačih tržiščih so cene ponovno popustile. Pšenica se je kupčevala v Sloveniji po Din 125 —, bačka pa se je zaključevala po Din 135 — do 140 —. Cena koruze Je znašala v preteklem tednu Din 70 — do 75'— za svežo koruzo. Popolna stagnacija vlada v trgovini z moko. X Tržišče jajc. Vsled zelo nepovoljne proizvodnje naraščajo cene. V Št. Jurju notirajo jajca Din 1-55. Medtem pa poročajo iz Londona o znatnem popuščanju cene na londonskem tržišču vsled ugodnejšega vremena, ki je nastopilo v poslednjih dneh. Iz Nemčije poročajo o čvrstejših cenah. Vse kaže, da je pri prodaji potrebna velika opreznost, cene bodo varirale po vremenskih prilikah. X Redukcija proračuna u Rumuniji. Proračunski odbor romunskega finančnega ministrstva je določil višino bodočega proračuna na 30 milijard lejev. Na ta način se bo bodoči proračun znižal ta polnih 6 milijard od letošnjega. Proračun vojnega ministrstva se je povečal za dve milijardi kar znači, da bo redukcija pri ostalih resorjih znašala celih 25%. X Zopet trni dan new-yorške borie. New-Yorška Dorza je zopet doživela svoj črn dan, ki miogo spominja na paniko v novembru 1929. Polni dve uri Je bilo tržišče preplavljeno z najrazličnejšimi prodajnimi nalogi. 3,367.000 ti-trov je menjalo tvojega gospodarja. Skupne Izgube na tečajih se cenijo na dve miljardi dolarjev. X Deteljno teme. Vse kaže, da bodo cene temenu detelje poskočile. Na Madjarskem je detelja telo slabo uspela in trgovci vsled tega nakupujejo blago, kjer ga pač morejo dobiti. Zelo neumestne bi bilo, da se naši trgovci prenagljijo in prodajo blago po nizkih cenah. X Poljedeljske beleike iz Romunije. Radi telo slabega vremena jesefaska setev telo slabo napreduje, površina posejane aemlje bo po zatrdilih strokovnjakov tnatno manjša od lanskega leta. Krompir in repa prikazuje manjšo produkcijo kakor v letu 1929. Skupno je bilo pridelanega na ha 91.6 q krompirja, medtem, ko se je v lanskem letu pridelalo na ha 110*1 q krompirja. Repe se je pridelalo letos na ha 153.7 q, 1. 1. pa 181 q. Manco letošnje produkcije krompirja in repe napram lanskemu letu znaša 24.1%, oziroma 21'2%. Tudi koruze je Romunija pridelala letos mnogo manj, kakor lansko leto, ko je imela Milan 37 1537, Newyork 70930, Pariz 27885, Praga 21 0537, Sofija 5 1440, Stockholm 19025. Varšava 79-51, ZUrich 13776. Curih, 10. novembra. Beograd 9'1280, Pariz 20’265, London 25'0325, Newyork 515 45, Bruselj 71*875, Milan 26’975, Madrid 58'50, Amsterdam 207'425, Berlin 122 83, Dunaj 72'57, Sofija 3 73, ruze. Vrednostni papirji. Na ljubljanskem tržišču ni spramemh. Zagreb, 11. novembra. Državni papirji. 1% inv. pos. 87—88 (87'50), voj. škoda ar. 429*50-430‘50, vojna škoda kasa 429—431, vojna škoda december 429'50—431, vojna škoda februar 419‘50 —424, 7% Bler. pos. 8175—8250 (83, 82), S% Bler. pos. 91—92*50, 7% pos. hipot. 81—-81”50 (81). — Banke: Praštediona 925—930, Udruženu 191—193, Ljubljanska kreditna 122., Medjunarod-Praga 15 285, Varšava 57’75, Budimpešta 90’20. —16786, Curih 1094 40—109;'40. Beograd, 10. novembra. 7% inv. pos. 88, 4% agr. obv. 53—53*50, 7% pos. drž hip. b. 82, 7 TJ nov. 452, uit. dec. 453—454, Tobačne sr. 24—25. Dunaj, 10. novembra, d. Bankverein 170>, Kreditni zavod 4670, Dunav-Sava-Adria 11-20 Prioritete 88, Trbovlje 46-75. Žitna tržišča. Na ljubljanskem tržišču tendenca ncizpremenje-na, promet: 3 vagone pšenice, 6 vagonov ko-Novi Sad, 11 novrtnbra. Pšenica: ban. Tisa šlep 140—145, ban. Bega šlep 137Yi—142K, gornje-ban. 135—137%. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 8 vagonov, oves 61 vagon, koruza 18varopov, moka 16 vagonov. Tcndcnca neizpremenjena. Budiiiipetu., 10. novembra. Tendenca: učvr ščena, rž: prijazna, mirno; pšenica: marc 1530 do 1537 (15-36—1T>'37), maj 15 46—15 46 (15-46 do 15-47); rž: marc 8 60—884 (8 83-8 84); koruza: maj 11-47—11-72 (11 71—11 73), tran sit maj 955. Ljubljansko lesno tržišče. Tcndenca neizpremenjeno mlačna, promet 2 vagona hrastovih drv, 4 vagone bukov':h drv, 2 vagona desk. izgubili le radi izredno slabega vratarja. V sr,-Čanju obeh rezerv je zmagal BSK in ne Coneor-dia, kakor smo včeraj poročali. V Beogradu je imel Hajduk srečo, da ni izgubil obe točki. Jugoslavija je igrala boljše in rezultat 1 : 1 ne odgovarja poteku. V Osjeku se je domači Slaviji vendarle posrečilo, da si je priborila vsaj eno točko. Igra v ostalem ni bila na višini. Zaključno »lunj« državnega prvenstva: Concordia 10 6 3 1 25:15 15 Jugoslavija 10 5 2 2 23:13 13 Hajduk 10 5 3 2 22:17 U BSK 10 5 2 3 26:17 12 Slavija S. 10 2 2 6 15:23 6 Slavija O. 10 0 1 t 6:32 I Concordia je postala državni prvak in je s ten) dosegla nepričakovan uspeh. Prvič je sodelovala v prvenstvu, toda že prvi nastop ji je prinesel velikanski uspeh. Klub praznuje baš sedaj 25 letnico obstoja in mu je dalo moštvo ob tej priliki kar najlepše darilo. — državno prvenstvo. V Ljubljani se je vršilo nadaljevanje prekinjene pokalne tekme Jadran : Grafika. Ob prekinitvi je bil rezultat 2:2. Jadran je z izredno požrtvovalnostjo odločil v svojo korist s 5:4. — Vršila se je tudi prijateljska tekma med Primorjem in Svobodo. Zmagali so Primorjaši s 81. V Mariboru se je vršilo I. kolo pokalnega tekmovanja. Železničar je porazil Svobodo s 7:1, dočim sc je končala tekma Maribor : R-mid » 2:2. Podaljšek se radi teme ni vršil. Bazenska reprezentanca ljubljanskega pods^veza je v Zagrebu doživela po Concordiji hud poraz 15:6. Poraz gre na račun izredno slabe vratarice Cimpermanove. Spremembe v nogometni sekciji FSK. Maribora Načelstvo nogometne sekcije ISSK Maribora je prevzel g. dr. Planišek, tajniške posle bo oprav ljal g. Koren Maks, blagajno bo vodil g. Kurnik, dosedanji načelnik g. Vesnaver pa bo vodil go> spodarske posle. Prvenstvena tekma, ki je trajala samo 15 minut V nedeljo se je na igrišču S. K. Celje na Gla ziji vršila prvenstvena tekma med S. K. šoštan; ter S. K .Celje. Sodil je g. Janežič. Po 15 minut •lein igranju, ko je bilo razmerje golov 0:3 v korist S. K. Celja, je prišlo do incidenta me(. dvema igralcema. Ker je sodnik oba izključil, j? prišlo do takega nesoglasja med obema moftvima. da se tekma ni nadaljevala. Koncentracija nogometa v Trbovljah. K»*sor vse kaže, se bo nogometni šport v tukajšnjem •«-virju vendarle konsolidiral. Prišlo je do zaže'i<> nega sporazuma med posameznimi klubi in dne 3. novembra se je že konstituiral medklubski odbor trboveljskega okrožja. Za predsednika ie bil od LNP imenovan g. Pleskovič Rudolf, uči-telj v Trbovljah. Na prvi seji M. O. se je le-ta sledeče konstituiral: Predsednik Rudolf Pleskovič, podpredsednik J. Šuštar, tajnik A. Močivni-kar, blagajnik J. Puntar, kapetan M. O. R. Stepišnik in odborniki Mahkovec, Pilnaver ter Bran-chini. Predsednik Pleskovič je podal navodila za delovanje M. O. v bodočnosti. Med drugim se je sklenilo, da bodo redne seje vsak ponedo-ljek. Kraj in čas sc vsakokrat posebej določi. Sklenjeno je bilo, da sodelujejo vsi klubi trboveljskega okrožja pri pokalnem tekmovanju LNP. Tozadevne direktive je razposlal M. O. vsem klubom trboveljskega okrožja. Iz doslej nepojasnjenih razlogov se pa S. K. Trbovlje noče udeležiti pokalnega tekmovanja, na katero se vsi ostali ki J bi intenzivno pripravljajo. Novoimenovani M. O je zastopnik LNP in delovati bo moral v diibu športne vzajemnosti, ki bo edina garantirala pravilen in harmoničen razvoj športnega pokreta v rudarskih revirjih. MM s. "V Lelo dela in Ob obletnici delovanja kr. banske uprave Dravske banovine sadjarstvo in vrtnarstvo, ki polagoma povsod vzbuja zanimanje kmetskega ljudstva. Gmotno so se podprle revnejše občine, ki so začele zidati nova ali popravljati stara šolska poslopja in pa revne šolske občine za siromašno deco. Te podpore so dosegle vsoto 842.283 Din. V tej vsoti je vštetih tudi 12.000 Din za izobrazbo učiteljstva v rokotvornem pouku, ki je v mo dernem osnovnem šolstvu tako velikega po mena. Prosveta v narodu. Analfabetski tečaji se med ljudstvom ne vr še, ker je med prebivalci Dravske banovine samo 5 in pol odstotka nepismenih. Vrše se le v mestih za vojake. Lepo pa se razvijajo pro svetna, humanitarna in športna društva, katerih je v banovini 3.102. Vsa ta društva marljivo vrše svojo kulturno nalogo, prirejajo dram ske igre, predavanja in poučne kino-predstave. Stalni gledališči sta dve, v Ljubljani in v Mari boru, ki od časa do časa gostujeta po večjih krajih banovine. Pevskih in godbenih društev je 180. Za strokovno izobrazbo pevovodij in Dr. Dragotin Lončar, načelnik prosvetnega oddelka. glasbenikov skrbijo Glasbena Matica v Ljubljani, Mariboru in Celju ter konservatorij v Ljubljani. Za izobrazbo ljudstva skrbe tudi književne zadruge, ki so imele v tem letu skupno 113.079 članov, med katere so razposlala nad pol milijona knjig. Za ljudsko in znanstveno izobrazbo skrbita nadalje oba državna muzeja, za znanstveno državna biblijoteka v Ljubljani. Prošenj za podpore kulturnim društvom je bilo rešenih 129 in se je za te podpore izdalo skoraj 1 milijon (996.29G Din). Ta vsota je šla v prvi vrsti umetnostnim zavodom in društvom za čuvanje starin in spomenikov, župam Sokola la, za zgradbo in popravo cerkvenih poslopij, za Znanstveno društvo za humanistične vede, za Narodno galerijo itd. Srednje učiteljske in meščanske šole. S tekočim šolskim letom je ministrstvo predpisalo za vse tri tipe srednjih šol (klasične, realne gimnazije in realke) nov učni načrt, ki se izvaja v vseh razredih skoraj v vseh pred metih. Na klasičnih gimnazijah že letos nado Dr. ituuuil Jia..., uucoinik oduelna za trgovino, industrijo in obrt. mešča nemščino v prvem in drugem razredu francoščina. Obvezno se je uvedlo prostoročno risanje in petje v prvih razredih. Na realnih gimnazijah se poleg francoščine v vseh razre dih poučuje nemščina kot živi jezik od tretjega razreda dalje. Realka je postala osetnrazredna. V banovini je na začetku šolskega 1. 1930/31 12 državnih srednjih šol: 7 popolnih realnih gimnazij (2 imata letos po 7 razredov in re alčne oddelke v zadnjih treh razredih), 1 ne popolna realna gimnazija in 2 popolni klasični gimnaziji. Razen na dveh realnih gimnazijah se povsod vzgaja moška in ženska mladina. Na dalje imamo 1 popolno samoupravuo realno gimnazijo (mestna ženska v Ljubljani), samoupravni peti razred v Murski Soboti, škofijsko klasično gimnazijo v Št. Vidu in žensko uriu-linsko realno gimnazijo s prvima dvema raz- Danes pred letom dni je pričela poslovati kr. banska uprava Dravske banovine in v teku že prvega leta dosegla tako velike in pomembne uspehe, da je njen prvi jubilej prepričujoč dokaz o historičnem pomenu 3. oktobra, s katerim je bila razdeljena država na devet banovin in ustanovljena Dravska banovina. Veliki uspehi, ki jih je dosegla naša banska uprava, so tem pomembnejši, ker je bilo treba premagati vse polno težkoč in ovir. Je sicer res, da je bilo delo banske uprave v toliko lažje, ker se je mogla opreti na preizkušene moči uradništva od bivših velikih županij in oblastnih samouprav. Toda kljub temu je bilo že s samo likvidacijo prejšnjih uprav združeno toliko dela, da se je mogel doseči popolen uspeh le vsled izredne vestnosti vsega uradništva ter obeh šefov banske uprave, prvega bana inž. Scrneca ter njegovega pomočnika in sedanjega vršilca banske dolžnosti dr. Pirkmajerja. Dr. Fran Vončina, načelnik splošnega oddelka. Šolstvo v Dvavsfoi banovini V kratki dobi od 11. novembra lani do 30. septembra letos se je dogranilo 19 novih šol; prezidalo se jih je 0; v delu in v pripravi je 30 prezidav in novih stavb; komisijskih' ogledov za nove šole, ki naj bi se sezidale do leta 1932., se je izvršilo 63. V Prekmurju so se s pristankom verskih in upravnih občin ukinile vse verske osnovne šole in ustanovile na njih mestih državne. Na novo so se ustanovile 4 šole. Z novimi razredi ali sporednicami se je razširilo 16 šol. V vseh novih in prezidanih šolskih poslopjih so nova stanovanja za šolske upravitelje in uči teljstvo. V enem primeru se je sezidalo tudi samostojno stanovanjsko poslopje (v logaškem srezu). Za smotrno ureditev novih šolskih stavb izdeluje kraljevska banska uprava vzorne načrte. Pri določanju stavbišč za nova poslopja skrbi uprava zlasti za to, da bodo pri šoli dovolj veliki prostori za šolske vrtove, dvorišča in telovadišča. Skoro vsako šolsko poslopje v banovini ima stanovanje za šolskega upravitelja, stanovanja za vse učiteljstvo imajo le najnovejša poslopja. Kjer učiteljstvo nima naturalnega stanovanja, mora plačevati šolska občina stanarino, kar pa se zaradi pomanjkanja kritja v šolskih proračunih še ni izvršilo povsod. Za stanarino bi morale občine v vsej banovini plačati letno 4,849.980 Din. Za kurivo bodo morale šolske občine vnesti v svoje proračune nove postavke v skupnem iznosu 3 in pol milijona Din. Šolskih vrtov je bilo pregledanih in popravljenih 19. Na teh vrtovih se izdatno podpira vršilec dolžnosti bana. kmetovalec in obrtnik moreta napredovati in vzdržati ostro tekmo z drugimi narodi. Na vseh potih in v vseh panogah je vršila banska uprava nad vse solidno in uspešno delo. To delo se bo v prihodnjih letih še znatno spopolnilo, ker so bili že prvo leto položeni tako dobri temelji, da bo delo vedno lažje, a tudi uspešnejše. Ko vse te lepe uspehe ob prvi obletnici banovine ugotavljamo, pa se moramo zahvaliti v imenu javnosti onemu, ki je začel vse to delo in ga z enegijo ter prevdarjeno-stjo vodil v tej meri, da se vsa Slovenija s hvaležnostjo spominja svojega prvega bana. ,Te to minister inž. Dušan Scrnec. ki je bil ban, kakršnega si je moglo prebivalstvo in uradništvo le želeti. Obenem ž njim pa je treba imenovati tudi njegovega pomočnika in sedanjega vršilca banske dolžnosti dr. Pirkmajerja ter vseh načelnikov. A tudi vsemu drugemu uradni-stvu priznanje in pohvala. Leto dela in uspehov je bilo prvo leto banske uprave, naj mu slede enako uspešna in enako plodonosna! Dr. Leo Stare, načelnik upravnega oddelka. Zat je pričel takoj z velikopotezno akcijo za elektrifikacijo dežele. Pravilno je i .vdaril, ta elektrifikacija ne more imeti tega namena, da bi se elektrificirali samo kraji, kjer bi elektrifikacija takoj do-našala velike dobičke. Nasprotno je treba dvigniti najprej gospodarsko zaostale kraje, da ti napredujejo in da se poveča njih bla ; osUnje. Indirektno pa bo imela potem banovina tudi od tega svoje večj dohodke. Čeprav ni takoj našel ban Sernec v vsej ja v i. ti za svojo zamisel polno razumevanje, sta pa njegov odločen nastop in njegova vztrajnost dosegla popolen uspoh in misel elektrifikacije je zmagalo na vsej žri' ruga velika akcija, ki jo je r.odvzela banovina, je bila akcija za zboljšanje cest. V lem oziru se je storilo narav t nepri- Nekaj številk. V Dravski banovini je po stanju v mesecu 1930 vsega skupaj 818 osnovnih šol. Po številu razredov se te šole kretajo od enorazrednic do osemrazrednic, največ izmed njih pa je dvoraz-rednic (175). Med osnovnimi šolami so vštete tudi: šola za gluhoneme, šola za slepe, državno vzgajališče, dve šoli za manj nadarjene, 43 otroških vrtcev itd. Manjšinskih šol je v območju Dravske banovine 46. Vseh razredov na vseh šolah je 3263. Na osnovnih šolah deluje in poučuje 30 šolskih nadzornikov in 3519 učiteljev in učiteljic. Od učiteljskega osebja jih je 74 dodeljenih pisarnam pri banski upravi in pri sreskih načelstvih, 15 gospodinjskim šolam, 8 Glasbeni Matici, 56 učiteljic je v otroških vrtcih in 38 je učiteljic za ženska ročna dela. 98 abiturijentov in abiturijentk, 47 učiteljev iz Italije, 38 otroških vrtnaric in 17 učiteljic za ženska ročna dela čaka s svojimi prošnjami pri ministrstvu prosvete namestitve. V avgustu letos so vse šole prejele okrožnico, da naj se v smislu zakona o narodnih šolah pouk primerno reformira v praktično smer in v skladu s tokom časa. Na podlagi te okrožnice se je v vsakem srezu ustanovilo po 3—5 poskusnih ali hospitacijskih razredov. Poslopja, stanovanja, vrtovi, podpore. Šolskih poslopij, ki bi popolnoma ustrezala predpisom, je malo. Posebno primanjkuje učnih sob in stanovanj za učiteljstvo. Zato pa se v zadnjem času v Dravski banovini živahno zida ali se vrše priprave za zidanje novih šolskih poslopij ter se prezidavajo in prenavljajo stara. Med posli, ki jih je bilo treba najprej izvršiti, je bila likvidacija prejšnjih uprav, kar se je izvršilo v določenem roku in brez najmanješga trenja, da niso niti najmanje trpeli tekoči posli. Obenem se je izvršil prevzem čabarskega okraja, okraji Čakovec, Črnomelj in Prelog pa so se izročili Savski banovini. Pri tej priliki se je izpolnila tudi davna želja prebivalstva, da so se iz kočevskega okraja izločile občine Draga, Osilnica in Trata ter se priklopile čabarskemu srezu. Neprimerno večje pa je bilo vse notranje delo, ki ga je morala izvršiti banska uprava. Je to tiho delo, ki se v javnosti no vidi, ki pa je podlaga vsemu drugemu delu in ki je šele omogočilo, da so se mogle izvršiti vse one velike akcije, ki jih je pričela banovina izvajati že prvo leto. Glavno načelo prvega bana inz. Serneca j bilo, da mora odpreti prebivalstvu ’ .i-novine nove vire dohodkov in v globoko 7. novanem intervievu z našim urednikom je podrobno razložil ta svoj konstruktiven program. Dr. Otmar Pirkmajer, čakovano mnogo in banovina je najela posebno posojilo, da je mogla svojo akcijo izvesti čim bolje. Podrobneje bomo o tem govorili še na drugem mestu, le to bi še omenili, da se je že v prvem letu banovine pričelo tudi z asfaltiranjem cest. Sicer se je v tem letu asfaltirala le cesta od Lesc na Bled, toda začetek je storjen, da bo v doglednei času asfaltirana vsa cesta iz Bleda v Ljubljano in od tu v Zagreb ter Maribor. Tretja velika akcija pa je veljala dvigu tujskega prometa in zlasti povečanju in zboljšanju naših že itak vzorno delujočih zdravilišč in letovišč. Z ustanovitvijo tuj-sko-prometnega sveta se je poskrbelo, da se bo sistematično izvršilo vse, kar more koristiti našemu tujskemu prometu. Paralelno s tem pa so se nadaljevale tudi vse akcije, ki so jih povzročile bivše velike županije in oblastne samouprave. Zlasti se je skrbelo za dvig kmetijstva, obrta, trgovine in industrije, pri čemur se je posebna važnost polagala na spopolni-tev strokovnega šolstva. Le naobražen redoma v Ljubljani. Število srednjih Sol je isto kot lani, močno pa se je povečalo število oddelkov in učencev. Na državnih srednjih šolah se uči v 181 oddelkih 5532 učencev in 1747 učenk, skupno 7270, kar znači 18 oddelkov in 975 učencev več kot lani. Na nedržavnih srednjih šolah je letos 132 učencev več kot lani. Ker nedostaja učiteljev, se na mnogih državnih srednjih šolah vrši pouk v reduciranem obsegu. Učiteljskih šol je v banovini 7: 2 državni moški, 2 državni ženski ter 3 zasebne ženske. Na državnih učiteljskih šolah se v 28 odelkih poučuje 428 učencev in 650 učenk, skupno 1078 (184 več kot lani). Na zasebnih učiteljskih šolah se poučuje v 10 oddelkih 296 učenk. Na obeh Gospodarsko stanje banovine v strokah, lr. spadajo v delokrog oddelka za trgovino, obrt in industrijo, je označiti kot povoljno. Vse panoge, kj spadajo v področje tega oddelka, so našle v banski upravi najboljšega pospeševalca in j>odpornika. Industrija 'ipložna gospodarska kriza, ki vlada povsod v Dravski banovini, ni tako občutna, kakor mogoče v ostalih predelih države; vsekakor pa je gospodarski položaj veliko boljši kakor v drugih evropskih državah na severu in vzhodu. Položaj na svetovnih tržiščih, ki je bil pred letom dni še dober, se je nenadoma vsled industri-jalnih in trgovskih spekulacij sprevrgel ter se je na zapadu in v Ameriki z neobičajnimi polomi tekom leta pojavila po vsem svetu veliika gospodarska kriza, ki je povzročala zbiranje ogromnih množin denarja ter s tem znižala obrestno mero na tak nivo, kakor ga denarna tržišča niso zaznamovala do pričetka svetovne vojne. Posledioa je bila povsod velikanska brezposelnost in zastoj v vseh produktivnih strokah gospodarstva. V naš državi in zlasti še v naši banovini se gospodarska kriza ni tako občutila, ampak je prihajala polagoma, kajti pri nas ni bilo velikih spekulacij, ni bilo neobičajnega zviševanja obrestne mere in se j« gospodarsko življenje gibalo v okviru možnosti in kreditov, ki so se redno krili. Vsled tega se tudi ni pojavila brezposelnost, kii sicer obstoja, toda ni občutna. Novih industrij vsled nazadovanja podjetnosti ni na vidiku. Železna industrija se nacionalizira (Jesenice, Guštanj). Uvajajo se moderni stroji, obrati se razširjajo in večajo. Vsled racijonaUsacije postajajo nekateri delavci od-višmi, zato so se tudi izvršile manjše redukcije. Premogovna industrija je vsled izostankov naročil Šibkejše zaposlena, posebno vsled reduciranih naročil s strani državnih železnic. Kemična industrija stalno nazaduje. Posebno trpi industrija umetnih gnojili, ker je postal izvoz izredno slab. Papirna industrija trpi na ostri konkurenci inozemstva, posehno pri finejših vrstah, kakor tudi pri rotacijskem papirju. Živilska industrija je v splošnem povoljno zaposlena, razen mlinske, ki preživlja hudo gospodarsko krizo. Stavbna industrija je v večjih krajih prav dobro zaposlena. Tudi tekstilna industrija povoljno razvija svojo gospodarsko delavnost, dasi ravno polagoma izostajajo naročila. Lesna industrija preživlja prav resno gospodarsko krizo že od pomladi. Katastrofalno je prizadeta mievska mala industrija, medtem ko veleindustrija životari. Sledeč vzgledu bivšega oblastnega odbora je banska uprava industrijo indirektno podpirala s tem, da je pustila v inozemstvu študirati ambiciozne dijake in tudi obrtnike v onih industrijskih strokah, ki so v banovini najbolj razširjene. Ker se je v zadnjih letih najbolj razvila tekstilna industrija, se je za to industrijo največ storilo s podpiranjem dijakov in z ustanovitvijo tekstilne šole v Kranju, ki je s 1. septembrom t. 1. pričela • poukom. Nastavljeni so v inozemstvu na banovinske stroške strokovno dzbraženi učitelji. Tudi v drugih strokah so se ■ banovinskimi podporami izobraževale osebe, da zamenjajo v naši industriji zaposlene inozemske kvalificirane mojstre in poslovodje. Banovina podpira ljubljanski velesejem, ki pospešile našo industrijo. Obrt Obrt potrebuje in je tudi užival od banske uprave največ podpore. Obrtno-nadaljevalne šole, ka jih je v banovini 102, za visi jo po večini od banovinske podpore; učitelji za te šole se izobražujejo v posebnih od banovine prirejenih tečajih. Oblačilni obrti nazadujejo ter bojujejo boj s tovarniškimi in konfekcijskimi izdelki. Velika nevarnost preti naši čevljarski obrti, če se inozemskim tovarnam dovoli obratovanje v naši državi. Mizarski obrt je dobro zaposlen in se neverjetno izpopolnjuje in zaposluje v obilni meri tudi že arhitekte, kar je vsekakor razveseljivo dejstvo. Najbolj uspešno se je pospeševal obrt s prirejanjem obrtnih tečajev. Teh je priredila banska uprava 33 in sicer ločeno za moško in damsko prikrojevanje, za čevljarje, mizarje, elektro-monterje, knjigoveze, lončarje, pleskarje, sobne slikarje in za pleta>rje. Skupnih udeležencev je bilo 740. Pietareki tečaj v Lužarjih se bo pretvoril v stalno pletarsko šolo. Vrbov nasad se vzdržuje v Ljubljani. V Mlaki pri Komendi se postavi vzorna lončarska peč. Istotako se namerava postaviti vzorna peč v Dol. vasi pri Ribnici. Na spomladanskih in jesenskih velesejin- državnib učiteljskih šolah v Mariboru nedostaja še nekaj učiteljskih moči. Državnih meščanskih šol je v banovini 81: 4 deške, 5 dekliških, ostale za oba spola. Od teh je 27 popolnih (štirirazrednih), ostale se postopoma izpopolnjujejo. Na teh šolah je v tekočem letu v 153 oddelkih 2199 učencev in 2359 učenk, skupno 4658. Z devetimi zasebnimi šolami vred je vseh učencev in učenk na meščanskih šolah 5872. Meščanske šole pa izkazujejo na korist srednjim šolam glede obiska relativno nazadovanje. Od prvega aprila 1930 se v smislu določil novega zakona o narodnih šolah vse osnovne šole v banovini brez izjeme vzdržujejo od šolskih občin. Meščanske šole vzdržujejo deloma občine, deloma država, deloma so jih do konca leta 1929 vzdrževali bivši okrajni zastopi. Z ukinitvijo okrajnih zastopov je to breme prešlo na banovino. Vzdrževanje srednjih šol je z novim srednješolskim zakonom prešlo od države na banovine. V letošnjem banovinskem proračunu je za srednje šolstvo odobren kredit 924.998 Din. Učiteljske šole vzdržuje še nadalje država, banovina je dolžna skrbeti le za vzdrževanje poslopij. b) po dveh zvezah za tujsik promet v Ljubljani in Mariboru, c) po krajevnih tujsko-prometnih društvih in zdraviliških komisijah, med njimi letos ustanovljeni tujski prometni svet mesta Ljubljane in olepševalna društva; vse krajevne organizacije in zdravilišča so včlanjena v obeh zvezah. Banska uprava je vse te organizacije podpirala z znatnimi denarnimi podporami, dajala podpore za obisk hotelirskih šol v inozemstvu, podpirala gostilničarske nadaljevalne šole v Ljubljani, Mariboru in Celju ter gostilničarske servirne in kuharske tečaje, dalje je nadzirala cene v letoviščih, imela nadzor nad vsemi napravami, odpravljala nedostatke ter pospeševala in podpirala vse akcije v tem pogledu. Iz do sedaj zbrane statistike, ki obsega vsa važnejša letovišča in zdravilišča ter par mest, je razvidno, da smo imeli okrog 110.000 tujcev in letoviščarjev. Manjka pa še precej izkazov. Za izvršitev določenih nalog se je ustanovil tujsko-prometnl svet kraljevske banske uprave Dravske banovine, ki se deli v izvrševalni odbor in tujsko-prometni zbor. Ob ustanovitvi so se mu naložile te naloge: 1. pripraviti vse potrebno za otvoritev sred-aje hotelirske šole v Ljubljani; 2. sestaviti vzorno in obsežno poučno knjigo za hotelirstvo, gostilniČarstvo in tujski promet; 8. oskrbeti v ta namen in za namene tujskega prometa obširno knjižico; 4. baviti se z vprašanjem tujsko prometnih razstav; 5. proučiti vprašanja žičnih vzpenjač, 6. študirati in skrbeti, da se pravilno in pravočasno napravijo regulačni in kanalizacijski načrti v letoviških krajih v banovini; 7. proučiti pravilno in točno izvrševanje statistične službe; 8. plovne ladje na naših jezerih; 9. aeroplanska tujsko-prometna služba. Priprave za srednjo hotelirsko šolo v Ljubljani so že tako daleč, da je za to šolo že določeno poslopje. Za določitev učnega načrta je bil odposlan zastopnik kraljevske banske uprave v Marijine Lažni, kjer je a tamkajšnjimi strokovnjaki proučil vprašanje do podrobnosti. Priprave za nčno knjigo so že tako daleč, da bo v najkrajšem času gotov rokopis o serviranju, dočim bodo druge panoge sledile tekom 1. 1931, tako da bo knjiga vsaj v skriptih na razpolago ob otvoritvi srednje hotelirske šole. Da se knjiga mora sestavljati, si je tujsko-prometni svet nabavil obširno knjižnico iz nemške, francoske, angleške italijanske, srbo-hrvat-ske in slovenske literature. Knjižnica je bila razstavljena na kulinarični razstavi v Ljubljani ter se še vedno Izpopolnjuje. Za proučitev aranžiranja in priprav tujsko-prometnih razstav je bil zastopnik kraljevske banske uprave poslan na tujsko-prometno razstavo v Linz, odkoder je prinesel bogat materi-jal v te namene. Pripravlja se tnjsko-prometna razstava v letu 1931 v Ljubljani. Da se prouči vprašanje vzpenjač, je bil pozvan inozemski strokovnjak inž. Herrmann, graditelj in financier vzpenjače na Rax, ki je imel nalogo ugotoviti možnost vzpenjače v blejski kotlini in v Bohinju. To vprašanje se nahaja v nadaljnem študiju. Prav tako je v študiju tudi vzpenjača na Šmarno goro, katero nalogo je prevzel inž. Frank, graditelj mnogih sličnih projektov. Radi regulačnih in kanalizacijskih načrtov je tujsko-prometni svet povzročil primerne odloke kraljevske banske uprave ter na ta način pospešil, da se sedaj izdelujejo regulačni načrti za Bled, Rogaško Slatino in Bohinjsko jezero. Vprašanje organizacije statistike se temeljito študira, da bo mogla statistika res služiti za podlago tujsko-prometni politiki. Nadalje so se izvršila proučevanja za otvoritev plovbe na Bohinjskem jezeru z ladjo na električni pogon. Glede aeroplanske tujsko-prometne službe še ni stvar prekoračila informativnosti pri raznih strokovnjakih, vendar se v najkrajšem času namerava privabiti odlične strokovnjake k proučevanju tega vprašanja. Dalje je tujsko-prometni svet inicijativno posegel za otvoritev ser virnih tečajev v tujsko-prometnih krajih. Tujski promet je postal v banovini jako odličen vir dohodkov, ne samo za neposredne interesente, pač pa za vse stroke, ki so ž njim v zvezi. Tudi turistiko Je banska uprava vsestransko podpirala in je bilo to možno storiti šele v tekočem letu, ker so bili šele tedaj potrebni krediti na razpolago. Prispevala je z znatnimi zneski k napravam cest in potov k zgradbi planinskih postojank. Dala je podpore vsem onim društvom, ki so gradili nove naprave in je pri nekaterih udeležena z deleži, da ji Je a tem nadzorstvo zasigurano. Statistika Dravske banovine (Po Štetju iz leta 1921.) Dravska banovina meri 15.936 km* in ima 1,037.838 prebivalcev. Banska uprava ima 8 oddelkov in 2 odseka (rudarski in šumarski), ki sta neposredno podrejena banu. Dravska banovina ima 24 srezov ter sre-sko izpostavo v Škofji Loki in 4 avtonomna mesta (Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj). Največji okraji so: Kočevje (1158 km*), Kranj (1099) in Radovljica (1046 km*). Najmanjši pa je Laško (280 km*). Največ prebivalstva štejeta ptujski okraj (68.171) in ljubljanska okolica (68.200). Najmanj prebivalcev ima čabarski okraj (9298), takoj za njim pa Gornji grad (16.500) Trgovina, cbvt in industrija »kih prireditvah se je aranžiralo mizarsko razstavo in razstavo malih obrtnikov. Za povzdigo umetnega obrta v banovini deduje šola društva »Probuda« v Ljubljani. Ženski domači obrt se Čedalje lepše razvija. V letu 1930 se je priredilo več razstav v inozemstvu in v državi, uvedli so se novi tehnični načini, proučevati se je pričelo izdelovanje gobelinov in tkalstvo. V teku lete je banska uprava omogočala različne ekskurzije, tako obrtnikom, kakor tudi absolventom strokovnih šol v inozemstvo. Štirim produktivnim zadrugam je izposlovala podpore za nakup raznih strojev. Društvu za varstvo vajencev se je za zgraditev lastnega doma izposlovala podpora. Dosegle so se razne carinske olajšave, razdelilo se je več podpor obrtnim društvom in zvezam. Trgovina Trgovina se v splošnem slabša. Stalno se niža promet, trgovski zaključki pa se morajo po večini kreditirati na daljše plačilne roke. Kljub temu prijave novih trgovin znatno prekašajo odjave. Seveda se ne ustanavljajo velike trgovine, pač pa samo manjše, ki nekoliko časa obratujejo, potem pa zopet izginejo. Opažati je tudi pritisk inozemskih tvrdk e svojimi podružnicami v našo banovino, ker se ne zadovoljujejo več samo z zastopstvi. Posredn podpira banska uprava trgovino k tem, da izdatno podpira dijake komeroijaliste ter strokovne trgovske šole. Za novo zgradbo trgovske akademije v Ljubljani je predvidena v proračunu znatna podpora. V banovinskem muzeju se ustanovi v najkrajšem času trgovinsko-obrtni muzej, ki bo stalna izložba za ti stroki, kakor tudi za industrijo. Znatno podpira banska uprava trgovsko nadaljevalne šole in je priredila tečaj za izobrazbo učiteljev na teh šolah. Denarništvo V banovini je 82 delniških družb, od katerih so bile v dobi ustanovitve banovin na novo ustanovljene štiri. Izmed delniških družb je 9 domačih bank, 7 bank, podružnic iz drugih banovin ter 2 podružnici inozemskih bank. Dravska banovina ima dvoje samostojnih svojih denarnih zavodov z eno podružnico. V banovini posluje nadalje 26 regulativnih hranilnic, od katerih je šest okrajnih iz bivše mariborske velike županije. Kreditnih zavodov na zadružni podlagi je v banovini 520. Denarja je dovolj nakopičenega v bankah in v mestnih dena.nih zavodih, zato se je tudi debetna obrestna mera morala znižati, pa tudi kreditna obrestna mera se je znižala za pol odstotka. Banska uprava je to leto započela akcijo, da se v vsakem srezu ustanovi z jamstvom srezkih občin der ii zavod, s katerim bodo vse dr-ža^Tic in banovinske oblasti, ustanove lin zavodi dotičnega sreza poslovali. Obenem bi bili ti denarni zavodi pod kontrolo in v čim tesnejši zvezi z banovinskimi denarnimi zavodi. Strokovno šolstvo Strokov i šolstvo v Dravski banovini še ni popolno, vendar so te institucije v primeri z drugimi banovinami na precej visoki stopnji, tako glede števila šol, kakor tudi glede njih kva' litete in raznoterosti. Za dokončno splošno in strokovno izobrazbo v posameznih panogah trgovine, obrti in indus. s učeči se mladini v naši banovini na razpolago Dve 'rž. trgovski akademiji, ena v Ljubljani, druga v Mariboru; naslednje -trokovne šole: B. dve dvorazredni trgovski šoli, ena v Ljubljani, druga v Celju; C. Tehniška srednja šola v Ljubljani. a) i višjimi odseki: 1. Arhitektonski-gradbeni odsek, 2. Strojni odsek, 3. Elektrotehniški odsek, 4. Geometerski odsek; b) delovodske šole: 5. Gradbena delovodska šola, 6. Strojna delovodska šola, 7. Elektrotehniška delovodska šola, 8. Mizarska delovodska šola; c) strokovno-obrtne šole: 9. Kiparska in rezbarska šola, 10. Graverska in zlatarska šola, 11. Keramiška šola, 12. Pleterska šola (učna delavnica za stvo), 13. Zenska obrtna šola i strokovnimi oddelki: a) za šivanje perila, b) za izdelovanje oblek. c) za vezenje, d) po potrebi in pri zadostnem številu pri-glašencev se otvarjajo od časa do časa še oddelki: 14. Javna risarska in modelirska šola, 15. Posebni tečaji za obrtnike, 16. Strokovni tečaji za izobrazbo na obrtnih nadaljevalnih šolah. C. Državna pleterska šola v Radovljici; D. Državna pletarska šola v Ptuju; E. Državna tekstilna šola v Kranju; F. Državni osrednji zavod za ženski obrt v Ljubljani, ki mu. je podrejenih osem čiparskib šol; G. Ženska obrtna šola »Vesna« v Mariboru; H. Gospodinjske šole: »Mladika« v Ljubljani, »Vesna« v Mariboru, na Jesenicah, v Trbovljah in dr. Krekova v Zg. Šiški, ki je privatna i pravico javnosti. Obrtnih nadaljevalnih šol je bilo otvorjenih v šolskem letu 1929/30 75 (v letu 1930/31 80) z 231 razredi in 5764 učenci; Gremijalnih trgovskih nadaljevalni šol je 16 s 36 razredi in 735 učenci; več strokovno nadaljevalnih šol i 66. razredi in 1584 učenci. Glede dvorazrednih trgovskih šol je potrebno ugotoviti, da je število priglašencev na ti dve šoli, od vseh naštetih strokovnih šol, relativno največje. V šolskem letu 1930/31 je doseglo n. pr. število priglašencev v I. letnik dvorazredne trgovske Šole v Ljubljani rekordno višino 245, od teh 42 učencev in 203 učenk. Od navedenega števila v I. letnik vpisanih se je sprejelo 42 učencev in 89 učenk, 114 učenk se je moralo odkloniti. Kot povsem novi šoli ste pričeli delovati v šolskem letu 1930/31 tekstilna šola v Kranju in graversko-zlatarska Sola in juvelirska šola v Ljubljani. Za strokovno šolstvo so se reševale tudi vse zadeve, tičoče se vseh trgovskih in ostalih privatnih tečajev. Izdajala so se številna dovoljenja za otvoritev tečajev za strojno pletenje, za prikrojevanje itd. Ugotavljalo in izdajalo se je potrdila o stopnji posameznih šol v svrho razvrstitve po uradniškem zakonu. Avtobusni promet Avtobusni promet se v zadnjih desetih letih tudi v naši banovini živahno razvija. Po stanju meseca oktobra 1930 imamo v Dravski banovini v obratu 7 poštnih in 109 zasebnih, izven obrata pa 11 zasebnih avtobusnih prog. Sest avtobusnih prog vodi preko meje Dravske banovine (v Savsko banovino), pri treh progah pa je na državni meji vpostavljena zveza z inozemskimi avtobusnimi podjetji. Od novo vpo-stavljenih zvez je važna Ljubljana—Sušak, ki skrajša potovanje do morja po domačih tleh za najmanj dve uri, in zveza Ljubelj—Bled, ki tudi v tujsko-prometnem oziru velike važnosti. Pričelo se je tudi z intenzivnim delom na ureditvi dosedanjega, deloma neorganiziranega in neurejenega avtobusnega prometa. To vprašanje ne pripušča več nikakega odlaganja in zavlačevanja in je njega rešitev v interesu javnega prometa v obče in potujočega občinstva ter podjetij samih posebej, kakor tudi v interesu ugleda državne uprave. Na novo je bilo, od obstoja banovine, podeljenih 28 koncesij za perijodično prevažanje oseb. Da to število ni večje, tiči vzrok v tem, da so pomembnejše proge po večini že zasedene in zavzema banska uprava stališče, da glede na sedanje stanje cest in železniške zveze ne kaže forsirati ustanavljanja novih avtobusnih prog, pač pa je osredotočila vso pozornost izboljšanju cest, kar je prepogoj za redni promet in ne obrn io. Poleg tega pa se smatra, da mora biti avtobusno podjetje gospodarsko dovolj močno, da lahko ustreza prometnim potrebam teko v pogledu rednega obrate, kakor v pogledu kvalitete in kvantitete vozovnega parka in da zmore plačevanja javnih dajatev. Da je to stališče pravilno, dokazuje tendenca konkurenčnih podjetij, da se združijo, kar bo brezdvomno mnogo pripomoglo k ureditvi avtobusnega prometa. Zakon o avtobusnem prometu, ki je izšel pred kratkim, bo gotovo mnogo doprinesel k razčiščenju teh vprašanj. Tujski promet in turistika Tujski promet se v naši banovini od leta do lete lepše razvija in ko smo mislili, da je bil obisk tujcev v letu 1929 rekorden, se je kljub splošno gospodarski krizi v letu 1930 znatno povečal. Priznati moramo, da je pospeševanje tujskega prometa zelo dobro organizirano v Dravski banovini in sicer: a) v banskem tujsko-prometnem svetu, i£cz napredek kmetijstva (Načelnik oddelka inž. Podgornik) Ker ]• kmetijstvo t Dravski banovini glavna pridobitna panoga prebivalstva, posveča kr. banska uprava tej panogi posebno pažnjo, to tembolj, ker je splošna gospodarska kriza v kmetijstvu najbolj občutna in akutna. Poseben oddelek banske uprave pod vodstvom načelnika inž. Podgornika vodi in upravlja vse posle za kmetijstvo. Kmetijska Izobrazba in šolstvo. Za izobrazbo kmetijskega naraščaja skrbijo kmetijske Sole: na Grmu, Št. Juriju, na vinarski in sadjarski Soli v Mariboru, na mlekarski šoli v Škofji Loki ter na devetmesečnih viničarskih tečajih v Pekrah in Kapeli. V nastanku je kmetii-ku šola v Rakičani pri Murski Soboti. Kmetijski pouk po deželi se je vršil potom predavanj in tečajev, ki jih vodijo strokovni rc-ferentje banske uprave in sreski kmetijski referenti. Posebno so se udomačili preteklo zimo iesttedenski kmetijski tečaji, ki so se vriili skoraj po vseh srezih. Mnogo se je storilo za dvig kmetijsko gospodinjske izobrazbe potom stalnih gospodinjskih Sol in potom tromesečnih potujočih gospodinjskih tečajev. V Poleg banovinske kmetijske gospodinjske šole na Mali Loki deluje na teritoriju banovine !e 8 privatnih kmetijsko gospodinjskih šol, katere obiskuje letno preko 200 kmečkih deklet. Banska uprava je v enem letu nakazala privatnim šolam za 70.000 Din podpor. Po deželi so se prirejali tromesečni kmetijsko gospodinjski tečaji. Bilo je 21 takih tečajev, ki jih je obiskovalo 420 kmečkih deklet Najrevnejšim kmečkim dekletom je bilo za obisk tečajev nakazanih 25.000 Din kot podpora. Ker tudi obstoječe ustanove ne zadoščajo potrebam in želji ljudstva po gospodinjski izobrazbi, se je začelo v tekočem letu z zidavo poslopja za drugo banovinsko kmetijsko gospodinjsko šolo t> Št. Jurju oh jui. zel. Velik razmah je zavzelo delo za razširjenje kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnega šolstva. 01» koncu šolskega leta 1929-30 je bilo 53 kmetsko-nadaljevalnih šol z 1013 učenci, šole so bile dvoletne. Gospodinjsko nadaljevalnih šol je bilo oh koncu šolskega leta 1929-30 48, ki jih je obiskovalo 621 k-uečkih deklet. Pouk je trajal na vsaki šoli samo eno leto in sicer nuvadno od meseca novembra do aprila nepretrgano, v poletnil. mesecih pa so voditeljice zbirale učenke L raznim demonstracijam na vrtu ter k vkiilmviinju sadja In sočivja. Vse kmetsko In gospodinjske nadaljevalne šole, ki so delovale že dve leti zaporedoma, so postale stalne. Takih Sol je sedaj 82. Stvarne izdatke za vse šole so po svojih močeh klili krajevni nadaljevalni šolski odbori. Sirom«;-nejšim šolam je nabavila inventar kr. banska unravn. Poljedelstvo. V Dravski banovini je bilo preteklo leto 18 Eesttedenskih zimskih kmetijskih tečajev in trije troitiesecni tečflji Udeležba na vseh teh tečajih je bila zadovoljiva. Ponekod so že vidni tudi uspehi v praksi, ker so se začeli posamezniki zelo zanimati za uporabo umetnih gnojil, kmetijskih strojev, oplevionjen.rga semena in sličnih modernih kmetijskih pripomočkov. V Prekmurju sc je tekom letošnje pomladi vr-Sila akcija za zatiran je poljskih miši, katere po-vzrorejo na tamkajšnjih kulturah ogromno gospodarsko škodo, banska upravij je prispevala v te svrhe 16.000 Din. Dvig produkcije žitnih vrst. Da se produkcija naših žitnih vrst čimbolj dvigne in poceni, je razdelila banska uprava v letošnjem letu med naprednejše kmetovalce sledeče količine oplemenjenih žitnih vrst, katere je prejela od semenogojske postaje v Beltincih: pšenice 330 q, rži 250 q, ovsa 50 q. Pri razdelitvi teh oplemenjenih semenskih vrst so prišli v poštev predvsem kraji v nižinskih legah. Poleg tega je nabavila banska uprava 311 q oplemenjene pšenice iz gospodarstva Dol. Miholjac ter jo razdelila predvsem v one kraje, ki so največ trpeli po toči. Občinam in kmetijskim organizacijam v žito-rodnih krajih je banska uprava dovoljevala prispevke za nakup trijerjev za čiščenje žita v iznosu polovične nabavne cene. Živinoreja. V vezi z intencijami centralne vlade in posebe, še ministrstva za kmetijstvo se je posvečala velika skrb ustanavljanju novih živinorejskih zadrug in odsekov. Delo v že obstoječih zadrugah 6e je poživilo. Licencovanje je bilo izvršeno v redu. Ni se pa moglo radi pomanjkanja likvidnih sredstev izvršiti redno izplačilo priznanih nagrad. Nakup plemenjakov. Banska uprava je pomagala a prispevki obči-rim in zadrugam pri nakupu plemenjakov. S prispevki banske uprave je nakupljenih v banovini 113 bikov. Prispevala je banska uprava iz živinorejskega fonda bivše mariborske oblasti tudi pri nakupu bikov in telic originalcev, katerih je bilo nakupljenih s pomočjo kmetijskega ministrstva za zadruge Dravske banovine 16 bikov in 6 telic sivorujave (montafanske) pasme, 9 bikov in 1 kravo simodolske pasme, 11 bikov in 3 telice pin. pavske pasme. V 4 srezih je bilo izvršeno licencovanje mr-jascev. Banska uprava je prispevala k nakupu plemenskih merjaščkov */t do */» nabavne cene. Tako je bilo nabavljenih 365 merjascev in je bil s tem napravljen velik korak k poenotenju in izboljšanju pasme. Razen v srezih Kranj in Radovljica je podpirala banska uprava izključno nakup belih mrjascev. Banska uprava je posvečala posebno pozornost tudi kokošereji. Spomladi letos je nakupila od dobrih kokošerejcev 9528 jajc za valjenje in jih oddajala po 1 Din za 1 komad interesentom. Prosilcev za ta jaca je bilo 693 in je bilo vsem ugodeno. V poznem poletju je dala banska uprava s pomočjo ministrstva perutninarskemu odseku Kmetijske družbe v Ljubljani 50 in banovinski kmetijski šoli v Rakičanu 150 kokoši. V pozni zimi je bilo izvršeno licencovanje žrebcev. Poleti se je vršilo premovanje konj v krajih: Sv. Lenart v Slov. Goricah, Ormož, Murska Sobota, Št. Jernej na Dolenjskem, Kranj. Banska uprava je prispevala pri štirih originalnih žrebcih amerikanskih dirkačev, sama pa je nakupila 7 žrebcev težkega tipa. Ureditev modernih gnojišč. Cement za polovično ceno v svrho ureditve modernih gnojišč je bil letos nakazan 149 prosilcem. Za ostale prosilce se izdelujejo načrti in bodo posamezniki prejeli cement po proračunski možnosti spomladi 1931. Za prispevek pri nabavi gnojničnih sesaljk je zaprosilo 17 posestnikov. Prvih 10 je dobilo sesaljke po polovični ceni, nadaljnih 7 po '/a ceni. Čebelarstvo. Da se racionelno čebelarstvo čimbolj uveljavi, je priredila banska uprava teoretične in praktične eno- in več dnevne čebelarske tečaje ter predavanja, na katerih so se navajali čebelarji k pravilnemu oskrbovanju čebel. Doslej je priredila banska uprava 25 predavanj in tečajev po deželi, katerih se je udeležilo 650 čebelarjev. Strokovni pouk se je širil med narod ■ pomočjo radiopredavanj, katerih je bilo 6. Poleg teh prireditev sta se vršila na 'drž. vet. bakteriološkem zavodu v Ljubljani dva dvodnevna tečaja o spoznavanju in zatiranju čebelnih kužnih bolezni. Za razmah racionelnega čebelarstva ima velike zasluge Čebelarsko društvo t) Ljubljani. Da se omogoči društvu vsestransko uspešno delovanje, je prejelo doslej od banske uprave 15.000 Din podpore. Vinarstvo. Sistematični strokovni pouk v vinarski stroki se je vršil na banovinski vinarski in sadjarski Soli v Mariboru in na banovinski kmetijski šoli na Grmu za sinove vinogradnških posestnikov. Za sinove manjših vinogradnikov in viničarjev se je vršil 9 mesečni tečaj na banovinski trsnici in drevesnici v Kapeli in Pekrah z 11 in 12 učencev. Uspeh tečajev se je jasno pokazal v prijavah za precepljanje šmarnice proti nagradi 50 Din za precepljen trs. Vinogradniki so prijavili 136.560 trsov za precepljanje v zelenem stanju. Na račun brezobrestnega vinogradniškega posojila — akcije, ki jo je začela za mariborsko oblast tamkajšnja bivša oblastna smouprava, — se je izplačalo 785.000 Din. V veliko korist nšega vinogradništva je stroga kontrola privatnih trsničarjev, ki smejo izvajati trsničarstvo samo z dovoljenjem poljedelskega ministrstva. Za izvajanje privatnega trsničarstva se je prijavilo 44 trsničarjev, od teh je prejelo doRedaj 11 trsničarjev dovoljenje od ministrstva. 7,a obnovo vinogradov je posebne važnosti trs-ni sortiment. Za zbiranje materijala za trsni sor timent se je razdelila cela banovina na 12 vinarskih okolišev, ter se je določilo 9 vinarskih strokovnjakov, da proučijo posamezne okoliše glede prikladnosti za vinogradništvo sploh, posebej pa še glede prikladnosti za kvalitetno ali kvantitetno produkcijo. Z ozirom na neugodne jesenske razmere se je dovolilo splošno slajenje mostov, da sc na ta način omogoči spraviti v promet čim več pridelka malega vinogradništva. Banovinske trsnicc, drevesnice in šole so nare-pile in vložile v trsnice skupno 324.234 ceplenk izključno prvovrstnih sort na priporočljivih podlagah. Vinarskemu društvu za Dravsko banovino, ki intenzivno sodeluje pri pospeševalnem delu v vinarski stroki, je naklonila banska uprava izdatno podporo v znesku 25.000 Din. Za pospeševanje vrbogojstva in za pletarske tečaje je izdala banska uprava dosedaj 6.500 Din. Sadjarstvo. V prvih mesecih obstoja banske uprave se za sadjarstvo rad pomanjkanja likvidnih sredstev ni moglo takoj začeti s pospeševalnim delom. Šele z novim proračunom za leto 1930-31 je bilo mo goče misliti na sistematično delo. Čas proračunskih dvanajstn se je za dvig sadjarstva prvenstveno uporabil tako, da so se vršila številna strokovna predavanja na zimskih kmetijskih tečajih in špecijalnrh sadjarskih predavanjih. Kakor hitro je bila dana finančna možnost za Izvajanje izdelanega programa, se je takoj pristopilo k detajlni organizaciji. Preštudiralo se je vprašanje, kako sistematično podpirati za naprej drevesničarstvo, da se doseže cilj, kot ga nalaga 5 27 zakona o pospeševanju kmetijstva. Odobrena in razglašena so navodila glede podpiranja sadnih drevesnic in se po njih že posluje. Z uvedbo teh navodil je bil storjen prvi korak za dosego standarta t; sadni produkciji. V isti namen se že določajo sadni izbori po posameznih srezih, ki bodo izdelani tekom tega leta. S tem se ustvarja podlaga za sestavo predlo ga o pravilniku za določitev sadnih pridelovalnih območij. Da pa bo izjvajanje tega čimpreje omogočeno, se že sedaj zbirajo drevesnični podatki za celo banovino. Istočasno se je skrbelo zato, da se omogoči izvedba tehničnih del v sadjarstvu. V ta namen 'O se uveljavila navodila glede podeljevanja podpor za sadjarske nabavke in zgradbe. V sadjarstvu se bodo kazali uspehi vsako leto boli. K temu bodo sčasoma prijtomogli tudi sadjarski pomočniki, ki jih je izobraževala banska uprava na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Kraljevska banska uprava je omogočila sadjarsko prosvetno in strokovno delovanje tudi Sadjarskemu in vrtnarskemu društvu ter njeni podružnici v Ljubljani s podelitvijo podpor. Kljub velikemu in obsežnemu delu za sadjarstvo se more vendar dosedanje delo v tej panogi imenovati gospodarsko-organizatorično. V tem času je bil uspeh in ta se ho do konca leta še po večal. Sadjarstvo je toraj na dobri poti razvoja. Zadružništvo. Iz tekočega proračuna je do IS. oktobra 1930 dovoljenih in nakazanih 378A77 Din prispevktv raznim zadrugam. Podpore so se dovoljevale zadrugam po točni ugotovitvi vseh okoliščin izključno v investicijske namene, v dveh slučajih pa za sanacijo. Zadruino-gospodarskih predavanj in tečajev je bilo 18, cilj teh tečajev in predavanj je bil ustanovitev in reorganizacija zadrug. Obravnavala oO se v vseh podrobnostih vprašanja organizacije in delovanja zadrug. S tem je storil kmetijski odsek kraljevske banske uprave v okvirju proračunske možnosti svojo dolžnost v polni meri v korist našega kmetijstva. Kmetijska šola. ■na Qvmu Dandanes tudi za kmeta ne zadostuje več, da zna sukati le motiko in drevo, marveč mu je potrebna temeljita stanovska izobrazba. Če pomislimo, koliko imamo šol za druge poklice in koliko se za to šolstvo izda, ne bo nihče mogel zameriti, ako ugotovimo, da je kmetijska strokovna izobrazba v primeri z izobrazbo v drugih stanovih še v povojih in da je klic po kmetijski izobrazbi in kmetijskih šolah docela upravičen. Kmečki stan tvori jedro nase lepe države; zastonj se trudijo zidarji, ki gradijo našo bodočnost, ako v prvi vrsti ne postavijo krepkih temeljev našemu kmetu. Kajti iz blagostanja naših kmetij se širi blagostanje v državi, iz naših kmečkih domov raste zdrava mladina, ki naj izpolni naše upe. Žrtve za kmetijsko izobrazbo niso proč vržen denar, temveč kapital, ki se zelo plodonosno nalaga in mora prinesti bogate obresti narodu in državi. Edini zavod v bivši Kranjski, ki je bil ustanovljen za izobrazbo kmeta, je kmetijska šola na Grmu. 2e pred skoro 60 leti so dalekovidni možje pri kranjskem deželnem odboru sklenili ustanoviti kmetijsko šolo in so svoj sklep uresničili 1. 1873. z otvoritvijo take šole na Slapu pri Vipavi, kjer je dal grof. Lanthieri na razpolago prostore za zavod. Ostala je tam do 1. 1886., torej 13 let. Razlogov za presilitev je bilo več. Glavni so bili: širjenje trtne uši v dolanjskih vinogradih, ki je grozila uničiti vinorodno Dolenjsko, nepripravna lega šole z oziroma na njen namen in pa bližina kmet. šole v Gorici. Tako se je 1. 1886. šola z vsem inventarjem preselila na graščinsko posestvo Grm pri Novem mestu, ki ga je kupil dež. odbor od graščaka A. V. Smoleta. Posestvo in zlasti poslopja so bila v zelo slabem stanju in je bilo treba temeljitih popravil, ki še danes niso končana. Treba je bilo star grad preurediti v šolske namene, zgraditi oz. popolnoma preurediti svinjake, goveji hlev itd. Ker se je vse to delalo postopoma in največ preurejalo iz starih stavb, je razumljivo, da še danes ne ustreza svojemu namenu v polnem obsegu. Zato je upravičeno stremljenje vodstva zavoda in merodajnih oblasti, da bi se na grmski šoli vendar končno zgradila modema gospodarska poslopja po enotnem, skrbno in strokovno izdelanem načrtu. Oblastna samouprava je to Na pobudo prvega bana naše banovine inž. Serueca se je ustanovil pri kr. banski upravi v Ljubljani samostojen referat za elektrifikacijo in izrabo vodnih sil v banovini. K temu referatu spada tudi ravnateljstvo Kranjskih deželnih elektraren, ki upravlja vse banovinske elektrarne in gradi nove banovinske električne naprave. Nadaljuje pa delo bivšega kranjskega deželnega odbora in ljubljanskega oblastnega odbora. Za povzdigo gospodarstva in za blagostanje banovine je brez dvoma potrebna najprvo elektrifikacija krajev, ki še nimajo elektrike in to zadostne, cenene in sigurne elektrike. Elektrarne Dravske banovine Završnica. Dograjena je bila leta 1915. Ima kapacitete 3000 ks. Njeno omrežje se razteza na Gorenjskem od Mojstrane do Kranja ter do Bohinjske Bele. Dolžina daljnovodov z 10.000 volti znaša nad 100 km, transformatorskih postaj imamo okoli 75, grade pa se še vedno nove. Dolžina lokalnega omrežja je okoli 90 do 100 kilometrov. V letu 1929 je znašala produkcija toka okoli 3,500.000 kilovatnih ur. Elektrarna v Zagradcu. Leži na Krki in proizvaja 220 ks. Zgrajena je bila 1921. Oskrbuje z elektriko kraje od Zagradca in Ambrusa preko Stične in Grosupelj do Škofljice. Daljnovoda ima 50 km, transformatorskih postaj 25, dolžina lokalnega omrežja je 25 km. Zadošča le lokalni potrebi. Ko bo priključena omrežju, ki bo izpeljano iz Črnuč na Dolenjsko, bo mogoče Dolenjsko elektrificirati v večjem obsegu. Leta 1929 je producirala okoli 350.000 do 400.000 kilovatnih ur. Elektrarna t Bohinju. Bila je zgrajena med vojno in oskrbuje z elektriko kraje od Bohinjskega jezera do Bohinjske Bistrice in Češnjice. Ima okoli 20 km daljnovoda, 8 transformatorskih postaj in okoli 15 km lokalnega omrežja. Je samo lokalnega značaja. Treba jo bo temeljito preurediti in priključiti na Završnico. Električna centrala r Žireh. Je v upravi Kranjskih deželnih elektraren. Kapacitete ima 500 ks. Leta 1926 jo je porušila povodenj, banovina garantira za 3 milijonsko posojilo, ki je bilo potrebno za zopetno zgraditev naprave. Je pa last zadruge v Žireh. Oskrbuje s tokom Žiri in okolico in ima okoli 35 km daljnovoda in 6 vprašanje hotela rešiti in pričela graditi svinjake, ki so danes dozidani. Želeti je le, da bi se kompleks zamišljenih stavb neovirano gradil dalje. Šola je odgojila od ustanovitve do sedaj lepo število dobrih kmečkih gospodarjev. Važno je omeniti, da več kot tri četrtine absolventov ostane doma na kmetji, kar je za naše kmetijsko gospodarstvo ogromnega pomena in dosega šola svoj namen v največji meri. Šolanje je trajalo do leta 1909 dve leti, od takrat naprej pa trnja le eno leto in sicer v dveh ločenih oddelkih. Letni oddelek (šola) traja eno leto, zimski oddelek pa dve zimi po 5 mesecev. Kmečkim sinovom, ki imajo manj kot 3 razrede osn. sole je, od 1. 1928 daje namenjen pripravljalni tečaj, ki traja 5 mesecev in služi kot priprava za vstop v redno letno ali zimsko šolo. Gojenci uživajo na zavodu, ki ima prostora za 50 učencev, vso oskrbo, bo stalno nadzorovani in se vzgajajo za dobre, strokovno izobražene, zavedne kmete, ki ljubijo svojo grudo, svoj narod in svojo državo iz VBeh globin svoje duše in bodo ob vsaki preizkušnji ostali steber Jugoslavije. Dve tretjini gojencev se šola popolnoma brezplačno, ena tretjina plačuje malenkost — mesečno 150 Din za vzdrževanje. Ni se čuditi, da mora banovina, ki je lastnica šole, prispevati lepo svoto za vzdrževanje vseh gojencev, kar tudi z velikim razumevanjem res vrši. Učno osobje je trenutno skrčeno na minimum — 4 učitelje, od kojih vrši eden ravnateljske posle, a ostali vodijo poleg šole še vsak svojo gospodarsko panogo in internat. Šolsko gospodarstvo obsega vse panoge slovenskega kmetijstva. Na polju se pridelujejo vse važnejše kulture, prav tako na vrtu. Šola ima drevesnico, trtnico, velike sadovnjake, ki se pravkar regenerirajo, dva vinograda, od katerih se tudi eden osvežuje in obnavlja, in gozde. Hlevi so polni lepe montafonske živine, svinjaki plemenskih svinj, pujskov in prešičev-pitaneev nemške požlahtnjene in jokširske pasme. Goji se tudi perutnina in v znatnem obsegu čebelarstvo. Ugotoviti je pa treba, da je za sedanji obrat zlasti v živinoreji, ki se mora zaradi gojitve plemenskih živali in izboljšanja živinoreje na kmetih vzdrževati na sedanji stopnji, ki ne odgovarja velikosti zemljišča, in se še povečati, za ta obrat je posestvo znatno premajhno. Iz tega razloga bo treba resno misliti na dokup primernega zemljišča; banovina, ki praznuje obletnico svojega obstoja, bo veliko koristila šolskemu gospodarstvu, zlasti pa povzdigi živinoreje na Dolenjskem in v banovini sploh, ako bo do prihodnje obletnice šoli pomogla iz te zagate t nakupom pripravnega zemljišča. V zadnjih treh letih je zavod z ogromnimi ko raki napredoval Internat se približuje po notranji ureditvi (kljub neugodni razdelitvi prostorov) najmodemeje opremljenim zavodom. Polno objektov je zboljšanih, popravljenih, urejuje se vrt, sadovnjaki, z uspehom se izboljšuje živinoreja itd. Lahko trdimo, da je kmetijska šola na Grmu v zadnjih treh letih svoje lice vsestransko tako polepšala, da mora vsakdo to potrditi, ki jo pozna od prej. Priznanje gre predvsem banovini in pred njo oblastni samoupravi, ki sta skrbeli z očetovsko skrbjo za napredek lepega grmskega zavoda, ne manj pa tudi vodstvu in uradništvu šole, ki z ljubeznijo in požrtvovalnostjo neumorno dela za napredek zavoda. Banovini na tako lepem zavodu čestitamo, z željo, da mu omogoča i v bodoče razvoj in napredek v korist kmetskemu ljudstvu. transformatorskih postaj ter okoli 8 km lokalnega omrežja. Elektrarna v Vc'onj'1 Dravska banovina ima z državnim rudnikom v Vojenju posodbo za dobavo vsega tazpolotijivogi toka elektrarne tega rudnika. Zgrajena je za 2300 kilcvatov in se bo prihodnje leto poročala na 5000 kilovatov za ka; je bila lieita«!;ja že razpisara. Tako povečana velenjska elektrarna bo glavna I aza za elektrifikacijo vss baaovine. Iz Vewn;a sj daljnovod, ki naj bi ve- zal Velenje z Zavrelico in z ostalimi centralami, ki již> bo tni'o\ 'lia še gradila. Iz Velenja je že dograjenih 12 km daljnovoda do Dobrne, ki že sprejema velenjski lok. Gradi se i_a daljnovod iz Šošlauja proti Tcpolščici Podrobnosti o že izvršeni in projektiran) elektrifikaciji Da se more tok velenjske elektrarne izkoristiti, je bilo predvsem treba pričeti z zgradbo prekodeželskega voda visoke napetosti iz Velenja proti Ljubljani in od tu do Završnice. Od državnega rudnika Velenje se že gradi daljno-vom z napetostjo 35.000 voltov. V letošnjem letu je bilo izvršeno trasiranje v zelo težkem terenu preko Trojan, okoli 70 km dolgega daljnovoda. Ta daljnovod bo dograjen do konca meseca marca 1931. Stroški bodo znašali do 13,000.000 Din. Severno Kranja je v občinah Predoslje in Šenčur priključenih na novo 17 vasi na daljnovod Kranjskih deželnih elektraren. Pripravljajo se projekti za daljnovode 20.000 voltov, ki bi bili izpeljani od transformatorske postaje v Črnučah proti Dolenjski in Notranjski, proti Domžalam in Kamniku ter iz Št. Petra proti Celju. V 5—10. letih bo elektrificirana vsa banovina Da se elektrificira vse ozemlje Dravske banovine, bo treba predvsem podaljšati prekode-želski vod v prihodnjem letu od Črnuč do Završnice in zvezati to deželno elektrarno z elektrarno v Velenju. Ta daljnovod bo dolg v celoti okoli 120 km, stroški bodo znašali pa do 18,000.000 Din. Poleg tega bo treba zgraditi še okoli 720 km daljnovoda 20.000 voltov, 320 transformatorskih postaj ter 640 km lokalnega Glehlvitihucija in izvaba vodnih sil banovine omrežja. Ti stroški bodo znašali okroglo 82 milijonov Din. Celotni ta program naj bi se izvedel v teku 5 do 10 let. Velik načrt za izrabo vodne sile na Savi Zanemarili se pa niso tudi projekti za izrabo vodnih sil. Letos je bil dogotovljen in moderniziran načrt za izrabo vodne sile na Savi pri Mostah. Po tem projektu naj bi se zgradil 47 m visok jez, za katerim bi bilo nakopičeno nad 5 milijonov kubičnih metrov uporabljive vode. Ta vodna sila bi imela z obstoječo banovinsko elektrarno na Završnici skupno centralo v istem poslopju. Kapaciteta te elektrarne na Savi bi znašala do 7.000 ks. Stroški pa so proražunanf na okrglo 35,000.000 Din. Vodopravna obravnava se je vršila, predpriprave so pa napredovale že toliko, da bi bilo z zgradbo centrale mogoče pričeti spomladi leta 1931. Da je bilo mogoče pričeti z izvajanjem tega velikopoteznega programa, je morala najeti banovina pri pokojninskem zavodu v Ljubljani posojilo v iznosu 20,000.000 Din. (Dne 8. t. m. so priključili severno od Kranja dve transformatorski postaji v Primskovem in v Kokrica, tako da 6 vasi (Primskovo, Rupa, Gorenje, Kokrica, Milaka in Ikwka) Že prejema električni tok. Še teden in bodo priključene trasfomiatorskii postaji v Bobovku vasi Bobo-vek, Strakovlje in Tatinec.) Inž. Fran Kueh, referent za elektrifikacijo in izrabo vodnih sil. Tehnična dela Akcija za modernizacijo vseh cest v banovini (Načelnik oddelka inž. M. Krajc) Z nastopom banske uprave meseca novembra 1929. so se v tehničnem oddelku združili vsi državni in samoupravni posli tehnične stroke in to ceste, mostovi in železnice, hidrotehnična dela ter arhitektonski in elektrostrojni posli. Za vršitev teh poslov ima banska uprava na razpolago kredite iz državnega in banovinskega budžeta. Poleg teh rednih kreditov je banska uprava za gradnjo in moderno ureditev banovinskih cest najela pri Poštni hranilnici posojilo v znesku 20 milijonov Din. Nadalje je pokrenila akcijo za modernizacijo vseh državnih cesf na teritoriju Dravske banovine, v kateri namen je za tekoče leto predviden kredit v znesku 50 milijonov Din, ki naj bi ga preskrbeli posamezni podjetniki proti daljši amortizaciji od državne uprave. Ker je na teritoriju Dravske banovine okroglo 3.600 km banovinskih in 500 kilometrov državnih cest, je s temi akcijami pokrenjena njih modernizacija, ki se ima izvršiti po posebnem programu v večletni dobi. Nekatere visoke zgradbe, banovinske ceste, melijoracije in vodne preskrbe se izvršujejo še iz preostalih posojil, katera sta v ta namen najela bivša oblastna odbora samoupravnih oblasti v Ljubljani in Mariboru. Za zgradbo novih banovinskih cest prispevajo tudi okrajni cestni odbori po zakonitih predpisih. Ceste in mostovi Banska uprava je smatrala takoj ob svojem pričetku kot eno glavnih nalog ureditev vsega cestnega omrežja na svojem področju. Obstoječe ceste ne odgovarjajo več vedno naraščajočemu prometu, ker so zgrajene po večini v času, ko avtomobilski promet še ni bil razvit niti ne industrijalizacija Dravske banovine na taki stopnji kakor je danes. Cestno omrežje, ki je nastalo pod drugačnimi političnimi in ekonomskimi prilikami, ne odgovarja več današnjim zahtevam. Treba je bilo zato misliti na modernizacijo cestnega gornjega uktroja kakor tudi na izboljšanje in preureditev cestnega omrežja. V teh pravcih je bilo usmerjeno tudi vse udejstvovanje banovine v cestno-promet-nem oziru. Iz že omenjenega investicijskega posojila, najetega pri poštni hranilnici, je po programu določeno: a) za rekonstrukcijo banovinskih cest po zahtevah sodobnega prometa 78%, t. j. dinarjev 15,572.500'-; b) za nove banovinske cestne zgradbe 16 5%, t. j. Din 3,327.500—; c) za podpore za gradnjo občinskih cest 5-5%, t. j. Din 1,100.000-—; skupaj Din 20,000.000-—. V izvršitvi so večja dela tako na državnih kakor tudi banovinskih cestah in to: a) na državni cesti br. 2, Ljubljana—Kranj obnovitev državnega mostu čez Soro pri Medvodah z dvovoznimi rampami za proračunjeni znesek Din 1,230.000-—. Novogradnja banovinskih cest v dolžini 205 km Na banovinskem cestnem ozemlju so v novogradnji ceste v dolžini 205 km ter večje število mostov. V izvršitvi so sledeče ceste: 1. Zgradba banovinske ceste I. r. Sv. Benedikt v Slov. goricah—Gor. Radgona (12 km); 2. zgradba banovinske ceste II. r. Belo Zibika (7 km); 3. zgradba banovinske ceste II. r. Polzela— Velenje (8-8 km); 4. zgradba banovinske ceste II. r. Impolca— Studenec (5 km); 5. obnovitev banovinske ceste II. r. Polhov gradeč—Zalog (4-5 km); 6. zgradba banovinske ceste II. r. Radohova-vas—Selo (8 km); 7. zgradba banovinske ceste II. r. Grosuplje—Novavas (1-3 km); 8. zgradba banovinske ceste II. r. Sv. Juri. ob j. ž.—Sv. Jakob pri Planini (15 km); 9. preložitev klanca na banovinski cesti II. r. Mestinje—Sv. Peter (1-2 km); 10. zgradba banovinske ceste II. r. Višnja gora—Polica (6*5 km); 11. preložitev klancev na banovinski cesti II. r. Mirna—Tihaboj; 12. rekonstrukcija banovinske ceste II. raz. Ljubljana—Litija—Radeče (78 km); 13. zgradba banovinske ceste II. r. Begunje— Selšček—St. Vid (125 km); 14. rekonstrukcija banovinske ceste II. raz. Trbovlje—Marija Reka—Št. Pavel (22 km); 15. rekonstrukcija banovinske ceste II. raz. Trbovlje—Hrastnik—Rimske Toplice (21 km). Poleg teh je banska uprava dokončala večje število manjših zgradb, ki so jih započele še bivše oblastne samouprave v Ljubljani in Mariboru. Celokupni stroški vseh teh zgradb na banovinskem cestnem omrežju znašajo Din 49 mili-onov. c) Modernizacija gornjega cestnega ustroja se vrši na sledečih banovinskih cestah: 1. Rekonstrukcija banovinske ceste I. raz. Lesce—Bled in dovozne ceste na železniško postajo Bled-jezero; 2. valjanje banovinske ceste I. r. Bohinjska Bistrica—Bohinjsko jezero; 3. vzpostavitev banovinske ceste II. r. Trbi-ja—Fužine; 4. zavarovanje banovinske ceste Bohinjska Bela—Soteska; 5. popravilo mostu v Soteski na banovinski cesti II. r. Bled—Bohinjska Bistrica; 6. utrditev cestišča banovinske ceste Pesnica—Sv. Lenart; 7. utrditev cestišča banovinske ceste Šmartno ob Paki—Mozirje; 8. utrditev banovinske ceste Vojnik—Dobrna v delu 2km pred zdraviliščem v Dobrni; 9. rekonstrukcija banovinske ceste Celje— Rogatec v delu skozi zdravilišče v Rogaški Slatini na dolžino 1 km ter površinsko asfaltiranje cestišča; 10. valjanje in površinsko asfaltiranje banovinske ceste I. r. Celje—Zidani most pri začetku skozi mesto Celje; 11. valjanje in površinsko asfaltiranje banovinske ceste I. r. Celje—Rogatec pri začetku skozi mesto Celje na dolžino 1-5 km in 12. rekonstrukcija banovinske ceste I. raz. Celje—Zidani most in banovinske ceste II. r. Laško—Marijagradec skozi zdravilišče Laško odnosno mesto Laško na dolžino 2 km ter površinsko asfaltiranje cestišča. Celokupni stroški vseh teh modernizacij na banovinskem cestnem omrežju znašajo -dinarjev 13,640.000--. , Razven navedenih del pod a), b) in c), ki so deloma že izvršena, oziroma se še izvršujejo, je banska uprava zasledujoč svoj zgoraj obrazloženi načrt glede cestnega omrežja započela akcijo, da se izvrše še nastopne zgradbe: d) modernizacija odnosno preureditev gornjega ustroja državnih cest v okolišu glavnih krajev (Ljubljana, Maribor, Celje in Kranj) za skupni predvideni znesek Din 50,000.000-—. e) Nove gradtjje banovinskih cest in objektov: 1. Dovozna cesta k železniški postaje Dovje— Mojstrana; 2. banovinska cesta na Pohorje; 3. banovinska cesta Žiri—Smrečje; 4. most čez Savo v Soteski na banovinski cesti Bled—Bohinjska Bistrica; 5. banovinski most čez Krko in 6. obnovitev banovinskega mostu čez Krko v Žužemberku v skupnem znesku Din 10 milijonov. Poleg tega so za večje število banovinskih cest in mostov pripravljalna dela v teku ter namerava banska uprava za njih izvršitev po-kreniti vprašanje novega investicijskega posojila. f) Modernizacija in rekonstrukcija sledečih banovinskih cest: 1. Rekonstrukcija banovinske ceste Straža— Toplice z utrditvijo cestišča za teški promet; 2. temeljita poprava banovinskih cest Škofja Loka—Žiri in Škofja Loka—Železniki; 3. valjanje in površinsko asfaltiranje banovinske ceste II. r. Ljubljana—Litija v delu Ljubljana—Moste na dolžino ca. 2 km; 4. valjanje in površinsko asfaltiranje banovinske ceste Škofja Loka—kolodvor; 5. valjanje in površinsko asfaltiranje banovinske ceste I. r. Maribor—Dravograd v predelu km 0-00—3-00 in 6. valjanje in površinsko asfaltiranje banovinske ceste Ormož—Gor. Radgona v delu skozi zdravilišče Slatina-Radenci na dolžino 1 km v skupnem znesku Din 7,200.000-—. Hidvctehnična dola Regulacija rek — Melioracije — Vodna preskrba Vsa regulačna dela so se izvršila ali se izvršujejo izključno iz državnih kreditov, in sicer 1. izvršena so vzdrževalna dela pri regulacijah na Dravi, Kamniški Bistrici, Savi in Savinji; nadaljevalo se je z regulacijo Mure v obmejnem in notranjem potezu. Za vsa ta dela se je potrošilo Din 7,670.000-—. 2. Za pravkar imenovana dela, ki se imajo izvršiti še v budžetskem letu 1930./31. je predviden celokupni znesek Din 4,500.000-—. 3. Za obnovitev regulacijskih zgradb na Dravi, Savi in Savinji je bilo izvršenih na podlagi predhodnega terenskega snimanja več projektov, za katera dela se je potrošilo Din 80 tisoč. Melijoracije 1. Obnovila se je akcija za nadaljevanje regulacijskih del na reki Ljubljanici skozi mesto Ljubljano za osušenje ljubljanskega barja. V ta namen se je sestavil poseben gradbeni program po katerem se imajo v tekočem letu izvršiti tromostje na Marijinem trgu, dovršiti obrežna zidovja in regulirati spodnji del Gra-daščice in Malega Grabna v proračunskem znesku Din 6,000.000-—, h kateremu prispevati država Din 2,000.000-—, banovina pa Din 1 milijon. 2. Nadaljevala so se preddela za napravo detajlnega projekta za melijoracije ljubljanskega Barja. Za ta dela se je potrošilo iz državnega budžeta Din 70.000-—, kateri znesek je predviden za ta dela tudi v tekočem letu. 3. Izvrševala so sc regulacijska dela na pritokih ljubljanskega Barja in to na Gradaščici, škofeljšci in Podlipščici. Ta dela je izvršila v konkurenci vodna zadruga za osušitev Barja, za katera je prispevala državna uprava iz redne zadruge v Dolnji Lendavi pa Din 40.000'— nih sredstev Din 60.000-—, za enaka dela vod-subvencije. 4. V bivši mariborski oblasti Je bilo pod nadzorstvom banovinskih inženjerjev izvršenih več drenaž in osuševalnih del, za katera Je banska uprava iz banovinskih sredstev prispevala z gradbenim materijalom v skupni vrednosti Din 45.500-—. 5. Iz rednih banovinskih sredstev so bile Izvršene delne regulacije Meže, Pesnice in Žičnice v skupnem znesku Din 1,200.000’—. 6. Za bližnjo bodočnost se Je sestavil program melioracijskih del za celo dravsko banovino v skupnem znesku Din 8,430.000'—. Za realizacijo tega programa namerava banovina najeti posebno investicijsko posojilo s sodelovanjem državne uprave. Vodna preskrba Dovršili so se vodovod v Bohinjski Srednji vasi (državni prispevek Din 50.000-—), kapnica v Malih vodenicah, srez Krško (drž. prisp. Din 75.000-—), rekonstrukcija vodovoda v Gornjem Jezeru, srez Logatec (državni prispevek Din 284.000--). Banovina sama je zgradila vodovod na banovinskem posestvu Ponoviče pri Litiji za 180-000 dinarjev. 2. V bivši mariborski oblasti so se izvršili oziroma so še v gradnji vodovodi za Črno, Vransko, Gor. Grad, Sladko Goro in Koprivnik pri Framu. Ti vodovodi se gradijo kot občinska podjetja, za katere je bilo odobreno80.000 dinarjev državne in Din 180.000 banovinske subvencije. 3. Izvršeni so bili projekti za vodovode v Vologi pri Vremskem, Velesovo pri Kranju, Oljševek pri Kranju, Križe pri Tržiču, Št. Vid pri Stični in dr. Kakor za melijoracije se je tudi za izvršitev vodovodnih zgradb sestavil program za bližnjo bodočnost v znesku Din 4,170.000. Ta program namerava banska uprava realizirati s posebnim investicijskim posojilom ob sodelovanju državne uprave. Hidrografija Za hidrografsko, hidrometrično in ombrome-trično službo se je iz državnih sredstev potrošilo Din 41.750-—, za tekoče budžetsko leto je predvidenih iz državnih sredstev Din 65.000'—, banska uprava bo pa iz banovinskih sredstev prispevala še posebej Din 20.000'—. Arhitektonski posli Na račun državnih srodstev se izvršujejo sledeče zgradbe oziroma projekti: 1. Zgradilo se je 6 obmejnih stražnic ter rečno skladišče v Gornji Radgoni poleg raznih vzdrževalnih in instalacijskih del v skupnem znesku Din 1,530.000'—; 2. izvršujejo se vzdrževalna dela na državnih zgradbah, v skupnem znesku Din 474.500'—; 3. v izvršitvi je paviljon za tuberkulozno deco v Topolšici za Din 1,400.000'—; 4. načrti in proračuni se izdelujejo za sodno palačo v Celju, poboljševalnico mladoletnikov v Mariboru ter adaptacijo uradnega poslopja v Novem mestu, za kar vse bodo znašali gtroški Din 11,000.000-—. Na račun banovinskih stroškov se izvršujejo sledeče zgradbe in projekti: 1. Izvršili so se novi parni kotli v gledališču v Ljubljani za Din 90.000-—; 2. izvršuje se povečanje bolnice in oblastnega dvorca v Mariboru ter zgradba gospodarskih poslopij v Rogaški Slatini za Din 3,400.000-—, ki se krijejo iz posojila bivših oblastnih samouprav. 3. Izvršujejo se razna dela na banski palači in anatomskem inštitutu v Ljubljani v skupnem znesku Din 1,200.000-—. Nadalje pri kmetijski šoli na Grmu in pri Sv. Juriju ob juž. žel. ter razne adaptacije pri bolnicah in zdraviliščih v Ljubljani, Golniku, Studencu, Celju, Mariboru in Slovenjgradcu za Din 8,580.000. 4. Načrti ln proračuni se izdelujejo za razna dela pri bolnicah v Novem mestu, Celju, Studencu, Ptuju, Murski Soboti in Ljubljani, v zdraviliščih Rogaška Slatina in Dobrna, na veleposestvu Ponoviče ter končno za banovinsko palačo, obrtni in etnografski muzej v Ljubljani, za kar vse bodo znašali stroški Din 35,000.000. Zdravilišče na Golniku. Kranjska Jxcan.il* nica Kranjsko hranilnico so ustanovili leta 1820 odlični ljubljanski meščani kot društvo z namenom, da nudi prebivalstvu priliko svoje prihranke plodonosno nalažiti, in ji dali ime »Ljubljanska hranilnica«. Od leta 1828 do 1844 se je zvala »Ilirska hranilnica«: in od leta 1844 do danes »Kranjska hranilnica«. Napredovala je počasi, a sigurno. Več kot 60 let je bila edina hranilnica na deželi in si priborila neomejeno zaupanje občinstva. Hranilnica Je izdala za splošne humanitarne ln socijalne ustanove visoke zneske in zagotovljeno ji je med dobrotvori prebivalstva bivše Kranjske dežele odlično mesto. Slabo pa je vplivala na njen razvoj nemška orijentacija uprave. Svetovna vojna je popolnoma ustavila daljni napredek hranlinice, ki se v krogu novih in močnih denarnih zavodov ni mogla uveljaviti, dasi se je po prevratu dosegel sporazum z nemško večino članov, ki je prepustila večino Slovencem. L. 1927 Je stavil Ljubljanski oblastni odbor predlog, da se Kranjska hranilnica pretvori v oblastni denarni zavod. Po uspešnih pogajanjih se je to zgodilo in denarni zavod, ki ga je osnovala Ljubljanska oblastna skupščina s sklepom seje od 21. julija 1927 pod istim imenom, je prevzel Kranjsko hranilnico z vsemi pravicami in obveznostmi dne 7. januarja 1928. S tem je začela za Kranjsko hranilnico nova doba napredka; zaupanje občinstva se je začelo vračati, vloge so začele rasti in poslovanje Je oživelo. Po odredbi zakona je stopila s 15. novembrom 1929 na mesto Ljubljanske oblasti Dravska banovina in prevzela s tem popolno jamstvo za vse obveznosti hranilnice. S tem je pridobila hranilnica za svoje vloge še močnejše poroštvo in še uspešnejše predpogoje za daljni razmah. To je razvidno iz naglega porasta vlog, ki so znašale dne 1. januarja t. 1. ca. 70,000.000 Din in so se tekom letošnjega leta dvignile na ca. 128,000.000 Din. Zvesta svoji tradiciji in svrhi svoje ustanove nudi hranilnica vlagateljem možnost, da na-lože svoje prihranke varno in po kolikor mogoče visoki obrestni meri, razpoložljiv kapital pa daje predvsem javnemu gospodarstvu na razpolago v obliki dolgoročnih komunalnih posojil. Razen tega dovoljuje tudi vse kredite druge vrste: menične in hipotekarne, na kratko dobo in na amortizacijo, vrši ter posreduje vse posle denarnih zavodov. Dravska banovina ima dalekoaežne načrte za gospodrasko obnovo svojega področja in tudi ostale samoupravne edinice stoje pred intenzivnim gospodarskim delom. Vse te produktivne investicije pa bodo zahtevale visokih kreditov, ki se bodo mogli odplačevati le tekom daljše dobe. Te potrebe po dolgoročnih komunalnih kreditih bodo morale kriti zlasti hranilnice in v prvi vrsti banovinski denarnt zavodi. Zato je pa potrebno, da se občinstvo z zaupanjem oklene teh zavodov. S tem najbolj varuje svoje koristi, ker svoje prihranke najbolj varno in uspešno naloži, na drugi strani pa soustvarja temelje narodnemu blagostanju. Mimshe obleke raglane, suknje, trenchcoate in usnjate suknjiče kupite najceneje pri konfekcijski industriji (OSIP IVANČIČ, Ljubljana Dunajska oesta 7. C)! g Narodno zdrav/e Banska uprava razširja bolnice in jih spopolnjuje Za pospeševanje javnega zdravstva je predvidela Dravska banovina v svojem proračunu skupno svoto 32,653.307.— Din. Ti krediti se porabljajo v glavnem za redno financiranje banovinskih in drugih javnih bolnic. Opažati je, da stalno raste zaupanje prebivalstva do teh ustanov in da se število bolnikov, ki v bolnicah iščejo pomoči, od leta do leta množi. Zato je nastala potreba po razširitvi obstoječih bolnic. V tem pogledu je dosedanje delo banovine zelo plodno. Splošna bolnica v Mariboru je dobila novo moderno izolirnico za infekcijske bolezni. Njeno zemljišče se je povečalo. Bolnica je dobila novo kanalizacijo. V javni bolnici v Celju so povečali ter preuredili paviljon za nalezljive bolezni. Tu se gradi tudi nova porodnišnica. Po vseh banovinskih bolnicah odpravlja banska uprava nedostatke in opremlja zavode z novimi znanstvenimi pripomočki in skrbi za nabavo zdravniškega in splošnega inventarja, ki jim je potreben, da morejo uspešno vršiti svojo nalogo. Sanatorij Golnik vživa v vsej državi najboljši sloves Sanatorij na Golniku je stalno dobro pose-čan, ker vživa v vsej državi prvovrsten sloves. Podjetje je tako rentabilno, da more odplačevati 5 milijonsko investicijsko posojilo, ki je’ bilo najeto za modernizacijo in spopolnitev zavoda ter za njega izgraditev. Kritično stanje umobolnic — V načrtu je gradnja nove centralne banovinske umo- • bolnice Največjo pažnjo mora kraljevska banska u-prava posvečati oskrbi umobolnih. Število leteli je tako naraslo, da je postala bolnica za duševne bolezni Ljubljana-Studenec absolutno premajhna. Umobolni, ki so potrebni takojšnje oskrbe v zavodu, radi pomanjkanja prostora ne morejo biti sprejeti, kar rodi čestokrat katastrofalne posledice. Da omili to kritično stanje, je banska uprava kupila graščino Novo Celje v Savinjski dolini, kjer bo našlo prostora do 300 mirnih urno bolnih. Seveda pa z nakupom tega posestva banovina ni pustila iz vidika glavnega vprašanja: gradnje nove centralne bolnice za duševne bolezni za teritorij banovine. Ker pa zahteva to vprašanje obilo študija, proučevanja in še več finančnih sredstev, je treba njegovo izvršitev skrbno pripraviti. Sedanje umobolnice razpolagajo s 735 posteljami, 270 umobolnih mora banovina imeti v oskrbi hiralnice pri sv. Jožefu v Ljubljani. S preselitvijo deškega vzgajališča v Ponoviče bo v teh prostorih mesta za 100 umobolnih. Hiralnice število javnih hiralnic ne zadostuje potrebam. Banovinski hiralnici v Vojniku in Ptuju imata samo 373 postelje. V načrtu so nove hiralnice v Čabru, Dobru-njah in Muretincih. Banovina bo morala podpreti upravne občine, da bodo gradile občinske ali srezke hiralnice. Financiranje bolnic Do 1. oktobra 1930 je plačala banovina na neizterljivih oskrbnih stroških banovinskim bolnicam in hiralnicam vsoto 6 milijonov 298.749 Din, nebanovinskim pa 493.923 Din. Odlični uspehi higijenskih ustanov Higijenska služba stalno napreduje in izkazuje lepe uspehe. Vrše jo sledeči zavodi in u- stanove: 1. Zavod za higijensko zaščito dece in mater v Ljubljani; 2. Šolska poliklinika v Ljubljani in v Novem mestu; 3. šolska poliklinika in dečji dispanzer v Kranju; 4. Zdravstveni zavodi v Celju, Mariboru, Lukovici, Tržiču, Cerkljah ob Krki, Rogatcu in Medvodah. Slavnostna dvorana v zdravilišču Rogaška Slatina Zdravilišče toplice Dobrna je bilo do prevrata laBt bivšega štajerskega deželnega odbora v Grazu. V prejšnjih letih je bilo to zdravilišče znano pod imenom »Neuhaus«; posečali so ga — večinoma le aristokratje iz Dunaja in Budimpešte. Še 3—5 let pred prevratom je Dobrna imela še letno 900 do najmanj 1100 gostov, pozneje pa je začelo podjetje vidno hirati, boljši gosti so začeli izostajati in število je padlo na 7—800 letno. Med vojsko se je preuredilo zdravilišče Dobrna v vojaško bolnico, gosti so večinoma izostali. Vsled slabih uspehov v zadnjih letih se je že pred vojsko prav malo popravljalo in investiralo, med vojsko pa so popravila popolnoma izostala. Po prevratu je prevzela to zdravilišče jugoslovanska vlada v svojo upravo. Zdravišče jc bilo takrat popolnoma zapuščeno, vojaštvo ki je bilo tam nastanjeno, napravilo je veliko škodo, marsikaj je bilo uničenega, veliko je tudi izginilo. Takoj od vsega početka se je počelo z raznimi popravili in adaptacijami. Popraviti je bilo treba poslopja kot taka, inventar, nabaviti njpotrebnejše perilo ter preskrbeti potrebna prevozna sredstvu. 2e drugo in tretje leto je število gostov rapidno raslo, potrebna so postala nadaljna popravila. Preuredila se je solnčna kopelj, izvršila delna kanalizacija 8 prezidavanjem se je pridobilo 42 novih sob, restavracijski salon in 10 garaž. Popravilo se je kopališče, preuredil in uredil se je park, ki je kras toplic, prevzela je uprava ekonomijo v svojo režijo, razširila vodovod, zgradila novi električni daljnovod do centrale v Velenju ter nabavila mo- Cblaslna hranil* nica v Mavibcvu Maribor, 9. novembra. Oblastna hranilnica mariborske oblasti v Mariboru je bila ustanovljena z uredbo bivše oblastne skupščine mariborske oblasti z dne 21. julija 1928. Po izvršenih predpripravah je začela hranilnica poslovati dne 1. februarja 1929. V maju istega leta je prevzela bivšo Južnoštajersko hranilnico v Celju ter jo spremenila v svojo podružnico Celje. Za hranilnico je jamčila glasom gornje uredbe mariborska oblastna samouprava, ki si je pridržala nad zavodom dalekosežno kontrolo. Po razdelitvi države na banovine so prešle vse pravice in dolžnosti bivše mariborske oblastne samouprave glede hranilnice na Dravsko banovino, ki vsled tega vrši sedaj na eni strani strogo kontrolo nad poslovanjem in upravo hranilnice, na drugi strani pa jamči za vse obveze hranilnice, predvsem za vse vloge, z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Do ustanovitve zavoda je prišlo predvsem iz javnogospodarskih razlogov. Kljub dobro organiziranemu denarništvu v slovenskem delu države, se je čutila v mariborski oblasti potreba po močnem javnem zavodu, ki bi vršil v širšem obsegu v vsej bivši oblasti prilično isto nalogo, kot jo vršijo mestne in ohrajne hranilnice v svojem ožjem lokalnem delokrogu, predvsem torej zbiranje kapitalij potom vlog na knjižice in v tekočem računu in dovoljevanje komunalnih, korporacijskih, melijoracijskih in hipotekarnih posojil. Poleg tega se bavi hranilnica tudi z vsfemi drugimi v denamp stroko spadajočimi posli, izključeni so vsi špekulativni posli. Da je zavod bil potreben in da svojo nalogo vrši v vsem obsegu in popolnoma v svrhe, za katere je bil ustanovljen, kažejo sledeče glavne bilančne stavke, ki ob enem nazorno kažejo lep razvoj hranilnice v kratkem času: 81. 12. 1928 31. 12. 1929 30. 9. 1930 Vloge na knjižice in tekoči račun Din 22,7 Kom. in hip. posojila Din 12,2 Posojila v tekočem računu Din 1,6 Državni vrednostni papirji Din 1,0 Naložbe pri denarnih zavodih Din 7,7 22.660.- 42,323.572.- 69,159.122.- 81.897.— 31,500.546.— 39,158.350.— 22.380.— 5,331.202.— 3,318.635.— 85.624— 1,303.725— 1,303.725— 19.720— 4,302.176— 26,602.107— Od posjil je nad tričetrtine komunalnih in korporacijskih, torej javnogospodarskih, ravno-tako so posojila v tekočem računu kratkoi^čna komunalna posojila. Hranilnica je izredno likvidna, saj ima sedaj nad 40°/o svojih sredstev naloženih v sigurnih drugih denarnih zavodih in vrednostnih papirjih. Hranilnica uživa posebno še vsled jamstva Dravske banovine popolno zaupanje vlagateljev in ni dvoma, da se bo tako ugodno razvijala tudi naprej. Ker ima zavod v Mariboru svoje poslovne prostore v neprimernih najetih lokalih vstran od prometa, je kupil pred kratkim na najprometnejšem mestu na oglu Slovenske in Gosposke ulice tako zvano Tegetthoffovo rojstno hišo od mestne občine mariborske. To hišo bo hranilnica podrla in v novi regulacijski črti zgradila že prihodnjo spomlad primerno poslopje v svoje svrhe. Tudi to bo ugled hranilnice na zunaj povzdignilo. Rezerve hranilnice, obstoječe iz hiše podružnice v Celju in rezervnega zaklada v gotovini, znašajo že sedaj nad Din 1,000.000— derne hladilne stroje in medicinske aparate. Od lanskega leta dalje se razširja in popravlja bano-vinsk cesta Dobrna—Vojnik, zadnja 2 km ceste pred zdraviliščem se v telošnji jeseni asfaltirata. Krasna mirna okolica, milo podnebje, čisti zrak, divna sprehajališča in izleti, osobito pa izredni, deloma celo frapantni zdraviini uspehi pod vod- stvom starega praktika zdraviliškega zdravnika dr. Trenz-a povzročajo, da število gostov od leta do leta raste. Letna frekvenca znaša zadnja leta že nad 2500. V glavni sezoni nikakor ne more več uprava sprejeti vseh prijavljenih gostov, pa tudi v spomladanski in jesenski sezoni je zdravilišče do zadnjega kotička popolnoma zasedeno, saj nudi drž. uradnikom, duhovnikom, oficirjem kakor tudi vsem članom bolniških blagajn za borih 1200 Din kompletno 20-dnevno zdravljenje, to se pravi gost dobi za ta znesek za 20 dni stanovanje, 4-krat dnevno hrano, kopeli, zdravnika in vožnjo z avtobusom. Po inicijativi kraljevske banske uprave v Ljubljani, kateri pripada sedaj to zdravilišče, se namerava zgraditi v prihodnjem letu nov moderen hotel in kopališče in tako je v pati, da postane Dobrna v teku par let v pravem pomenu besede jugoslovanski »Franzensbad«. 5. Antitrahomski ambulatorij v Murski Soboti; 6. Ambulatorij za spolne bolezni v Ljubljani in Mariboru; 7. Muzej Higijenskega zavoda v Ljubljani; 8. Šola za zaščitne sestre v Ljubljani; 9. Zdravilišče v Topolščici in 10. 22 kolon za desinfekcijo. Tekom leta so bili otvorjeni novi zdravstveni domovi v Rogatcu, Medvodah in Celju. Trahom se uspešno zatira v vzhodnih krajih banovine s pomočjo stanice v Murski Soboti. Vzorna asanacija številnih občin in vasi Asanacija vasi, ki obsega zgradbo vodovodov, higijenskih vodnjakov in stranišč ter kopališč in regulacij, so bili tekom leta deležni številni kraji, tako Moravče, Fram, Repnje, Veliki Kal, Mali Kal, Orkljevo, Hmeljčec. Laško, Ravni, Cerklje ob Krki, Medvode, Bizovik, Nova vas -Bloke, Ptujska gora, Lukovica, Murska Sobota, srez in mesto, Dol. Lendava, Dol. in Gor. Gra- dišče pri št. Jerneju, Tinje na Pohorju, Maren-berg, Št. Lovrenc na Pohorju, Šmarje pri Jelšah, Žvirče, Tisovec, Podšumberk, Drganja sela, Javorje, Vnanje gorice, Jezero, Velike Poljane, Sestrže in Smlednik. V nekaterih drugih krajih so se izvršile manjše asanacije. Za asanacijo se je porabilo 519.580 Din državnega kredita in 1 milijon 350.000 Din banovinskega prispevka. Razveseljiv razmah telesne vzgoje in šolske higijene — Sistematično zatiranje nalezljivih bolezni Banovina je izdatno podpirala tudi zasebno inicijativo za telesno vzgojo in šolsko higijeno. Zatiranje nalezljivih bolezni se je tekom leta sistematično izvajalo in je bilo prav uspešno. Opombe vredno je zlasti profilaktično cepljenje proti Škrlatici. Infekcijske bolezni so se pojavile le sporadično tuintain v manjšem številu, večjih epidemij pa v banovini sploh ni bilo. SEdvavilišče ftogasfea Slatina Z novo ureditvijo države je dobilo tudi naše zdravilišče opravičeno nado na boljšo bodočnost. Večne spremembe v nadrejenih oblastih so bile največja ovira napredku zdravilišča. Vsi lepi načrti, kateri so bili izdelani na vanjskih možnosti, so zmajevali z glavami in nam niso več verjeli. Tako nas je začelo resno skrbeti, kaj bo z našim zdraviliščem v primeri z napredovanjem in modernizacijo ostalih kopališč, če bo šlo tako dalje. Zato smo pozdravili novo hreditev države 'in prevzem našega zdravilišča v last in upravo Dravske banovine z največjim veseljem kot rešitev iz dosedanjega obupnega stanja. Saj moremo z gotovostjo upati, da je konečno prišla stalnost v našo upravo, da se ne bo jutri porušilo, kar se je danes zgradilo. Upati smemo, da bodo v bodoči upravi merodajni edinole interesi zdravilišča, da bo vse drugo najstrožje izločeno. Strankarstvo, osebni interesi, protek-cije, pod katerimi je krvavelo do sedaj naše zdravilišče kot eno najodličnejših gospodarskih podjetij, naj spada v zgodovino — žalostno zgodovino naše preteklosti. V tej kratki dobi, v dobi enega leta, nam je nudila sedanja uprava dovolj dokazov, da ima resno voljo uresničiti naše nade. Ostalo ni pri načrtih, temveč se ti že izvršujejo in v tem kratkem času se je ugodilo že marsikaki važni zahtevi našega zdravilišča. Tako se je z vso uvidevnostjo začelo reševati naše najvažneje vprašanje zgradbe novega vodovoda. Gradi se že nova cesta skozi zdravilišča, pokriva potok, na kar smo že leta in leta zastonj čakali in če bodo tudi ostali nažrti za modernizacijo in razširitev zdravilišča, ki so že v delu, doživeli tako hitro izvršitev, potem lahko trdimo, da nam je to kratko leto dalo več kot vse dolgo desetletje, odkar je zdravilišče prišlo v last in upravo naše države. Zato stopamo z neomajanim zaupanjem in z najboljšo nado za bodočnost našega zdravilišča v drugo leto uspešnega dela uprave naše Dravske banovine. —er. tEdvavilisčc Hcbvna podlagi skoro neodložljivih zahtev zdravilišča, so padali v vodo in dali prostor novim načrtom, katere je dosegla ista usoda. Tako smo se nahajali pred enim letom skoro že v obupnem stanju. Položaj zdravilišča je zahteval brezpogojno nove investicije, modernizacijo obstoječih naprav itd. Gosti, katere smo tolažili od leta do leta z zboljšanjem zdraviliških naprav in z razširjenjem stano- Upravitclj zdravilišča v Rogaški Slatini dr. Ster. Kultura »Križni pajek« na šentjakobskem odru Otvoritev letošnje sezone se je agilnemu Šentjakobskemu društvu posrečila s prav lahko in prijazno veseloigro »Skok v zakon«. Nekdo je naslov igre spretno zamenjal in tako je nemški »Križni pajek< dva dni zabaval precejšnje število občinstva. V soboto in v nedeljo je bil obisk dober, igralci so pa tudi lahko zadovoljni. Zeli so spet popoln uspeh in si znova zagotovili simpatije občinstva, kar naj jim bo vzpodbuda za bodoči samostojni umetniški repertoar. V »Križnem pajku< nastopajo večinoma naši znani akterji, a splošno se mi zdi, da so v nedeljo podali igro mnogo enotnejše kot v soboto. Košak, Škerlj in Lavrič so svoje moške vloge napolnili res s pravilnim razumevanjem in je posebno prvi dosegel priznanje, ostala dva pa sta se borila s tesnim prostorom in z nekako skrbjo za potek predstave. Prav dobro so zasedene tudi štiri ženske vloge, dobro naštudirane so se prilagodile tesnobi takoj v začetku. Služkinja Mina je odlična, njeno nasprotje hoče igrati ga. L., preveč odlična za perico tudi v Berlinu. Glavni ženski vlogi nosita vso težo igre, zato vsaka mala prisiljenost škodi. Glasovno sta obe dobri, izgovarjava je pri Šarloti po-manjkjliva (nikalni stavki, vokali), pri gospe pa preavtomatska. Gotovo je tu marsikaj še odvisno od režiserja, igranje bo pridobilo z uvedbo časovnega povdarka, kot situacije vedno le pridobe, ko jih ugladi ista roka. Pričakujemo pa lahko, da Sentjakobčani še letos Ljubljano presenetijo z delavnostjo in uspehi. Otvoritev Sterletove posmrtne razstave V nedeljo ob pol 12. uri, ko je bila večina Ljubljančanov še pod vtisom svečanega sprejema naših ministrov, se je otvorila v Jakopičevem paviljonu posmrtna razstava Sterlč-tovih slik. Zato je bila otvoritev te lepe razstave nekam tiha, a obiskovalci so si ogledovali umotvore z vidnim zanimanjem. Je pa tudi prilika, da more občinstvo spoznati na njej razna Sterlčtova dela iz njegove zadnje dobe, ko se je bil vidno povzpel na znatno umetniško stopnjo. Umotvori, ki so z malimi izjemami na prodaj, so našli že nekaj kupcev. Občinstvo naj ne zamudi te — morda zadnje prilike —, da si ogleda Sterlčtova dela v tako lepi kolekciji — razstavljenih je nad 60 del. Razstava bo trajala samo teden dni. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA Začetek ob 20. uri zvečer Torek, 11. nov.: Zaprto. Sreda, 12. nov.: Kraljična Haris Red C. Četrtek. 13. nov.: Gospa ministrica. Izven. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Petek, 14. nov.: Ob 15. uri Razbojniki, ob pol 21, uri Gospa ministrica. Gostovanje v Kranju. Sobota, 15. nov.: Sveti plamen. Red D. OPERA Začetek ob 20. uri zvečer Torek, 11. nov.: Zaprto. Sreda, 12. nov.: Vesela vojna. Red B. Četrtek, 13. nov.: Lohengrin. Red C. Petek, 14. nov.: Zaprto. Sobota, 15. nov.: Mascotta. Izven. MARIBORSKO NARODNO GLEDALIŠČE Repertoar. Torek, 11. novembra: »Gospa ministrovka«. . Ab. C. Kuponi. Sreda, 12. novembra: Zaprto. Četrtek, 13. novembra: »Lutka«. Ab. B. * Iz mariborskega gledališča. Danes, v torek, 11. t. m. se bo ponovila Nušičeva šaloigra v štirih dejanjih »Gospa ministrovka«, ki je zaradi zelo vesele vsebine pri vseh svojih vpri-zoritvah občinstvo zelo zabavala; ab. C in kuponi. ■ CELJSKO MESTNO GLEDALIŠČE. Torek, 11. novembra: »Utopljenca«. Se o krasiniški Soli Te dni se je mudil v Hrastniku g. profesor Plečnik, da si ogleda dvoje stavbišč, ki sta še na razpolago za novo šolo. Gre namreč za Pintarjeve »bajerje« ter za prostor na »Dacar-jevem hribu«. Kakor čujemo, se je g. Plečnik izjavil v prvi vrsti za drugo stavbišče. Mi umevamo, da ugaja ta prostor g. Plečniku, ugajal bi tudi nam, da ni spodaj smradljive kemične tovarne in na drugi strani velike nove apnenice istega podjetja, ki puha največ tja proti temu stavbišču ogromne množine črnega dima. Ta dim in pa strupeni plini iz tovarne napravljajo stavbišče za docela nerabno za šolo. Komisija, ki pride te dni zopet prostor pregledat, naj vsekakor upošteva ta moment, kajti po toči zvoniti je prepozno, če bo poslopje enkrat stalo, bo pač treba trpeti, tovarna se namreč ne bo dala pregovoriti, da odpelje svoje pline tja pod Kum ali kam drugam. G. Plečniku seveda ne štejemo v zlo, da je prostor priporočil, kajti razmere so mu docela neznane. Hrastnik Je videl ta dan morda prvič v svojem življenju, in prostor brez tovarne in apnenic bi res ne bil neporabenl Pa tudi stavbišče na »bajerjih« ni priporočljivo. G. Hinterlechner je vendar ovrgel stavbišče pri g. Dragu Logarju največ iz tega vzroka, ker mu grozi nevarnost, če bi se kje v čečah utrgal oblak, prostor na »bajerjih« je pa obkrožen od istega in še od dolskega potoka, obenem je pa tudi deležen blagoslova nove apnenice ter parfemov kemične tovarne. — Šola torej nikakor ne spada tu sem! Šoštanj Nov gledališki oder. Sokolsko društvo si je postavilo popolnoma nov gledališki oder v svojem domu. Slikarska dela izvršuje znani insce-nator ljubljanskega gledališča Skrušny, mizarska pa Boržik iz mariborskega gledališča. Za otvoritveno predstavo nove sezone in novega gledališkega odra, ki bo v soboto 22. nov. zvečer in 28. nov. popoldne, se pridno vadi in pripravlja lepa ljudska igra s petjem in godbo v 4 dejanjih »Brat Martin«, ki ima poleg resnosti nebroj komičnih prizorov, da bo zadovoljila v polni meri vse gledalce. V režiij br. Mart. Vrečko. Sodeluje nad 40 oseb, med njimi precej starejših in našemu gledališkemu občinstvu že dolgo vrsto let dobro znanih igralcev. Pričakujemo, da bo obisk pri tej predstavi rekorden. Scenerija bo pokazala vso bogato lepoto novega odral Vuzenica Po 100 Din so darovali namesto cvetja na grob upr. Joška Goloba za revno šolsko deco v Vuzenici gospodje: Ant. Macun, Pavel Minarik, trgovca, in Vidinoser, šol. upr. v pok. — Najlepša hvala 1 — Sol, upraviteljica Ivka Vidmarjeva. Guštanj Poroka. V soboto, dne 8. t. m. se je poročil g. Joško Šater, slikarski in pleskarski mojster v Guštanju, z gdč. Miciko Stoparjevo, hčerko iz ugledne delavske rodbine v Guštanju. Kot priči sta poroki prisostvovala g. Janko Gačnik, šolski upravitelj v Guštanju in g. J. Muh, jeklarniški delavec. Ker sta bila oba novoporočenca člana Pevskega in godbenega društva v Guštanju, jima je na predvečer poroke moški zbor tega društva zapel koroške slovenske narodne pesmi za podoknico; fantje sošolci pa so poroko mladega para veselo razglaševali s streljanjem s topiči. Mlademu paru želimo obilo sreče v sladkem zakonskem stanu! Pragersko Smrtna nesreča 1'Metnega mizarskega vajenca. V soboto 8. t. m. je pri mizarskem mojstru g. Ingoliču na Spodnji Poljskavi zaposleni vajenec Jožko Polanec iz Slovenske Bistrice imel opravka pri g. Pučniku z nekim električnim stikalom. Ker je bilo stikalo pokvarjeno, je stikal Polanec ob žici kar z roko. Pri tem je prišel v stik z električnim tokom, ki ga je omamil, da se je onesveščen zgrudil na tla. Prisotni so ga pričeli takoj obujati z umetnim dihanjem in so poslali tudi po zdravnika g. dr. Klasinca na Pragersko, toda vse štiri-urno prizadevanje je bilo zaman. Mladenič se ni več prebudil. Ker se ga je, hoteč ga rešiti, oklenil tudi nek drugi mlajši vajenec, bi bil kmalu postal tudi on žrtve neprevidnosti, k sreči pa ga je električni tok samo vrgel v stran. Pokojni Jožko Polanec je bil priden in živahen dečko. Prizadetim roditeljem naše glo boko sožalje. Živinska kuga. V zadnjem času se je v okolici Pragerskega zopet pojavila živinska kuga. Posestniku Alojziju Kramerju na Spodnji Poljskavi je poginila velika in lepa krava. Ljutomer Sresko načelstvo v Ljutomeru nas naproša za objavo tega popravka. »V Jugoslovanu štev. 119, ki je izšla dne 18. oktobra tek. 1., se govori v »Pismu iz Križeve pri Ljutomeru«, da se tamkajšnje Sokolsko društvo polagoma razvija, le žal, da nima primernih, higijeničnih prostorov in da bo seveda morala tudi protiagita-cija prenehati. Iz članka izhaja kakor da bi se proti sokolskemu društvu v Križevcih agitiralo in da bi se njegovo delovanje od kogar koli si bodi oviralo. Poizvedbe katere je podpisano sresko načelstvo v tem pogledu uvedlo, niso mogle nič konkretnega ugotoviti iz česar bi se moglo sklepati na kakoršnokoli agitacijo proti Sokolu ali proti njegovemu delovanju. Trditev v uvodoma označeni številki Jugoslovana je potem takem neresnična.« Trebnje Županstvo opozarja, da rok za napoved zgra-darine poteče 15. t. m. Sokol v polnem razmahu. Tukajšnje Sokolsko društvo je po večletnem brezdelju zopet oživelo. Trebanjci so se v polni meri zavedli dolžnosti, ki jo je naložil novoustanovljeni Sokol vsem, ki delajo v smislu idej in ukazov Nj. Vel. kralja, ter so navdušeno pozdravili ustanovitev Sokola kraljevine Jugoslavije. Mrtvilo, ki je vladalo v našem društvu, je s tem namah prenehalo. Pod okvirjem društvene uprave je bil ustanovljen tehnični odbor, kateremu je poverjena društvena telovadba ter proslava prvega decembra. Res malo časa nas še loči od tega velepomembnega praznika za Sokolstvo, toda s podvojenimi močmi in vsestransok podporo starejšega članstva bo društvo uspelo, da prvi december lepo proslavi. Predpriprave so v polnem teku. V telovadnici vežbajo dnevno vsi telovadci. Člani nastopijo na prvodecemberski akaedmiji na orodju, članice s prostimi vajami, ženska in moška deca pa tudi s prostimi vajami. Zato je nujno potrebno, da vsi Trebanjci podpirate na kakršenkoli način to veliko sokolsko delo, da bo uspeh moralno in gmotno vsekakor zadovoljiv. Tehničnemu odboru, ki bo iz-vel proslavo prvega decembra, pa kličemo: Vztrajno na delo! — Prosvetni odsek našega društva priredi na »martinovo nedeljo« v telovadnici prosto zabavo pri pogrnjenih mizah. Trebanjski kvartet (Sila, Pavlin, Tomič in Kovarik) nastopi prvič javno, kakor se čuje, že na martinovanju. Pevovodkinji trebanjski organistkinji, pa iskreno čestitamo, da je izvež-bala svoje pevce v tako kratkem času. Gledališki oder. Na Vseh svetnikov dan popoldne je uprizoril tukajšnji prosvetni oder dramo »Mlinar in njegova hči«, ki je sijajno uspela. Vloge so bile primerno dobro odigrane. Kakor se sliši, se pripravlja že nova igra in sicer Manice Komanove »Prisega o polnoči«. Otvoritev hotela. Tukajšnji hotelir g. Ignacij Bukovec je otvoril hotel. Popravilo cerkve. Tukajšnja cerkev je po prihodu priljubljenega dekana g. Ivana Toma žiča dobila povsem novo lice. Na novo se je preuredil tlak, postavili so popolnoma nove klopi, tako da je notranjost cerkve sedaj nad vse okusna. Tudi dela v zvoniku se bližajo koncu in bodo kmalu trebanjski zvonovi zopet zapeli, jasnejše in veličastnejše, ker bode v nanovo preurejenem zvoniku akustika posebno dobra. Okrožni zdravnik. Dr. France Pavločič se je Trebnja izselil in je mesto okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Trebnje na novo razpisano. Prošnje je vlagati do 16. novembra t. 1. pri zdravstvenem okrožju Trebnje. “Radio Ljubljana, torek, 11. novembra: 12.15 PloSče (valčki in polke, operetna glasba). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza. 17.30 Radio orkester. 18.30 Prof. Franc Pengov: Add »o nizke cene blaga nesreča? 19.00 Dir. Iv. Grafenauer: Nemščina. 19.30 Dr. Reja: Vremenoslovje. 20.00 Večer konservatomtov. 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Radio orkester: Hawad-jazz, 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, sreda, 12. novembra: 12.15 Plošče (orkestralna in ruska glasba). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza. 17.30 Radio orkester. 18.30 O Karlu Mayu (sestavili dr. A. Jehart) bere Silv. Škerl. 19.00 Dr. Nikola Preobražena^: Ruščina. 19.30 Prol. Silvo Kranjec: Socialno gospodarska zgodovina človeštva. 20.00 Prenos iz Zagreba: I. večer historijske glasbe. (Komorna glasba baroka v Nemčija). 22.00 Časovna naipoved in poročala, napoved programa aa naslednji dan. Zagreb, torek, 11. novembra: 10.40 V sipomin padlim: Smetana: Trio za klavir. 10.50 Govor. 11.00 Dve minuti tišine. 11.02 Smetana: Trio za klavir. 12.20 Nasveti za kuhinjo. 12.30 ElošČe. 13.30 Novice. 17.00 Glasba. 18.30 Novice. roSkovniku navedene, te se imadu u troškov-nik uvrstiti jedinične oijene. Cijene m or a ju Mti vlaMoručno tspisane, te odnosno ukupne ciiene tačno množene i abrajane, a konačna svota ispisana u dinarima i to brojevima i slovima. Radnje izdade se prema jediničnoj cijeni eventualno u paušailu. Dostalac radnje imače se sam pobrinuti kao za dovoz materiikala na gradilište, tako i za dovoz i odvoz dotično nas-tanbu j pohranu potrebitib radnika. Ponude se imadu biljegovati sa Din 100-— I predati u zapečačenom omotu do gore ozna-cenog roka u urudžbenn zapisnik Okrožno*? ureda za osiguranje radnika u Sarajevu. Na omotu valja napisati: Ponudi za adaptaciju pa- viljona oporavilišta KasJndo, Okrni/Kg ure-!« za osiguranje radnika u Sarajevu na jeilim-beni oglas .015 1930. Jam uev in a u iznosu od 5% za domače dr žavljane, a 10'}u za Strane imade svaki nudio* položiti kod blagajne Okružnog ureda za onsi-guranje radnika u Sarajevu, le potvrdu o lom«1 ur učita povjerenstvu prije ot varanja pon uda. Kao jamčevma može služiti: 1. Nevinkuli-rane uložne knjižice koje velebanke ili gotov nuvac, 2. Državni vrijed nosni pa piri računaj uči ih po normali, 8. UJožnioa Državne Hipotekarne banke, založnice i komunalne obveznice, koje je Ministar Finaogija oglasio podeanimu za kavcije i pmznao im pupilorunu sigurno« sve po berzanskum tečaju ali ne preko nomi-nale, konačno 4. Garantno pismo novčanog zavoda prvog reda registrovano kod generalnog i ris pek tora Mini sta retva FAnansija samo kao pri vremena kaucija, koju dostalac u roku od 8 dana izmjenjnje sa jednom od ostalih spo-memutih kaucd.ja. Dostalac radnje imade ovu jamčevinu povi siti prigodom potpisa ugovora na 10% (stran' na 20%) preračunate svote. Ponudi dnini su nadmetačd priložiti pismeni, iajavu, da su im uvjeti jeftimbe poznati te da pristaju po istima nadme teti se. Ujedno imadu priložiti pismeno očitovanje, da »u im sve mjesne prilike kao i one gdje se gradnja ima izvesti dobro poznate Svaki nudioc ima doprinjeti pismeno uvje-renje svoje nadležne trgovačko-obrtniičke komore, esnafa i9i sindikata te uvjerenje Mandatarstva Gradjevina o pravu učestvovanja kod javne licitacije. Isplata zaslužbine irvršavače se nami rame providjenini taksenim markama u iznosu od 0’5% svote koja se podiže, a kod konačnog obračuna plača poduzetnik 1% ugovorne odnosno obračunate s vol e u ime državne prl-stojbe za pravni posao. Ponude koje nebi prepisanim uslovima od-gova>nale neče se uvažiti isto tako i naknadna te brzojavno podnešene ponude. Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu nije obvezan prihvatiti nijednu ponudu, kao ni prih valit najjeftinijoi. te nije dužam ob^ razložiti svoj |K>stupak u izboru dostalca. Opče i jeftimbeee kao 1 sve ostale uvrjete te troškovnik i naorte mogu nadmetači dobiti kod Središnjeg ureda aa osiguranje radnika u Zagrebu, te kod Okružnog ureda za osiguranje radnika u Sarajevu, a uz oijenu od 100-— Din. Za vrijeme raspisa mogu interesenti dobiti eventualna nužna razjašnejnja u redovnici SrediS-nje gureda za osiguraTine radnika, Mihanovičeva ulica 3, soba 418, te kod Okružnog ureda aa osiguranje radnika u Sarajevu, Mis Ir bi n« ulica 17. U Zagrebu, dana 5. novembra 1930. SREDISNJI URED ZA OST CITIRANJE ^ *. RADNIKA U ZAGREBU. Razne objave Poziv upnikom! 2693-8-8 Kovinarska nabavna zadruga v Lescah, r. z. z o. z. v likvidaciji, poziva morebitne upnike v smislu § 40. z. z., da ji čimpreje prijavijo svoje terjatve. Ivan Kapus, kovač na Posavcu, p. Podnart, likvidator. 2711 Objava. Izgubili sem orožni list štev. 8217 pod tekočo Stev. 198, izdan od Breškega načelstva, Brežice, z dne 28. januarja 1929, na ime Franc Zevnik, posestnik, Bojsno frt. 11. Proglašam g« aa neveljavnega. Zevnik Franc, s. r. Conan Doyle: 29 Pozna csveia (Iz angleščine prevedel s avtorjevim dovoljenjem Iv. Mulaf.ek.J Dospel je do vhoda v ono sotesko, kjer jih je bil pustil. Celo v temi je spoznal obrise skalovja, ki jo je obdajalo. 2eljno ga morata že pričakovati, si je mislil, saj je bil že malodane pet ur izostal. V svojem velikem veselju je položil roke na usta in zaukal v znamenje, da prihaja; glasno je odmevalo po žlebini. Počakal je in prisluškoval, da bi morda čul kak odgovor. Vendar ni čul drugega kakor svoj lastni klic, ki je donel in odmeval po samotnih, tihih globelih in se neštetokrat ponovljen vračal zopet na njegova ušesa, ge enkrat je zavpil, celo glasneje kakor poprej, toda zopet ni dobil odgovora od prijateljev, ki jih je pred kratkim zapustil. Nejasna, neizrekljiva groza ga je obila; odvrgel je dragoceni živež in divje odhitel naprej. Ko je zavil izza vogala, je ugledal ono mesto, kjer so bili zanetili ogenj, ge vedno je tlel tam kup žerjavice, toda očito je bilo, da izza njegovega odhoda nihče ni skrbel zanj. Smrtna tišina je vladala vse naokoli. Njegova bojazen se je izpremenila v gotovost in planil je naprej. Pri ognju ni bilo žive duše: živali, Ferrier, Lucija, vse je izginilo. Samo preočito je bilo, da se je za njegove odsotnosti pripetila nenadna, grozna nesreča — nesreča, ki je zadela vse in vendar ni zapustila nobene sledi za seboj. Omamljen in zmeden po tem vdarcu je Jefferson Hope začutil vrtoglavost. Nasloniti se je moral na puško, da se ne bi zgrudil na tla. Ker pa je bil mož dejanja, se je kmalu otresel trenutne slabosti. Pograbil je iz tlečega ognja napol zgorel ogorek, pihal in pihal, da je zagorel; nato pa je začel ob njegovi svetlobi pregledovati malo taborišče. Zemlja je bila vse na okoli razhojena od konjskih kopit. To je bil dokaz, da je večja četa sovražnikov dohitela begunce, in smer njihovih sledov je kazala, da se se vrnili proti mestu Salt Lake. Ali so odpeljali Ferrierja in Lucijo 8 seboj? Jofferson Hope je sko- raj že samega sebe pregovoril, da so morali to storiti, ker je njegov pogled obstal na neki stvari, ki ga je pretresla po vsem životu. Nedaleč od taborišča se je dvigal nizek kup rudečkaste zemlje, ki ga poprej ni bilo tamkaj. Drugega ni mogel biti ko svež grob. Ko se mu je mladi lovec približal, je opazil v zemljo zasajen drog s koscem papirja v precepu. Napis je bil kratek, toda jedrnat in pomemben: Tukaj počiva JOHN FERRIER iz mesta Salt Lake. Umrl 4. avgusta 1860. Čvrstega starega moža, ki ga je bil šele pred kratkim zapustil, ni bilo več med živimi, in tisto je bil ves njegov nagrobni spomenik. Divje se je Jefferson Hope oziral okoli sebe, ne bi li morda ugledal še drug grob; toda nikjer ni ničesar uzrl. Strašni zasledovalci so odpeljali Lucijo nazaj, da izpolni svojo prvotno usodo s tem, da postane ena izmed žen v haremu tega ali drugega mormonskega starešine. Ko je mladenič spoznal njeno usodo in svojo lastno nezmožnost, da bi preprečil nečast, si je zaželel, da bi tudi on ležal s starim farmarjem v njegovem poslednjem počivališču. Toda iznova se je njegov delavni duh otresel letar gije, ki izvira iz obupa. Ako mu ni preostalo nič drugega, je mogel vsaj posvetiti svoje življenje maščevanju. Neukrotljiva potrpežljivost in vztrajnost Jeffersona Ho-peja se je združevala t maščevalnostjo, katere se je morda navzel od Indijancev, med katerimi je bil dalj časa živel. Ko je stal pri zapuščenem ognju, je čutil, da bi bilo edino, kar bi moglo utelešiti njegovo tugo, popolno plačilo, ki bi ga s svojo lastno roko zadal svojim sovražnikom. Njegova silna volja in neutrudljiva energija naj bi bile odslej posvečeni edino temu namenu. Ves razkačen in z divjo bolestjo v srcu se je povrnil tja, kjer je odvrgel živež. Nato je ogrebel tleči ogenj in si spekel živeža za nekoliko dni. Potem ga je zvezal v sveženj in je navzlic veliki utrujenosti krenil skozi gore nazaj po sledi maščevalnih angelov. Pet dni je hodil ves utrujen po soteskah in globelih, po katerih je pred malo dnevi jezdil na konju. Ponoči se je skrival med skalovjem in spal po nekoliko ur; preden pa je napočil dan, je bil že vedno zopet na nogah, gesti dan je dospel do Eagle Canona, kjer je bil začetek njihovega usodnega bega. Odtod je imel razgled na domovje svetnikov. Utrujen in izmučen se je naslonil na p.uško in srdito grozeče vzdignil suho roko proti tihemu, obsežnemu mestu pod seboj. Ko je zrl tja, je opazil zastave in druge svečanostne znake v nekaterih glavnih ulicah, ge vedno je ugibal, kaj bi utegnilo to pomeniti, zdajci pa je začul glas konjskih kopit in ugledal jezdeca, ki je jahal proti njemu. Ko je prišel bližu, je spoznal v njem nekega Mormonca po imenu Cowper, kateremu je večkrat izkazal različne usluge. Ko pa je dospel do njega, ga je prijazno nagovoril z namenom, da bi izvedel, kakšna usoda je doletela Lucijo. »Jefferson Hope sem,« je rekel. »Gotovo se me še spominjaš.« Mormonec ga je pogledal z neprikritim začudenjem — kajti v resnici je bilo težko spoznati v tem razcapanem, umazanem potniku s smrtnobledim obrazom in divjimi očmi zalega mladega lovca iz prejšnjih časov. Ko pa ga je naposled spoznal, se je njegovo začudenje izpremenilo v osuplost. »Blazen si, da prihajaš semkaj,« je zavpil. »Cel6 moje življenje je v nevarnosti, ako me kdo vidi, da govorim s teboj. Sveta četvorica je izdala proti tebi zaporno povelje, ker si pomagal Ferrierjevim na begu.« »Ne bojim se niti njih niti njihovega zapornega povelja,« je dejal Hope resno. »Gotovo ti je kaj znanega o vsej stvari, Cowper. Zaklinjam te pri vsem, kar ti je svetega, da mi odgovoriš na nekoliko vprašanj. Vedno sva si bila prijatelja. Za božjo voljo, ne odreči mi odgovora.« »Kaj bi rad?« je vprašl Mormonec nemirno. »Le. hitro. Celo skale imajo ušesa in drevesa oči.« »Kaj se je zgodilo z Lucijo Ferrierjevo?« »Včeraj se je poročila z mladim Drebberjem. Pogum, dragi, drži se pokonci 1 Nobenega življenja ni videti v tebi.« msi ‘Rcgašha Slatina 228 m, najlepše, največje zdravilišče kraljevine Jugoslavije. Svetovnoznani zdravilni vrelci Tempel - Slyt?ia »Dcnal. Izredni zdravilni učinki pri želodčnih, žolčnih in jetrnih boleznih. — Predsezona od 1. maja do 15. junija. Glavna sezona od 16. jun. do 31. avg. P ose z o na od 1. do 30. septembra. Najboljši čas za zdravljenje je pred- in posezona. Zmerne cene, v pred- in posezoni poseben popust. — Štirinajst zdraviliških hotelov, več privatnih hotelov in pensionov. — Vojaška godba. Naj večji komfort. — Radio. — Zdravniki-špeci- jalisti, rontgen. Zelo ugodne železniške in avtobusne zveze; na železnicah poseben popust. Razpošiljanje mineralnih vod. « Prospekti in natančnejše informacije po zdraviliški direkciji. ;W; ;W; m ;W; f;ff 0 ©iGitetctetcr©' Giteter©!©©' Q (©IGraiQYDIQ7SIGVG>I6Vr3 Kranjska hranilnica - Ljubljana Račun "'»Stne hranilnice Ljubljana Stev. 10.680. Telefon Ljubljana štev. 2481. Oblastna hranilnica Maribor s oodružnico v Celiu Račun Poštne hranilnice Maribor štev. 12.363. Račun Poštne hranilnice Celje štev. 10.727. Telefon Maribor štev. 2281. Telefon Celje štev. 93. sta denarna zavoda Dravske banovine, ki jamčita za vloge z vsem svojim premo* ienjem in svojo davčno močjo. Vloge na knjižice in tekoče račune obrestujeta najugodnejše. Dovoljujeta kredite proti vkniiibi na prvem mestu v tekočem računu in proti amortizaciji« dajeta menična posojila« vršita vse kontokorentne posle. Najbolj varna naložba denarja! O s*«. T< fr \ i 1 i us r ii i 1 "TJ C) 0161 (d Izdaja tiskarna >Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tlakamo odgovarja Otmar Mihilek. — Urednik Janei Debevec. — Za inaeratnl del odgovarja Avgust Rniman — Vsi v Ljubljani