Hladnika ¡5-16: 91-100 (2003) 
93 
HORVATH, F. & AL 1995. FLORA adatbazis 1.2. FLORA workgroup, Institute of Ecology and 
Botany of the Hungarian Academy of Sciences, Department of Botany of Hungarian Natural 
History Museum,Vacratot. 
HRŠi2)V32-3934' 0phi0gl0SSaceae•In: T N,K0LI* (ed'): Index Florae Croaticae 1. Natura Croat,ca 
JALM/' & 'V HT'NEN^ 1972' AtlaS F1°rae Eur°paeae K Pte^oPhyta. The Committee for 
Mapping the Flora of Europe & Societas Biologica Fennica Vanamo. Helsinki 
JAVORKA, S„ 1925. Magyar Flora. Mag. Nem. Muz. Növen. Budapest, p. 17 
JOGAN, N., 1986. Redka praprot na Pohorju. Proteus 49(2)- 75-76 
LAUBER, K. & A WAGNER, 1996. Flora Helvetica. Verlag Paul Haupt, Bern, Stuttgart, Wien 
CroatC'34-' ¡¡^p'^""1 m^ariifolium (Retz.) A. Br. ex Koch u flori Hrvatske. Acta Bot. 
MA LSNFPPA72-7939' B0,RYCKIUM SW' IN: MAIM. A- & AL, Mala flora Slovenije, TZS, Ljub-
MELlZ47R:f59 1976' NeU6S ZUr Fl0ra V°n Steiermark> XVm- Mitt. Naturwiss. Ver. Steiermark 106: 
PETKOVŠEK, V., 1953. Nekatere nove ali redke vrste rastlin na Slovenskem II. Biološki vestnik 2: 
Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam Ur 1 RS 82/02 
CambridgT' 1 if B°tryCkiUm ^^ In: TU™ X & & AL' <eds-): Flora Europaea I. CUP, 
SCHNITTLER, M. & K.-F. GÜNTHER, 1999. Central European vascular plants requiring priority con-
servat.on measures - an analysis from national Red Lists and distribution maps. Biodiversity 
and Conservation 8: 891-925. uuivcusny 
WAT"'w I f & S- WAGNER' 1983' °enUS C0™Ities - a systematic tool in the study of 
World Botrychium (Ophioglossaceae). Taxon 32(1)- 51-63 
WAGNER WH. JR & F. S. WAGNER, 1993. Ophioglossaceae C. Agardh. In: MORIN, N R & ,L 
(eels.): Mora of North America North of Mexico 2. OUP pp 85-98 
WAGNER, W. H. « 1990. In: GREEN, P S. & K. U. KRAMER (eds.) The Families and Genera of 
Vascular Plants 1. Springer-Verlag, Berlin Heidelberg, pp 193-197 
Rdeči—ogrožemh praprotnic - sr 
ZIMMERMANN, A. & AL., 1989. Atlas gefährderter Farn- un Blütenpflanzen der Steiermark. Graz. 
Božo FRAJMAN 
52. Eranthis hyemalis (L.) Salisb. 
9959/4 (UTM WL49): Slovenija, Kozjansko, Podsreda, pod Staro sveto Goro, natančneje izpod 
Gradišča na levem bregu Bistrice severno od križišča za Podsredo, 245 m n. m. zaraščajoč se 
sadovnjak m travnik, gozdni rob. Leg. & det. J. Bavcon & S. Sušnik, 1. 4. 2001, fotografija. 
p„ fiJ®°a IF Tkilhyemalis) sodi med redke vrste naše flore (T. Wraber & Skoberne 1989: 144 UL 
KI 82/2002) V zadnjem času je o njenem pojavljanju v Sloveniji podrobno pisal Klenovšek (1996) 
Nova nahajališča te vrste je našla tudi P. Košir (2000) v sestojih asociacije Dentario pohphylla -
Aceretum na območju Bohorja (Veliki Koprivnik, Debeli vrh, pod Oslico). Zadnjo karto razširjeno-
sti te vrste v Sloveniji so izdelali Jogan in sodelavci (2001: 146). Novo nahajališče jarice sva našla 
pr, Podsredi in sicer na pobočju pod Staro sveto Goro, še natančneje pod Gradiščem. Rastišče jarice 

94 
— . Notulae and floram Sloveniae 
se začne takoj, ko se iz ravnega in delno zamočvirjenega ravninskega travnika ob cesti pobočje začne 
dvigovati navkreber. Jarica ob tem času tukaj ni več cvetela ampak je prav obilno plodila Breg ki se 
nadaljuje do cerkve, je dokaj strm. Možno bi bilo, da je jarica tukaj 'zbežala' iz vrta ob višje ležeči 
cerkvi m kalvariji. Februarja 2002 je prvi avtor rastišče še enkrat preveril. Niti višje navkreber niti 
ob kapelicah m sledi o kaki kulturi jarice. Vsekakor je rastišče zelo bogato in ne deluje prav nič nena-
ravno, saj je tukaj še mnogo drugih pri nas pogostih vrst. Gre za dokaj presvetljen in delno izsekan 
mešan gozd, ki se zelo hitro spreminja. Od drevesnih vrst je prisotna Picea abies, ki raste skoraj v 
čistem sestoju m južneje od rastišča sega vanj le na spodnjem delu. Naprej sledi zelo izsekan gozd 
janca pa sega v njegovo vznožje. V osrednjem delu, kjer je jarice največ, je zaraščen sadovnjak ž 
nekaj starimi jablanami, višje prevladuje javor. Bliže cesti na kalvarijo se že začenja nekoliko bolj 
suh m že delno zaraščen travnik ali bolje rečeno gozdni rob, ki seje precej raztegnil v nekdanji trav-
nik. Od drevesnih vrst se pojavljajo Acer pseudoplatanus, Ulmus minor, Prunus avium, Fraxinus 
oxycarpa, Carpinus betulus, Fagus sylvatica, Quercus cerris, Q. robur in Malus sp.. Grmovje sestavl-
jajo Corylus avellana, Staphylea pinnata, Sambucus nigra, Cornus mas in C. sanguinea, Prunus spi-
nosa, Euonymus europaea, Rubus caesius in Clematis vitalba. V podrasti je vse polno Eranhis hye-
mahs, Galanthus nivalis, Scopolia carniolica, Scilla bifolia, Hacquetia epipactis, Corydalis cava z 
rožnatimi m belimi cvetovi, Symphytum tuberosum, Pulmunaria officinalis, Arctium minus, Asarum 
europaeum, Arum maculatum, Lunaria rediviva, Chelidonium majus, Lamium maculatum, Lamium 
orvala. Ranunculus lanuginosus. Allium ursinum, Ranunculus ficaria subsp. bulbilifer Cyclamen 
purpurascens, Helleborus atrorubens, H. dumetorum, Stellaria holostea in Isopyrum thalictroides 
povsem na robu pa raste še Heracleum sphondylium. Od praproti se predvsem pojavljata Phyllitis 
scolopendrium in Polystichum aculeatum. Jarica tako tukaj v pasu na več kot 100 metrih dolžine in 
dobrih 5 do 10 m širine raste v navidez zelo različnih združbah. Vendar, če se nekoliko oddaljimo in 
pogledamo rastišče v pozni zimi, je takoj jasno, da gre za ponovno zaraščajoče se površino saj sko-
raj vse to rastišče bolj ah manj porašča v večini leska, ki je ravno ob drugem obisku s svojimi 
macicami zelo lepo izstopala. Tako je vse to mešano rastlinstvo - od zelo vlagoljubnega do precej 
sušnega - posledica zaraščanja. Jarica je prvotno najverjetneje rastla v gozdu, nato na izkrčenem trav-
niku in celo na robu njive. Ravno ta del je z humusom izredno bogat, kar jarici zelo ustreza. Res pa 
je, da bi bilo to rastišče v vmesnem času do ponovne vrnitve gozda, če se bo to dopustilo, potrebno 
nekoliko očistiti, saj je ponekod že tako zaraslo z gostim grmovjem in visokimi zelikami, da jarica 
komaj pogleda na piano. Zato se ni čuditi, daje največje število primerkov prav pod drevesnimi 
krošnjami ze starih in s srobotom preraščenih jablan, ki v poletju onemogočajo uspevanje visokim 
zelikam in grmovju, ki se tukaj zaradi opuščanja košnje ob vznožju hriba bujno razraščajo. 
Literatura 
JOGAN, N„ T. BAČIČ, B. FRAJMAN, I. LESKOVAR, D. NAGLIČ, A. PODOBNIK, B. ROZMAN S STRGULC-
KRAJŠEK & B. TRČAK, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in 
flore, Miklavž na Dravskem polju, 443 s. 
KLENOVŠEK, D. 1996: Navadna jarica - prva znanilka pomladi. Proteus 58 (6): 244-246. 
KOŠIR, P. 2000: Javorjevi gozdovi gorskega sveta zahodnega dela ilirske florne province. Magistrska 
naloga. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo. Ljubljana 104 s 
WRABER, T. & P. SKOBERNE, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije Varstvo 
narave 14-15. 
UL RS 82/2002, 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v 
rdeči seznam, Priloga 1. - Uradni list Republike Slovenije - Uredbe, 82, 8893-8975. 
Jože BAVCON & Stane SUŠNIK